CERKYEM GLASMK
ZA TRŽIŠKO ŽIJPIVIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din
LETO 1938
JANUAR
ŠTEV. 1
i2 Aož/V*//t mirotu ohldi/otlai^'ein' hnH/me ptazniUe in g fiehelkim Idaga-
ihoom $ргешЦм11в пепв lel&
MŠi-i IržišJii htfiJiik in elm дџ. kajpLana
еџ.<rs"»v#'а^*'/'W- »'A?.
C'. kimoni k Jožef (jrušič:
Sv. Trije Kralji
že Ticiiinov oviingolij. ki jo l)il si'-^iii\ l jc4i iz š<irili c\ (iii^cli је\ okoli lei-i I7>. po KI.. irili. tlii so piišli Trije Modri z vzhoda po darovanjii Jcziisovein \ jiM iizah-insikom templju. I c^a so drži tufl'i v00iIIa iiajstarojšili tolmaoov svo-fepa Pisimi. Imenujejo so »Majii : tako Ч) so namroo nazi \ ali modi jsko-perzij-<ki in kaldejski duhovniki-uoonjaki. ki so prouoovali naravno znanosti, kroia-IIjo zvozd in (oologijo. Kol kraljevi sve-lovaloi so imeli v državi prvo in odložilno hesodo ter so hill skoraj na enaki -lopnji z vladarji.
Število Modrih v s\. Pismu ni navedeno. Najihrž je Origon prv i to Irojieo razglasil; zato imajo indi najstarejšo slike sv. I roll Kraljev lo število, ki jo \ orjolno nastalo po treh darovih, katero so prinesli Jezusu. Kimska lit urgija »menja le (ri vrste darov, no pa I r. K r. Današnja imena teh: (lašpor. Molhior. liallazar, v s\. Pismu (udi niso zapisana. \ devetem stoletju jo^ nek i Agmdo. pisatelj duhovno knjige ravensko oerkvf ta imena omenil. Po rokopisu v pa risk i l)il)lioioki v pooolku osmega veka so pa /ovejo: Bilisaroa. Melhijor, (lataspa.
Kršoanska umetnost d\ anajstega veka jih prikazuje kot praooako ljudskega rodu po vesoljnem potopu. .Molhior hi i)il zastopnik Jalota za Kvropo. ('ašpor l)i zastopal Soma za Azijo. Baltazar pa Mama za Afriko. Tudi nam sv. Pismo no !)o\o toono. odkod so prišli, razuii da so
dežel. .S\. Justin okoli . pomišlja na Arabijo;
tolmači pa na
bili iz j nI rovi I. I K), po Kr nekateri svolopisemsk P<4 zijo. Origen pa jih opisuje kol doš-Icoo iz Kaldeje —. In to jo še najbolj \ or jot no. ker so bili Kaldejoi vodno dobi i z\ ozdoznanoi. Razen toga so bili Žid j o zasužnjeni v Kaldeji mnogo let. pa so tamkajšnji uoenjaki »Magi« imeli piiložnosl spoznati knjigo sv. Pisma staro zavezo in obljubo o Mo^^iji-Zvidi-ra r j u.
.Sv. Trije Kralji so izkazali Jezusu \ Bet lehoniu božjo east i. Iz tega sledi, da jo Bog razsvetlil njihov razum z nadiia-ra\ iiiiii spoznanjem Mesije — Odri'šeni-ka. Imeli so popolno spoznanje Detela Jezusa kot Sina božjega, /volioarja človeškega rodu. Kakor jo Bog razsvetlil Miirlre z notranjim spoznanjem, tako jih jo vodil v Bollohom z zunanjim znakom. .Sv. Pismo pravi, da jo to bila izredna y.vozda. ki se je prikazala v noči rojstva Jezusa Kristusa.
