199. štev.
V Liabliaoj, torek 19. avgusta 1919.
11. leto.
O	__________
Veija v Ljubljani in po pošti:
**l® tel* . pel letu . <*trt lata . n Mesce >
K 8* -. 42—
„ 21— » 7—
Ra Inozemstvo:
sa cel« lel« naprej	K95—
*a pol lata	„	, 50—
četrt teta	,	„ 2S—
#* aa«aes	„	. B—
ene narofibe brm denarje se ne
•nitrati.
sjajul®
N*
CretoEfcve je na Starem trga «ev. 19. teieto« »ter. S68. - Upravai&tTo je na Marijinem trga =====^-~ Eter. 8. — Telefon štev. «4. -------------
Izhaja vsak dan ajunraj. Posamezen ^teviSka veija 40 vissarjev.
Oglasi se računajo porabljenem prostoru in sicer 1 ram visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vira, za večkrat popust.
giede iaserator 1. dr. se naj prtič«?! s«,	dopiseiea	ali	znamka.	— stopita!
aaj se S-einlrlrajb. — Boboplsi »e ne vračajo.
Po krizi.
Marsikaj nam je bilo neumijivo, ko smo gradili našo državo. Z velikim navdušenjem smo šli na delo vsi, ki smo bili odkriti Jugosfovani, a naš idealizem je dobival eno klofuto za flriigo. Nepojmljivo nam je bilo predani, zakaj se ni takoj ob prevratu proklamiralo jedinstvo vseh jugoslovanskih krajev s Srbijo, nepojmljive so nam bile razne narodne vlade, narodna viječa itd., nepojmljivo zavlačevanje z zasedbo naših krajev po srbski armadi itdi Koliko škode je bilo s tem povzročeno celi državi m našemu ujedinjenju s tem zavlačevanjem — o tem bodo pisali pozni zgodovinarji, ker danes ne moremo še vsega pregledati in tudi nam se marsikaj ni jasno.
Nikdar ne bomo pozabili onih pogajanj naših zastopnikov iz kraja v kraj, onega nestrpnega pričakovanja, onega navdušenja ob vsaki najmanjši ugodni vesti in nazadnje oni mrzli curek — SHS.
Danes se kulise odkrivajo, polagoma dobivamo pogled v one tajnosti, Jci so nam biie neumijive. Takrat smo iskali spletkarje proti našemu edinstvu v zunanjih sovražnikih. Vsi mogoči potvorjeni brzojavi so preplavljali naše časopise in slepili javnost ter povzro-fail> da smo oči obračali ven, iskali krivcev drugod, pozabljali pa prere-s>etovati dcmače razmere in gledati na prste lastnim gospodom.
Iz tega spanja in Iz te zaslepljenosti nas je vzbudila ravnokar minula kriza naše vlade, ki nam je odkrila kloako v domači državi. Ta kriza vlade bo največjega zgodovinskega pomena za razvoj naše države in tudi za blagor vseh plemen. Danes je jasno, da ni šlo za spor Protlč—Pribičevič, ni šlo za Ninčiča in njegove finančne plane, slo je za bodočnost države.
Dolgo smo z nezaupanjem zrli na razne odredbe, ki so prihajale iz Bel-grada, razburjenost med našim ljudstvom je rastla od dne do dne in nezaupanje napram Belgradu je bilo vedno večje. Povsod smo videli nekaj neodkritega, vedno smo nekaj pogre-
šali, kar bi enkrat že utrdilo našo državo in jo spravilo v smer, ki bi bila odločujoča za vse. Toda tega nismo videli dosedaj vse to nam je pa odkrila srečno prestana kriza vlade. V .Jugoslaviji" je bilo delovanje srbskih radikalcev pod Protičem in Jovanovičem že dovolj razjasneno. Isti zli duhovi, ki so v staro Srbijo spravili toliko korupcije, ki so povzročili temu narodu toliko žrtev z njihovim policijskim sistemom, isti zli duhovi so bili tudi v naši državi na delu, razkrajali, ubijali in uničevali delo naroda, ki hrepeni po končni rešitvi razmer v državi.
