SODELOVANJE DELAVSKIH SVETOV IN ZBORNIC
Med delavskimi sveti podjetij ter zb^r-ndcami dn strokovwimi združenji so šievil-ne olvllke sodplovanja in niedstibojniih zvez. Z novini zakonom o združevainju v gospodarstvu je io razmerje samo delno reguli rano. Stevilne stvari, hi jiih je po-trebno izivajaiti, da foi zfoornice in stroikov-na zdTužanja bolj uspešno opravljale svo-je naloge. organi uipravljanja pa laže re-ševali posamezna vprašajija, ki se tičejo upravljanja podjetja, z zakonom niso iz-recno določeue.
Ker opravljajo zbomice tudi nekatere diružbene fu.nkcije, določa tudi za>kon bolj tesno raamerje med delavskiini meU 'in zbornicaini kakor pa med delavslkimi sveti in strokovninii združenjii. Tesnejša pove-zaflost nied zibornieami iii delavs.kimi sveti se kaže predTsem v obvezne-m včlanjeva-nju pocfjptij v zborndco svojoga gospoidar-s-k&ga področja. Zbornice so nositeljice dolofen.ih drnžberuh nalog in zato odreja skupn^ost obvezen ohstof zbor.nic im oib-vezno včianjpTanje v zbornice. O usta- ' jiavljanju str-okoviiiih zd.ru žcnj in včlainje-Tanju vaoiie pa v razliko od zbornic samo-stojno odločajo delavski svpti podjetij, pri čemer izhajajo iz svojih potreb io ocen.itve kort.stno.sti ustanovit-ve slrokov-ndh združenj orroma pri«topa k že usta-novljenemu združcnju.
Zastopniki podjetja v organih zbornic in združenj.
Zveza med zboraicanu in stroikovTOimi zdmženji ter ¦delavskifm.i sveti včlanjenili podjetij se realizira zlasti z voHtvanii or-ganov zbornic in združenj. Zborniicx> in strokovno zdriižpnje upravl^jajo -včlanjena podjctja po svojih zastopnikiih. Te zastop-nike it&volijo delavski sveti. Z zakonom nii •d^lnčcno. da morajo biti zastopniki člani rTelaTske^a sv^ta, kar pomeni, <la lah'ko de'lavski sret izvoli za svojega zastopn^ka tudi kakšnepa dnifrega člana delovmejta kolektiva podjetja. Ne glede na to pa de-lav&ki sveti ob izvolitvi zastrtpnika v orga-ne zbornice in strokovnih združenj ne bi smeli kot svojega za.stopnika izvoliii dii-roktorja. To zato, ker bi lahko taka praksa pripeljala do te«ra. rfa bi d<Kbi!]e zbornice in sirokovna združenja obeležje nekakš-nih jdiKktorskih orfrani.zacij«, to pa bi slafoilo zrezo me<3 delavsknmii sivefi pod-jctij iin orjf&ivi zbornic ter strokovnih zdTuženj. Prav ta razlos: sili k temu, da izrvolijo delaTskii sveti za svojepa zast6p-niJca v orgajuh »bonnic in združenj pred-vsem enega izTnrrf članov delavskega sve-ta. Seveda je treba pri tem računati s •tem, da izTolijo ta^keira člana. ki bo sposoiben a.ktiTno sodeiovaiti v or^anih zborniice in strokovnejra združenja.
Ta obliika pwezovanja pa bi izguibila svoj pomen. če zastopnik delavskefra s-veta v organih zborni<!e in strokovinega zdru-žeiija <ne bi bil stalna vez med delaTskim svetom in organ.i zbornice in združenja. To praktiono pomen.i. da mora ta zastop-niik redno se^nanjati delaTski svet z delom zbornice in /dTuženja, pospbno pa s pri-poročilii in s-klepi, k,i jili ti orfra<ni spre-jeraajo, ter si prizadevati, da }ih orfrani t podjetju sprejtn^jo in izTedejo. Dolž-nost zastopnika pa je, da ob razpravlja-njita o posamezTnih v^prašanjih na se.jali orgrarov 7lwrnice in »driižemja fam or?a-nom razloži nrnenja in s-tališča delarvskefra sveta svojegra podjelja.