Mogla je pa to bili lu^ka čudežna nad-iiarav im svetloba z izrednim nelbeškim pojavom, s katerim jo Bog Modrim oznanil na j u I rovom prihod Zveličarja na ta; svet in mesto jogovega rojstva. Prihod sv. Treh Kraljev v Bellohom priča, kako trdna je bila njihova vera. i'o oprav Ijeni počastitvi božjega Dotelii so niso ozirali na vabilo Herodovo, da bi <o povrnili v Jeruzalem, nogo so šli t »It drugem poln v svoje domove.
kanonik Jožef (irašič:
Beg Y Egipt
Kar se tiče bejiii Jezusovega v Egipt je treba znati, da so Židje od davnine iskali v potrebi zatočišča v Egiptu! Tja so prišli najlažje skozi puiščavo. V času Kristovem so bile židovske naselbine tam tako številne, da so zidali blizu mesta llelio|Jolis tempelj, ki glede krasote ni nič zaostajal za onim v Jeruzalemu. V Euipt se je moglo potovati rednim potom preko 1 lebrona na Gazo ali preko Jeruzalema. Bila je pa j udi pot zapadno od mesta v smeri Jope. 1 o je bil najbolj varen pol pred preganjanjem Heroda. Prehoditi pa je bilo treba dolžino šest sto km. I. j. (ЗО ur.
vSv. Družina se je nastanila po prilio-du v Egipt v bližini starega mesta lle-liopolis. najbrže v današnji M at uri j i na robu puščave. Legendarično je bilo to pod velikansko divjo smokvo. kjer je bil \ bližini studenee sladke vode. edini izvir v južnem Egiptu, ki je nastal zaradi molitve jjresv. I)e\ ice. ko je prišla skozi puščavo žejna in uirujena na Io mesto. I' raneoiski jezusovei v Kairu so
zidali tukaj lepo cerkvico na čast sveti Družini, ki je bila gotovo prva te vrste.
laki so bili prvi božični dnevi ])red IVIT leti.
Naši predniki so pa obhajali spomin rojstva (mspodovega zunaj cerkve s ko-ledovanjem. 10 so bili pevci s kmetov, navadno cele za petje nadarjene družine. ki so prihajali na božične praznike v mesta ter prepevali v večernih urah starinske božične pesmi v krščanskih družinah, katere so te ljube goste rade obdarovale. Za mladino je bilo to veliko \ eselje. To so bili prvi slovenski družinski koncerti, katere so prirejali kmetji' v mestih. Na tako idealni način je pokazal naš |)re|)rosti narod s\ojo prirojeno trm nosi. kar ne dobimo pri vsakem narodu.
Koledovalo se je še v preteklem stoletju. Sedanji rod ne pozna več pravih kolednikov. vsaj v onih lastnostih starih časov. Če je kje še kaj spouiina. se to rado obrača v zlorabo. .\o. v Tržiču je ko-ledovanje otrok še kar prisično in lepo.
Ziiklujšek Viktor:
Poroka o polnoči
iNo l)om napisal pravljico, kakor 1)1 kdo po naslovu sodil, ampak čisto resnico. Opisid sem že poroke iu svatbe mladih, večinoma, prendadih parov. Ko pa pi ide v moji župniji na \ rsio vdovec ali vdova, mora bili poroka brez vsake isloveisnosti. Veselja ni. Nasprotno, sosedje jih zasmehujejo. Imeli so navado, da so jih pred cerkvijo čakali s kosi pločevine, lonci iii podobnimi predmeti ter so med zasmehovanjem spremljali novoporočence do doma. Da bi se izognili laki godbi, se poročajo vdovci, navadno zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. da nihče iz (ikolice ne izve ločno ure poroke.
Našla sta se 7Slelni vdovec in 52le<na vdova. On ni imel goptxlinje. a ona je bila brez hiše. t e «е vzameta, bo ona dobila hišo. a on gospodinjo. Dogovorila sla se in bila oblica na. Med svojimi »prijateljic sla imela nekaj tako dobrih, da so jima na vsak način lioleli. pripravili »godbo . Posebno so bile neke žene neugnane. '/'.v so bili plačani otroci in oboroženi z vsemogočimi »godali«. Dva dneva so prežali. kdaj bo... Zaročenca
sta se iprii)ravljala že za oilhod v cerkev, a nista šla. I'oslali so enega na posvet. »Pridite zgodaj zjutraj.« sem predlagal. » I udi .prijatelji' zgodaj vstanejo«. — Končno sem jim obljubil, da bom čakal do '/o 12. ure. V obeh hišah so pogasili luči. kot da so šli spal. Straža »godbenikov« je zaključila, da tudi danes ne bo nič in odšla je spal. y^e ji- bil kazalec čez enajst, ko so počasi in liho prišli. Malo pred polnočjo so po opravljenem obredu zopet k rad o m a odšli. Seveda je šla preti njimi straža, da spravi s poli vsakega ni^polk lica nega razgrajača, loda kljub vsej pazljivosti je iz nekega dvorišča priletela pred nočne svate stara ploče-v'inasla posoda za petrolej, ki je bila pri|)ravljena za »gtxlbo . Sevi-da je bilo <lrugi dan dosti govorjenja. Stari navadi ni bilo zadoščeno in to javnemu mnenju ni bilo prav.