Sedaj nam je jasno, od kod ta značilni SHS, sedaj so nam jasni .finančni načrti Ninčiča, ki je hotel vpeljati dvojen denar, jasne so nam one dvoglave odredbe, jasno nam je zlasti — neodkrito, dvoglavo-orlovsko postopanje naše klerikalne stranke.
Konstatirati moramo predvsem, da vzrok krize ni bil spor Protič— Pribičevič, ampak da moramo iskati vzroke krize globlje. Danes ne gre za osebe ministrov, gre predvsem za vprašanje — ali ustvarimo res državo, v kateri se združimo vsa plemena, brez razlike v eno mogočno in trdno državo, aii pa ostanemo ločeni po
Silemenih. vezani samo po osebi kralja, azbiti, slabi, prepuščeni vsak svoji usodi. Na tej poti so se srečali vredni bratci med seboj: stari radikalci, 3tranka policajev in velesrbijancev, naši klerikalni gospodje, stranka Šu-steršičevih policajev in uničevalcev naroda in znameniti Starčevičanci — velehrvati. Kriza nam je odkrila vse ono zahrbtno rovarjenje, odkrila vse, kar je pri nas razburjalo kri in hladilo one prisrčne vezi med nami in Srbi. Sedaj nam je jasno, da je šlo za obstoj države in vidimo sedaj zlasti one, ki so s svojim rovarjenjem zakrivili državno krizo. Jasno nam je tudi prijateljstvo med Ninčičen in klerikalci, ki so tako navdušeno podpirali finančni progfam Ninčiča, ker jasno je, ako nimamo edinstvene države, ne potrebujemo tudi enotnega denarja itd.
Hvaležni moramo biti Protiču, da
je izval konflikt in krizo vlade. Spoznali smo sedaj naše sovražnike. Vse drugo, kar je bilo zraven kot olepšava, je iažnjiva zahrbtnost. Vse vesti klerikalcev o njihovi ljubezni do države so se pokazale v ljubezni do starora-dikalcev — uničiti to edinstvo in na razvalinah naših idealov uveljaviti politiko bratca Šušteršiča. SLS na eni strani pred ljudstvom in pred javnostjo navdušeno poje slavo našemu ujedinjenju, na drugi strani pa z vso
vnemo zagovarja one največje hujskače in rovarje — znane pristaše Šušteršiča, ki so edini krivi vsem neredom po deželi.
Kriza vlade in države je končana. Kakor doslej, tako bomo stali tudi v bodoče zvesto na straži in pazili na vse one, ki prodajajo ljudstvu strup v skrivnostni posodi krščanske, avstro-filske in druge za našo državo škodljive politike.
Nova vlada.
Novo ministrstvo zapriseženo.
LDU. Belgrad, 16. avg. Presbiro javlja: Danes popoldne je podpisal regent prestolonaslednik Aleksander ukaz o sestavi nove vlade, ki je nastopna : Predsednik min. sveta — minister brez portfelja Ljubomir Dsvi-dovič, minister za prosveto Pnvle Marinkovič, finančni minister Vojislav Veijkovič. minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič, minister za promet Milorad Draškovič, minister za pravosodje in pripravo konstituante Kosta Timotijevič, minister za javna dela Velislav Vulovič, minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, minister za pošto in brzojav dr. Edo Luki nič, minister za verstvo Tugomir Alaupovič, minister za socijalno politiko in kot zastopnik ministra za narodno zdravje Vitomir Korač. minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, vojni minister general Hadžič, minister za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Franjo Poljak, minister za prehrano in obnovo zemlje Viljem Bukšeg, minister za šume in rudo Anton Kristan. Predsednik in člani vlade položili so danes v dvoru ob 6. popoldne prisego.
