SPOMINI NA ANTONIJO ŠIFRER Antonija Sifrer, gospodinja na Gre- gorčevi domačiji v Zabnici, je bila iz redna žena, kakršnih zlepa ni dobiti v naših krajih. Ne le, da je vestno in dobro gospodinjila — v mladih letih je končala „<>spodinjsko šolo pri Gospe Sveti na Ko roškem — našla je tudi čas, da se je po svečala svojemu najljubšemu predmetu — lokalni zgodovini, za kar je imela ne navadno veliko smisla. Veliko je brala in premišljevala, kako je bilo v prejšnjih časih pri nas. Veliko je zvedela iz član kov Pavleta Blaznika v Loških razgledih. Ti članki so zbujali pri njej mnogo po drobnih vprašanj, mnogo stvari je že sa ma domislila, kako in kaj je bilo pri njih v Zabnici in na Sorskem polju. Rada bi vprašala in povedala svoje misli in do bila potrdilo, da misli pravilno. Pavleta Blaznika je poznala iz Loških razgledov, mene pa že iz časov, ko sem bil gimnazi jec in sva z očetom večkrat peš šla iz Kranja v Loko in se oglasila v gostilni pri Kozincu v Žabnici, kjer je bila ona doma. Tako je naju s Pavletom pred leti povabila na obisk. Taki obiski so se potem večkrat pono vili. V razgovorih so se vrstila vprašanja, domneve, pojasnjevanja in dognanja. Večkrat smo šli tudi pregledat teren. Ker je že težko hodila, je naprosila sina ali znance in jim dala navodila, kam naj naju peljejo in kaj naj pokažejo. Z dve ma posestnikoma iz Stražišča smo šli ne koč na teren med Smarjetno goro in Joštom in videli sledove nekdanje ceste iz Loke na Gorenjsko. Ko smo stali na prevalu, kjer se svet nagne proti Savi in stoji na nasprotnem bregu vas Okroglo, je Pavle izjavil: »Zdaj razumem, zakaj je imelo loško gospostvo v posesti Okroglo, edino svojo postojanko na levem bregu Save. Tod je cesta pridržala do Save, čez Savo je vozil brod in Okroglo je bilo po stojanka za nadzor in varstvo prehoda.-« Drugič spet nama je dala pokazati sled »rimske« ceste na Sorskem polju. Šli smo do njive z doraslim žitom, njivo pa je prečkala nekaj metrov široka proga, kjer je bilo žito majhno in zanikrno, ker je bila pod plitvo zemljo kamnita cesta. Pe ljali so naju na parcele, kjer so bili vča sih grajski ribniki. Ugotovila je tudi, kje so lomili kamen za zidavo crngrobskega zvonika. Okrušek z zvonika je primer jala s kamnom iz še vidnega kamnoloma nekje v bližini in dognala, da sta enaka. Zal pa tega kamnoloma nisva utegnila iti pogledat in tudi kamnina še ni do ločena. 199 Veliko se je ukvarjala z rodovnikom Sif- rerjev, ki izhajajo od vodje upornih loš kih podložnikov Jerneja Sifrerja, in se med potomci pojavlja tudi bogati mecen Jožef Anton Šifrer (1677—1756). Z njimi je povezovala sedanje veje tega obilnega sorodstva. Podatke je dobivala iz župnij skih in škofijskega arhiva. Mnogim žab- niškim in bitenjskim rodbinam je pojas nila njihov izvor. O tem rodovniku je spis Jožeta Sifrerja v Loških razgledih 23/1976, str. 34. Antonija Šifrer se je uvrstila tudi med pisce Loških razgledov s prispevkom "Dva etnografska zapisa iz Žabnice« (LR 26, 1979, str. 202/3). Njenemu spisu sledi na strani 204 pesem »Korenine rodov«, ki jo je njej posvetila Gema Hafner. Koliko je pomenila sovaščanom iz 2abnice in Bitnja s svojim raziskovalnim delom in z udeležbo pri narodnoosvobo dilnem gibanju, je pokazala izredno šte vilna udeležba na pogrebu 10. oktobra 1965. Ko bi bilo Kozincovi Tončki v mla dih letih dano, da bi študirala, bi imela Loka poleg Blaznika še zgodovinarko Šifrerjevo. France Planina 200