Pravijo, da se morajo stari nartxlni običaji čuvali, a jaz se tu večkrat 1к>-rim proti njim. Proti takim namreč, ki niso slovanski in ne krščanski, l akih je pa tu polno.
Zmagal sem v borbi proti navadi, da
sta ženin in no\ostii po poroki odšla iz cerkve vsak na svoj dom in so jo šele popoldne ,)da<li«. ko so odvedli nevesto v slovesnem sprevodu na ženinov dom. I a'ko je stopila poroka v cerkvi v ozadje in so jo smatrali samo za ndko manj potrebno opravilo: glavno je bilo potem. ko jo je oče »dal na hišnem pragu — že poročeno so še enkrat »dali«. Dogodilo se je. da so se pri tem »dajanju« skregali in žene niso hoteli »dati«, ali pa so jo »dali brez poroke \ cerkvi. Z \ so silo župniko\ e oblasti sem nastopil in z veliko 1eža\() dosegel, da »dajo« najprej ne\eslo in jo potem vsi svati
To in
Najcenejša in najlepša slovenska knjiga je žepna izdaja sv. pisma nove za\e-ze. Obsega ">()() strani in stane vezana 12 din, trdo broširana pa samo S din. \aj ima to knjigo vsak Katoliški Slovenec ali vsaj vsaka družina! Izdal je knjigo škofijski ordinariat v Ljubljani in napravi naj I udi konec prodaji dru-g4)verskih izdaj s\ etopisemskih knjig, katere so pogostokrat ponujali krivi preroki tudi že po Tržiču in pred katerimi smo vedno svarili. 1 Iva lev red no je. da je bilo nove izdaje sv. pisma nove zaveze oddane takoj prve dni v župnijskem uradu 1)0 izvodov. Kdor želi še imeli to lepo knjigo, naj se oglasi v žup-iiiščti ali v kaplaniji.
t Nadškof /.agrehški leaner je umrl 7. decembra in bil pokopan z vso svečanostjo v Zagrebu II. decembra. Ob dneh njegove smrti in pokopa smo «e v tržiški župniji živo spominjali njegovega bivanja med nami v letu 1412. Visoki knez je bil namreč na počitnicah v vili barona liorna pri Sveti Ani. Za spremstvo je imel tedanjega svojega tajnika, ki je sedaj njegov naslednik na \ isokem mestu. V cerkvi sv. Ane pod Ljubeljem je opravljal vsak dan sv. mašo in \ la-bernakljn podružnici* je bilo ves čas njegovega bivanja tudi sv. Kešnje I ( lo. Večkrat se je oglasil v iržiškcm župni-Ščii ill s svojo Ijubezni\ostjo je bil kmalu ves naš med nami. Udeležil se je tudi cei kvene slovesnosti nove maše, ki jo je v začetku julija tistega leta daroval v jiaši cerkvi tržiSki rojak g. 1'avel Slapar '!> ob tej priliki se ni mogel zadosti na-(nditi lepi cerkveni glasbi, pet j u in sve-
pripeljejo \ cerkev k poroki. Poroka je tako postala središče. Po poroki odvede mož svojo mlado ženo na svoj dom. Sedaj so ljudje s tem zadovoljni, a ])ri pr\ i taki poroki se je eden zaradi tega. ker ni bilo po starem in po njegovi ло-Iji. napil in hotel izzvati .škandal. Najprej je prišel v zakristijo, a se še zmenil nisem za njega in za njegove pripombe. Od jeze je potem db cerkveni zid razbil polno steklenico žganja, ki ga je nosil s seboj. Pa tudi to je minilo in star nekrščanski običaj je pro])adel vsaj za toliko časa. dokler bom. jaz v Janjes u župnik.
ono
čanoslnemu okrasu cerkve. Naj uživa |)ri Bogu plačilo!