Narodno predstavništvo sklicano na 21. t. m.
LDU. Belgrad, 17. avgusta. Prva seja narodnega predstavništva, pri kateri se predstavi nova vlada, se vrši v četrtek, dne 21. t. m.
Bei grajsko časopisje o novi vladi.
LDU. Belgrad, 17. avg. Povodom sestave nove vlade pl$e glasilo Demo-
mokraiske zajednice »Demokratija«: Vlada g. DavidoviČa noče in ne more biti strankarska, nego vlada, ki si stavi j a za nalogo obnovo zemlje in razrešitev vseh nujnih vprašanj. Vlada g. DavidoviČa razpolaga z večino in hoče biti v prijateljskih odnošajih z vsemi strankami v narodnem predstavništvu. Skrbela bo le za državne interese in ne bo odbijala od sodelovanja nobene politične skupine, ki jo vodi resna skrb za procvit našega troimenega naroda. »Pravda« piše: Demokrati in socijalisti stopajo v težaven položaj. Upamo, ds napno vse sile, da se ohrani, kar je ustvaril narod »Epoha« piše: Daši strankarsko .•zainteresirani ljudje s to rešitvijo krize niso zadovoljni, se vendar morejo oni, ki iskreno žele, da živi mlada kraljevina pravo parlamentarno življenje, radovati nad to edino parlamentarno rešitvijo krize. Zadovoljni smo z razvojem svojega parlamentarnega življenja. Želimo še, da bi bila parlamentarna borba in borba v javnosti na višini evropskega parlamentarizma in evropskega tiska.
Nova državna politika.
Belgrad, 18. avgusta. (Izv. por.) Nova vlada bo v prvi seji narodnega predstavništva podala izjavo o novi državni politiki za vsestransko ujedin-jenje celokupnega naroda. Predvsem hoče rešiti najnujnejša vprašanja so-cijalne politike.
VLADIMIR LEVSTIK.	148.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
“ sebe K P°.,ož:‘ P«t na zimo, dokaj glasneje, nego se spodobi vljudnemu človeku. »Rad bi vedel, česa iščejo takšmle arrristokratje v uredništvu ,Rdečega plamena1 ?«
Kar nič se ni spomnil, da bi ponudil stol.
»Vas, gospod Mahne,« je rekel gost prepokojno. »Vesel sem, da vas vidim in spoznam, čeprav je sprejem vse prej ko nadebuden.«
»Razumeli boste moj težki položaj,« je izjavil soarug Mahnč ogorčeno, z glasom velikonočne raglje. »Upam, da vas ni kak hudič zapazil, ko ste stopili v hišo. To je že. . . to je vendar... vse kar je prav.« ordito se je obrnil od njega in spet nazaj. »S čim me mislite zabavati ? Moj čas je oddan.«
»Z zadevo, ki ji pripisujem precejšen politični pomen. Zmenila se bova prav lepo, zagotavljam vas; diskrecijo mi pač obljubite?«
. »Obljubim že; častne besede pa proletarci ne dajemo,« je zasolil Mahnč z izzivajočim preziranjem. »To so kavalirske budalosti.«
»Podpišem, z obema rokama,« se je naklonil gost. »To je budalost kakor kavalirstvo sploh in vobče: neznosna budalost, gospod Mahne. Zahvalite Boga, da niste kavalir .. .«
»Hm!« je ušlo tribunu. »Pa drugače dobrega ?«	6
kaj bo
»Z velikim veseljem opažam, da imate dva stola,« je razodel nevabljenec. »Dovolite — ah, kako ste ljubeznivi,« — čeprav Mahne še trenil ni, da bi mu pripravil sedež; grof si ga je sam prinesel izza omare, sčdel ter prekrižal roke in noge. »Tako ... Slišal sem, gospod urednik, da se ukvarjate zadnji čas z izvestnimi pikanterijami iz življenja mojega prijatelja, doktorja Smučiklasa?«
»Aha!« je zategnil Mahne krvoločno, »senfkaj pes taco,moli. Ukvarjamo se, gospod, ukvarjamo, in se bomo še; prav nič vas ne mislimo vprašati za dovoljenje.«