Po diosodiainjih predpisih sklcipi zbornic in. strokovnih zdTUižcnj praviloma za pod-jetja iin njihove ©rgane del.avskega uprav-ljanja niiso oibvezni. Fo novejji zakonu sprejeniajo zibornice kakor doslej pravi-loma pniporočila, to je akte, ki niraajo obvcKnega značaja. Zakon pa daje znatno širše okvire tudi za sprejem obveaniJi 1 aktov po zibornicali. Določena' je možnost, da se ne samo s iposameziiMni zalkoini, ietn-več tudi « statuiti zvez.nih i,n repnfoliiških zbornic določi, da sprejemajo orgajii zbor-nice v določpnih zadevaJi obvczne akte (skJepe). Ziirdeve, o katerih sprejoniajo zbornace obvez.ne aktc, pa morajo biti v statuitu izrecno in podrobncje označene. da bi zibori proiava^jalcev pri odoibritvi stalutov mog-lii <x-eniii up.ravičenost spre-jemanja obve-mih aktov pn Ziborniri v določenih zadevah. Ta.ko dobimo poroštvo, da z dok>tili slai'uta zlx>rnice ne bodo zoževane pravice orfrarKnr Jela^sikejra sa-moupravljanja v po.djet.jih, dokler np br>-do soirlašali z nji.mi tud.i zastopnoki ne-posrednih proizvajalcev. Dejansko nado-mesti prcjšnjo posam.ično privolitev dclav-skih svetov, ki je bila doslej pogoj za obveznost nokega sklepa zbornice. prh'oli-tp'V zborr>v proizvajalocv kot kol<",ktivnL^a znstopniika neposredniih proizvaja.lcev, in to v doloČPni veji  (skupini) zadev.
Taika rešitev omotgoča zibornicain, da mspešneje kakor doslej pospešujejo na-jjrodek svojega gospodarskega podiročja in izpoinjovan|a na.lojr. Po dnijri stranii je s tcm zafrotovljeno,"da ne b(xlo pra"vice orffanov delarvskega sainoupravi.jaiiija omc-jerie brez privoljtve neposrednih proizva-jalcev. Do omejitve teh pravic z obvez-n<nni 'aikli zboniice laihko pride sarao tedaj, ko zastopn.iikii nppoKrrrfriili proizvajalccv, ki sflst-avljajo S'kupšfino zbornice, pri spre-jemn sta<tmta zbarniee to sami sklenejo ob sporaianju. da je 1o nj.ihov skupni in-teres. i.n ko s tcm soglaša tudii njiliov dragi organ — zilx>r proiz'vajalcev.
V raizliko od a>ktov »bormice unajo^ akf.i, ki j.ih sprpjemajo strakovna združenja, značaj pr'poročil, razen če ne gre za sta-tntarna vprašanja, ko so a-kti orgaTiov združpiij obvezmi za člane (ii]a primpr ob-veznost plačiia prispevika, poširljaBJe po-da'tkov itd.).
Konkretne možnosti za sodelovanje
Povezanost med zbornicaini in sdrokov-nimi združenji ler včlanjeiM-mi podjetji pa mora priti do izraza tudi v raznih oblakah mediseibojnega sodelovanja, posebno pa z delovanjem zbornic in strokovn.ih zdru-ženj za naipredek go»ix>daj"skih dejavnosti svojih članov. Ta dcjavnost zl>ornic in strokovnih združenj obsejra posebno: po-večanje delovnc sitoriinosti, uporabl jaaije sodobnih postopkw an racionalizacij, iz-boljševaujp orga>nizaoije in deloTnih po-gojev, graid'n.jo, rekonstruikcijp in nporab-ljainje zmogljiT-osti, koaperacije in specia-lizaoije, prcskrbo z reproduikoijskiin ma-te-rialom in opremo, prodajo blaiga dn cene, izbiro in kakovost, premiraiije, normira-njp in druga merila za nagrajevanje. us.po. sabljanie in izpopolnjevanje kadrov itd. Zbornice in srtrokovna združenja so pri oprovljnnju teh dpjavnosti viš.ia obliika združpranja   podjetii   (proizvajalcev).