Bratovščina Marije Vnebovzete polaga s\()j letni obračun na praznik svetih 1 reli kraljev popoldne po večernicah \ ^ spodnji sobi kaplani je. Članarino naj poravnajo članice do Svečnice in kolikor je le mogoče na dan cerkvenih računov v župnijski pisarni. Za žive in mrtve članice je brana vsak mesec po ena sv. maša in ob smrti članice dobijo svojci pomoč. Če kakšna članica umrje, naj poiščejo svojci nadomestilo.
Rodbinsko polo, kjer ,so vpisani vsi člani družine, naj ima vsaka <lružina v župniji. Saj jo rabijo zlasti starši pogosto za uradne podatke svojih otrok. Posebno važna je rodbitvska pola pri ki-šče\ anj u novega člana kake družine, da so vsi po-datki ločno v|)isani v rojstno knjigo. V polni veljavi je in ostane pri nas zahteva: Brez rodbinske pole je možen pri nas krst le v skrajni sili! Oskrbi naj jo zato pravočasno babica ali starši.
Sveče gorijo celo leto vsako nedeljo in praznik tudi pri osmi sv. maši. Številni obiskovalci te sv. maše naj upoštevajo na nedelje, ko so letna darovanja za sveče, pri osmi sv. maši pušco!
K vpeljevanju so včasih v naši župniji hodile matere zlasti ob sobotah, ker je ta <lan posebej posvečen Materi božji. Sicer radi postrežemo vedno, a prav bi bilo. če bi matere za ta pomemben blagoslov le upoštevale soboto.
Namesto venca na krsto f Janezu Kramarju je darovala družina Pod rek a r 100 din in Marjeta Primožič 30 din Vin-cencijevi konferenci. Bog povrni!
Oznanila
1.	Novo leto. Zapovedan praznik obrezovanja (iospodovega. Ob šestih in desetih je sv. maša pred Najsvetejšim. Med deseto sv. mašo, ki je slovesna z leviti, je oliieajno darovanje fantov ill deklet. Popoldne ob pol treh so slovesne pete litanije Srca Jezusovega.
2.	Nedelja po novem letu, prva v mesecu in praznik Imena Jezusovega. Pri šesti sv. maši je skupno sv. obhajilo moških, ki naj tudi v letu l9rS ostanejo zvesti svoji |)rvi nedelji. Danes ill v sedmini je mogoče dobiti po|)oliii odpustek. ki ga je mogoče nakloniti tudi dušam v vicah. Pogoji; sv. obhajilo, udeležba pri sv. maši in molitev po namenu sv. Očeta.
i. Vigilija k prazniku sv. Treh kraljev. Ob sedmih je slovesen blagoslov vode.
6. Sveti Trije kralji, za|X)vedaii praznik. Sv. maša ob šestih in desetih je pred Najsvetejšim III z dvema blagoslovoma. ()b desetih je slovesna peta sv. ina.ša z leviti. Popoldne ob pol treh so slovesne pete litanije Matere božje. V pušco se ta dan pobira za afriško miisijone. ker je ta dan tudi p r vi petek, je na predvečer skupna molitev svete ure v župnijski cerkvi od sedme do osme ure. združena z litanijumi. liolniki, ki. |)rejemajo sv. obhajilo na prve petke domu, !)()((<) obhajani že prejšnje jutro.
^). 1. nedelja po Razglašenju Gospodovem in praznik sv. Družine. Po pridigi prve sv. maše. ki je pred Najsvetejšim, se vrwi posvetitev krščanskih družili. Družine, ki še niso vpisane \ bratovščino sv. Družine, naj to storijo /lasti ta dan!
K). II. nedelja po Razglašenju Gospodovem. Službe božje so v navadnem redu.
17. Sv. Anton Puščaviiik.
I H. do Jt. Vsak dan po sv. maši molitve za ze-(linjenje v/.ho<lnih bratov s sv. Cerkvijo. _'l. Sv. Neža, patrona dekliške Marijine driiž-
Župnijska kronika
.Novembru v naši župniji rojenih:
Novembru v naši župniji poročeni:
I. ( arman Franc, oskrbnik koče na /.elenici. S\. Ana S?, in Režek Hedvika, privatna uradnica. Tržič. Kovaška ulica ?. |H>iM)čena II). novembra.