»Doktorju Smučiklasu je mnogo do tega, da bi utihnilo to premlevanje stvari, nad katerimi je — tudi ako bi bile resnične — že zdavnaj porastla trava.«
»In vi ste prišli moledovat zanj? Barantat z mojim poštenjem ? Kupovat mojo dobro vest za lepe besede ?« je vzrojil tribun ter planil pokoncu, z vsemi znaki, da ga mineva potrpežljivost. »Gospod, Vi bi radi ukrotili Mahneta in ga ovili okrog mezinca kakor svoje meščanske vampeže, advokate in trgovce? Slabo ste naleteli, dragi moj ... O Smučiklasovi aferi imam podatke, s kakršnimi ne razpolaga nihče drugi, tudi ,Ljudstvo' ne, to mu lehko poveste; tu, v moji miz-nici leži pismo prijatelja njegovega sinu, in to pismo obsega vso infamno tragedijo, v katero je pehnil nesrečno žensko on, vaš Smučiklas, ta vzorni zgled smradljive buržujske morale! Le sporočite mu, da
je ta sin poginil v bedi — Pepe Veselko mu je bilo ime, ako ga zanima; toda doktor se naj ne veseli, zakaj Veselkov prijatelj, ki mi je poslal to pismo, še živi ter hoče maščevati svojega nesrečnega tovariša in Djegovo mater. Da, da, Herr Graf, ura sodbe nad vašim dičnim varovancem se bliža: prijatelj mi piše, da se oglasi kmalu sam — in takrat ga razkrinkamo, takrat pride vse na dan, magari če zasmrdi do vrh neba po Smučiklasovi kreposti. ..«
»NoČ|m se zanimati za mučne podrobnosti te zadeve,« je dejal grof z dozdevno bolestjo v glasu. »Kakor vidim, očitate mojemu znancu hude in one-čaščajoče stvari. ..«
»Očitam mu najpodlejšo lopovščino, ki jo je kdaj kdo storil pod solncem;	ne več	in ne manj.«
»Nu dobro — se pravi,	slabo;	vse to je	kaj
Žalostno in sila neprijetno ...»
»Za Smučiklasa in kdor ga mara; za nas poštenjake ne.«
»Zlasti, ker se ne drznem misliti, da bi bile vaše trditve brez podlage. Vsekako vas imam za poštenjaka, gospod Mahnč.«
»Iimbm,« je zagodel urednik »Rdečega plamena«. »Lepo je, da spoznate, in nesramno, da še posebej ugotavljate, kar vsakdo ve.«
»Kljub vašemu ogorčenju	in —	rekel bi—	od-
kritemu načinu izražanja upam, da niste povsem nedostopni za razloge pameti. . . človekoljubja . .. javnega interesa —«
Korupcija.
Kočevje, v avgustu 1919.
Tu imamo gospodarski svet, ki obstoji iz samih Kočevarjev, in mu predseduje Slovenec od preobrata, naš stari znanec, kandidat za ravnateljsko mesto na gimnaziji v Kočevju, vitez Fran-Joslpovega reda in član nemškega prefesorskega društva, g. Watzel. Glavno besedo v tem pa ima gospod, ki se je kar sam imenoval kočevskim gerentom, pa tega mesta dosedaj vsled nerazumevanja odločilnih činiteljev, katerim je javni blagor več vreden kot pa slava dveh hiš, dosedaj še ni zasedel. Ta gospod je kupil pred meseci pol vagona svinjske masti, ki pa je dobila vsled prevelikega odstotka vode slab duh. Ker ljudje te masti vsled neprimerne cene niso hoteli kupovati, je prodal gospodarski svet to rnast na javni sodnijski dražbi dne 30. junija 1919 tukajšnjemu trgovcu kot edinemu ponudniku po ceni 20 kron za kg. Dobavitelj masti pa se je obvezal, da povrne vso izgubo pri masti gospodarskemu svetu. Kar si je pa gospodarski svet pozneje dovolil, spada pred javni tribunal in pred državno pravdništvo. Zdražitelj masti, trgovec Macher je pustil mast precvreti — in mast je bila zopet prvovrstna.