O vseh oinenjenih vprašainjiih se redno
razpraTlja ao sklcpa toidi na seja.h delav-skiiih svetov podjctij. Razločeik je le ta, da razpravJijajo zbornice i-n strakovna združcnja o vseh teh Tprašanj'ih s širšega staliišča, pri čejner izhajajo iz imteresov gosp«Ta rskega padročja ali -veje kot celo-ie, niedtcm ko raizpravljajo d«laTski sveti o enakiJi vprašanjih ,s staliSča in interesa STOjega pt>djctja kot dela te ce:We. Ker gre za ista vprašainja, je jasno, da je nji-hovo razpravljanje in r«ševanje mfdse-bojno povezano in pogojeno totiiko, koli-kor je ustvarjena povcv.ano.st med vejami v celoti 'in posameznimi podjetji. To opo-zarja na potreboi da se dclavski sveti pri raizprav.ljaniju in reševanju posainezaiib. vprašanj nujno obračajo na zbornice in svoja strokovna združemja, ki jim v v«eh vprušanjih morojo im morajo zclo poma-gati, tcr zaili'(evajo od nijih nasvete. Zbor-nicc, posebno pa sth>kovna združenja, lah.ko opozorijo svoje čla.ne na izkušnje dru^ih doinaičih in iuji.li podjcti.j (če gre na priiinpr za vprašanje uporabe s<Kloibnih telvnokiSkiih positopkov^, racionalizaeije rn za dru:ge na'čime povefanja dolovne storil-nosti). Strokovna združenja imajo pogosto boljš-e strokovnjake. k.i Iah'ko delavsfcim svetom podjctij svot-uir-jo, včasih na tud« praiktično pcHnagaio. Zcrruženja lalrko ra-zen tPiga nii.dijo delavskim svptoni razne priimerjaJ-ne analjze s področja delorme siorilnos.t'i. rcniaibilnosti iin stroš.kov drn-gili podjetij isfe vejp in njihoviMi obrafnih irnot. Ti poda>f.ki lahko znatno olajšajo d-elo dolavsfcpga sveta m lalnko prispe-7ajo k tPmu. <l-\ sorp.jmeio t\ organi v številnili vi)rašan|ih sklppe in poiščejo rpšitve, fci bodo inieresotn pod"jptia. v sklad,n s po-goji jn možntnstmi, najbolj ustrezale,
Podcbno jp mogočp uresničit.i sodplova-nje tudii na dru.?ih ix>dročjih. Zbornice in s.irokovina združpnja lah.ko nudijo delav-skim svetom voiiiko pomr>? tudii pri spres jpmanjn ta.rifnih pravilnikov. doiočaoijn načina prenriranja. postaTljanjii d^plovTiih norni itd. To sodelovamjp bo prispeTalo, d« 1xk1o odpravljene Yeli.ke razlike med tarifnimi pravilniki in tar.ifnimi postav-kam.i zn pna.ka dolovna mps.fa v podjetjih nckp yeie, kar sn je doslej pogosto do-gaialo. Ena.ko Telja tud.i za norme ira.pre-miije.
Vp>ašanje pr&skrbe s snwvinairai in oproimo ter prodajo blaga na tržišču (po-nudba, povpraševamje, gibanje oen) je prav iaiko široko področje za sodclovanje. Zbornice .in strokovna združenja la.h.ko organiizirajo posebme kanjiiTikturnc službe in Tvudijo z niimi delavskim STPtom mno-go bolj zanpsljiva obvestila, kakor so tista, ki ji,li la'liko ntidiijo podobnp lastne službe v padjertju. kaieri.h orga.niz.iraTije poveču-je tudi stroške podjetja.
Za iiresničenje tekega sodelovanja je potrebno. da imajo podjptja \m njihov.i orgatii delavskpiga ikpravljanja pravilno raznifrje do svoje zbonnicp in stwkovBe-ga združenja. Predvsem, da se obračajo nanje za tako nomoč in nudijo potrebna obvpsttla in pnfTat.ke. zatpm da praTočasno in redno izipolnjnjejo obvez.nos.ti do z'bor-niee in zdniženja ier ta>ko prisppvajo k usitvaTJainju potrpbnih TnatPrialTiih in dni-gih pogoJRv za nj.ihovo delo. Važpn po-goj je tudi, da imajo pra^ilno razmerje do aktov zbo-rnic i.n združeni ne glpcie na t<v, ali gre za pr.iporočila ali za obvezne akte (sklepe).                        '          Z. C.