J. Sušnik (labriel, delavec. Tržič, blejska cesta šl. 3, ill ISedina Hilda, prcšivalka v Peko«. I ržič. Za Mošenikoni I. poročena I i. nov. ~i. Oman Ignacij, fužinski delavec, Tržič, Ljubeljska cesta ")4, in Janežič Frančiška, predli' niška delavka, Tržič. Usnjarska ulica ". poročena 20 novembra.
4. Košir Albin, čevljarski pomočnik. Tržič, Ulica Aliačiča I' ranča II, in l.avtar Marija, pre-dilniška delav ka, I ržič, ( erkvena ulica I'); poročena JO. novembra.
■>. Aval) Mihael, čevljarski pomočnik, S\c(a Ana št. JI, in farman Alojzija, prediliiiška dela\-kii. Sveta Ana JI. poročena JO, novembra, <). Kuhar Jožef, lesni delavec. Dolina KIS, in
za januar
be. Ob šestih je orglana sv. maša za dekliškci .Marijino družbo.
J3, 111. nedelja po Razglašenju Gospodovem. Vse v navadnem redu,
>0. IV. nedelja po Razglašenju Gospodovem. Službe božje v navadnem redu.
Cerkveni računi za župnijsko cerkev bodo v torek po sv. I reh kraljih, t. j. II. januarja. I a (lan bosta sprejtniala gg. cerkvena ključarju v župnijski pisarni pristojbine za cerkvene sedeže dopoldne od osme do dvanajste ure iii popoldne od druge do šeste ure. Letna pristoj-l>ina za vsak seclež znaša 15 din. Imejitelji sedežev naj vedo povedati številko klopi. Nuj vsak skrbi, du bo ta dan točno poravnana letna pristojbina. V opomin se oglaša ta dan od osmih zjutraj in ob dveh popoldne veliki zvon.
Cerkveni računi za podružnice bodo v n<;de-ijo 9. januarja v župnijski pisarni po osmi sv. maši. I edaj naj pridejo gg. ključarji podružnic.
Izpraznjeni cerkveni sedeži pridejo na dražbo. ki bo v župnijski pisarni v nedeljo J3. januarja po osmi sv. maši. Označeni bodo v ozna-iiilii prejšnjC nedelje. Pod roko ne bo oddan noben sedež in so tozadevna priporočila odveč!
Darovanja za sveče bodo pri šesti in deseti sv. maši: U). za šentansko sosesko. Si. za Dolino in ■>(). za Tržič in Histrico. V pušco se te nedelje pobira za splošno cerkveno razsvetljavo.
Sliodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod J., vesoljna odveza I.. (). Dekliška Marijina družba; shod l(>.. družbi na sv. maša JI., skupno sv. obhajilo 30.
Marijina družba za žene: shod J3,. skupim sv. obhajilo
Mladinska pobožnost: J. popoldne.
Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola H., dečki ljudske šole 15.. deklice ljudske šole JJ,
za noYcmber 1937
Meglič Roza, /asebnica. Dolina 53, poroceiwi JI. novembra.
7. Romih Maksimilijan, delavec, Tržič, (ila\ ni trg 5. in /upan Marija, delavka pri »iPeko«. Tržič, Prediliiiška ulica (). poročena 21. nov.
Novembra v naši župniji umrli:
I. King Janez, čevljarski pomočnik, rojen J. Ml. 141)7 v Vidmu, poročen IJ. \. I'>J'). umrl v Tržiču. Pot na pilarno 5, dne 15. novembra. J. Sede j Ivan, orožniški stražmojster v pokoju, rojen JJ. XIL IS(>') v Idriji, poročen 3.11. I')01. umrl v Tržiču, (ilavni trg 13, dne J5. nov.
Novemberska poročila od drugod:
I. .javornik Jožef, predilniški uslužbenec. Tržič' Ljubeljska cesta I, in Kuriiik Jožefa, šivilja, Tržič, Na Klekah I, poročena v Korovnici dne 13. novembra 1437.
J. Meglič (iašper, občinski ubožec, rojen v Dolini št. (iJ dne 3I.\||, 1Ч7Ј. umrl v Loinn ši.oj dne JS, novembra l')37.
/a predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. (Xido Kant, O.K. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Kli^jec