Svoječasno je deželna vlada dala gospodarskemu svetu dovoljenje za izvoz te slabe masti v Nem. Avstrijo. Na to izvoznico je trgovec Macher izvozil mast v Špilje, kjer se je mast po posredovanju postajnega urada in okrajnega glavarstva v Kočevju zaplenila. Slo je tu za zlorabo izvoznega dovoljenja, ker samo gospodarski urad in ne trgovec Macher je bil k izvozu upravičen. <5ospodarski urad pa nikake masti ni več imel, torej je tudi izvažati ni mogel. Kočevje, kjer ne dobiš nobene masti več — vse se Jo namreč iztihotapilo — se je prav prisrčno j razveselilo, da dobi zopet po primerni j ceni mast in je že težko pričakovalo j povratka vagona z mastjo. Toda ko- i čevski siromak obrača. VVatzl pa obrne j in se vsede lepo na vlak, pa hajdl v \ Ljubljano k vladi, kjer se zaplenitev j na lepe TFatzlove besede razveljavi brez vsake preiskave. Kočevci dobe figo pred nos, Macher pa lahko vtakne jj velikanski dobiček v žep in ima pri i tem še prijetno zavest, da je svoje ! nadvse ljubljene bratce v rajhu — j sicer za vojnodobičkarske cene — ! preskrbela mastjo, slovenskemu trpinu v Kočevju pa odjedel še ono malo masti, na katero se je ta revež tako veselil. Tolikokrat slišimo besedo korupcija in smo radovedni, ali smemo ta slučaj porabiti v to, da našemu pri-prostemu ljudstvu raztolmačimo prej imenovano besedo.
Usojamo si našo deželno vlado vprašati: Ali so ji okolnosti te piodaje in izvoza masti znane in kaj misli proti taki zlorabi ukreniti? Radovedni smo dalje, zvedeti, kaj je storil dosedanji prehranjevalni minister dr. Korošec v Belgradu v tej zadevi. Kakšno sliko si je naredil naš poverjenik za notranje zadeve o gospodarstvu pri mestni občini kočevski. Javnost pa vprašuje, kako dolgo se bo še odtegovalo najpotrebnejša živila našim državljanom v korist našim najhujšim sovražnikom samo v ta namen, da st posamezniki napolnijo žepe z oderuškimi cenami. Ali res hočete, da ljudska nevolja prekipi in zgubi popolnoma zaupanje v vsako pravičnost. Stran s korupcijo, stran pa tudi z onimi činitelji,\ ki je nočejo ali ne morejo odpraviti!
Iz osvobojenega Prekmurja.
Prvi narodni tabor prekmurskih Slovencev. — Najvažnejše vprašanje.
civilnega komisarja.
Proglas
Mirovna konferenca.
Vrhovni svet gre n« počitnice.
k Ldu. Pariz, dne 18. avgusta. (CTU.) Nirovna konferenca bo dne 25. avgusta prekinila za tri tedne svoje delovanje. Upajo, da bo do tedaj mirovna pogodba z Avstrijo podpisana.
Zahtevajte , Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicaht Pridobivajte novih naročnikovi
Ldu. Belatinci, 18. avgusta. Naše Prekmurje je včeraj na najpri-srčnejši in najsijajnejši način proslavilo največji dan svoje zgodovine, najsvetejši praznik svojega vstajanja in csvobojenja. Vojaška in civilna oblast sta se nameravali o priliki prvega ljudskega shoda oficijetno predstaviti in izročiti dovršene po3le Iz rok vojaške oblasti civilni upravi. Zato sta včeraj odšla iz Murske Sobote vojaški poveljnik popolkovnik Uzurinac in kot začasni civilni komisar določeni mariborski okrajni glavar dr. LajnŠič. Medtem se je v Belatincih zbrala velika množica ljudstva v svrho slovesnega sprejema. Mladina je nosila slovenske zastavice, možje in fantje so prijahali na konjih, drugi zopet so se pripeljali rta okrašenih vozovih. Pred trgom se je množica zbrala in razporedila, nato pa je krenil ves velečastni izprevod pod vodstvom narodnega mučenika, visokošolca Pavla Horvata proti trgu. Tu se je izprevodu pridružilo na tisoče ljudstva, ki je privrelo iz vsega Prekmurja. Nato se je izprevod nanovo razvrstil in je krenil z domačimi godbami na čelu daleč ven iz trga, da sprejme zastopnika vojaške in civilne oblasti. Ves sprejem je bil prisrčen in prekipevajoč naj večjega veselja, ki ga sploh ni mogoče popisati. Podpolkovnik Uzurinac in dr. Lajnšič sta se peljala skozi pet do šest slavolokov in sta bila sprejeta kot triumfatorja. Peljala sta se v mesto med tri kilometre dolgim veličasten špalirjem, ki ga je tvorilo nad 20.000 ljudi. Polagoma sta prišla do župne cerkve, v kateri je bita nato služba božja. Po maši se je vršil prvi ljudski tabor v Prekmurju.
Zborovanje je otvoril in vodil domačin Josip Godina. V svojem nagovoru je pozdravil vojaškega poveljnika podpolkovnika Uzurinca in njegove čete, ki so v tako kratkem času brez prelivanja krvi osvobodile Prekmurje boljševike madžarske strahovlade. Podpolkovnik Uzurinac se je na priznanju v iskrenih besedah zahvsljal. Dr. Lajnšič je pojasnjeval pomen svojega prihoda in povedal, da dobi Prekmurje sedaj jugoslovansko urad-ništvo, ki bo skrbelo za ljudstvo z vso vnemo. — Župnik Klekl je vzbujal spomine preslanega mučeništva. — Dr. Kovačič se je spominjal pariške konfereuce, kjer ima poleg Francozov predsednik Wilson največ zaslug za osvobojenje Prekmurja. — Nato so še govorili razni govorniki. Opoldne je predsednik zaključil zborovanje. Godba je zaigrala „Lepo našo domo-vino“. ki so jo peli vsi navzoči.
Po zborovanju se je razdelila med ljudstvo proklamacija civilnega komisarja, za katero se je ljudstvo kar trgalo. Popoldne se je razvila prosta ljudska zabava. Kjer se je pokazal kak gost, ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo.
. Končno bodi še omenjeno, da je ljudstvo priredilo tu v Belatincih po zavzetju Prekmurja, dne 12. avgusta povrnivšim se beguncem župniku Kleklu in vi3okošolcema Horvatu in Godini slovesen zprejem in jih je proslavljalo kot rešitelje ljudstva.
Ldu. Maribor, 18. avg. Tabora v Belatinci se je udeležilo tudi več prostovoljnih legij, in to hrvatska, pri-, morska in legija [irekmurskih beguncev. Te legije so se udeležile tudi osvobodilnega” pohoda v Prekmurje.
Zahvala generalu Jankoviču.
Ldu. Maribor, 18.avgusta. Povodom tabora v Belatincih se je potom tukajšne vojaške oblasti deželni vladi za Slovenijo in generalu Jankoviču, poveljniku IV. armijske oblasti v Zagrebu, ki je dal povelje za zasedanje Prekmurja, odposlala po civilnem komisarju za Prekmurje zahvalna brzojavka.
Proglas civilnega komisarja.
LDU. Murska Sobota, 17. avgusta. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič je izdal Prekmurcem nastopni proglas: Podpisani zastopnik jugoslo-
vanske vlade naznanjam ljubim Prekmurcem: 1. da je zasedeno Prekmurje del Jugoslavije pole? odločbe pariške mirovne Konference, t. j. stalno večno jugoslovansko ozemlje, del Slovenije.
Vi niste več Ogri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, Slovenci. Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešene brate obdrži pod svojim krilom. Naše junaško vojaštvo bo obranilo, kar je našega. Tistim, ki golčijo, da je ta rešitev še nestalna in samo začasna, se nasmejte in opomnite jih, naj ne širijo laži in nezaupanja, Rešenje je dovršeno. 2. Kdor ima proti komu kakšeisrd, naj mu odpusti, izlepa naj sovražni« naše pridobi, s tem bo več hasnil domovini in sebi, kakor z o-vadbami in obsodbami. Samo tisti naj se tožijo, ki se iz milega postopanja in ravnanja še norčujejo, in ki so ne -zahvalni in nezadovoljni. 3, Proti svoji domovini in lastnim bratom greše tisti, ki samo iz dobičkaželjnosti spravljajo zrnje preko meje. S tem večajo draginjo v našem bogatem kraju, terejo siromaka in povzročajo pomanjkanje ter spravljajo svoje trpeče brate v ne-voljo. Kdor si upa to na dušo jemati, ne računa s tem, da pride pred kaznujočo pravdo. 4. Vsak, ki ima kak posel, naj se obrne na moj urad v Radgoni (v gostilnici »Pri soincu« pri Voglarju). Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič.
Iz jugoslovanskega Prekmurja.
(Od našega posebnega dopisnika.)
Belatinci, dne 14. avg. 1919.
Prekmurje od Mure do Krke in Lendve je osvobojeno tisočletnega madžarskega jarma. Velik trenutek je to, ko se del naroda, ki je dolga stoletja živel pod drugimi razmerami in si ustvarjal lastno zgodovino, vrača k matici, da združi svojo usodo z razvojem in bodočnostjo celokupnega naroda. Od Bratislave do Monoštra je razkropljeno vse polno slovanskih otokov in šele pri Monoštru se začenja strnjena celina slovenskega naroda, ki prekorači Muro in Dravo ter se razlije proti Karavankam in Jadranu in doli na Balkan. Prekmurci so zadnji ostanek nekdanje Koceljeve države, ki je vezala severne Slovane z južnimi. Ti otoki v madžarskem in nemškem ozemlju nam jasno kažejo, kako je tekla zgodovina teh pokrajin in zakaj je zamrla sladka slovenska govorica pod Donavo in nad Rabo, pred Blatnim jezerom in v madžarskih pustah.
Prekmurje je bilo zasedeno brez vsakih bojev, ker se je rdeča garda takoj po padcu komunizma razkropila, bela garda pa je že vnaprej kapitulirala. Naše Čete so bile povsod navdušeno sprejete in pozdravljene. V Belatincih jih je čakala domača godba, ki je svirala jugoslovanske himne. Praznično oblečene ženske so trosile cvetlice na pot in vrlo narodno zavedno ljudstvo je z glasnimi klici pozdravljalo Jugoslavijo, kralja in regenta.
Gotovo je, da se ljudstvo veseli svoje osvoboditve, Čeprav je ne umeva natančno tako, kot si mislimo mi onkraj Mure, ki smo vzrasli pod drugimi političnimi razmerami. Preslabi, nezadostni so bili stiki med enim in drugim delom naroda, da bi se mogle v doglednem času izenačiti razlike v psihi in mentaiitetu tega ljudstva, katere so nastale ali spontano kot posledica gospodarskih in socijalnih razmer ali umetno kot sistematično delo madžarske nadvlade. Prekmursko slovensko ljudstvo je politično nezrelo in popolnoma dlsorijentirano; to se bo pokazalo takoj, ko se nekoliko izgladijo sveži spomini na madžarski komunizem in ko jih naša okupacija postavi pred nove upravne, politične in gospodarske odnošaje. Seveda ni krivda ljudstva, marveč krivda razmer, neizprosna posledica danih zgodovinskih dejstev.
Vladnim komisarjem je imenovan dr. Lajnšič iz Mtribora. Danes se je vršil tukaj sestanek za upnikov it celega Prekmurja, izvzemši tzv. Goričance, ki so preveč oddaljeni. Prvotno se je nameraval ustanoviti Narodni svet, toda stvar se je zavlekla in Izza okupacije ne pripušča niti civilna niti vojaška oblast takega syeta z lastno eksekutivo. Itvoljen je bil sosvet, ki bo na razpolago civilnemu komisarju, če se bo hote! informirati o želji ljudstva v Prekmurju. Odločeval pa ne bo ta sosvet marv eč le upravna teorija onih,- ki so šele zadnje dni slišali kaj o Prekmurju. Vsekakor bi bilo umestno, ako bi se Narodni svet formiral še pred okupacijo in Izrekel žeije ljudstva glede uprave in gospodarskih vprašanj v obliki spomenice. Menda bi stvar izgledala lepše, Če bi se delalo od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol.
Prekmursko ljudstvo danes zanima samo to, kedaj in koliko sladkorja, soli, petroleja, tobaka, vžigalic, železa in drugih potrebščin bo dobilo iz Jugoslavije. Za živila ne bo treba skrbeti. Ljudstvo zanima še to, kaj se bo zgodilo z grofi in njihovimi veleposestvi. Ce potujete po krasni državni cesti od Radgone čez Soboto in Belatince proti D. Lendvi, vidite krasne grajščine, pristave, skladišča za žito itd. Krog teh pristav leže velika in dobra polja, ki kljub ekstenzivnemu obdelovanju polnijo žitna skladišča bogatih agrarcev ter vzdržujejo razkošno življenje madžarskih magnatov a la Bathiany, Szeczeny, Szapary in kako se že imenujejo ti markizi Geri naših Prekmurcev. Kaj bo z zemljo? Nekoč so jo oropali kmetu, danes jo kmet hoče nazaj. Vprašanje agrarne reforme je najvažnejše vprašanje Prekmurja. O' hota, vase zaljubljena madžarska a”* stokraclja mora izginiti iz svojih krasnih prekmurskih rezidenc. S tem se bo dalo zadoščenje narodnemu čuiu, socijalni pravičnosti in odtegnilo ono fino parfemirano roko, katera je stoletja poljubljal naš kmet, medtem ko je po njegovem hrbtu rezal bič grofovega valpeta. Ljudstvo -sicer grofe globoko spoštuje, ampak to je edina iluzija, ki se mu mora šiloma izbiti izpred oči.
Še nekaj značilnega opaziš na potovanju po osvobojenem Prekmurju. To so stare uši Ogrske: Židje in cigani. Židje so prva dva dni okupacije zaprli trgovine in beznice, ker so bili uverjeni, da bodo Jugoslovani čez dva dni zapustili madžarski pa-šaluk. Danes so jih že odprli. Stoje na pragih in z umazano prijaznostjo pozdravljajo vojaštvo in civilne potnike, katere spoznajo za Jugoslovane. Tudi Židom bo treba pokazati pot čez Krko in Rabo.
V nedeljo se vrši v Belatincih ljudski tabor. Pričakuje se velika udeležba. Dnevi navdušenja in radosti so potrebni, ker nas čaka še mnogo resnega deta!
Jugoslavija.
Nova demarkacijska črta v Banatu.
j LDU. Belgrad, 18. avgusta. Presbiro priobčuje oficijelno: Danes so dobile srbske čete povelje, da zasedejo nastopne občine: Mali Sombor, Dasko in Slrinj v Gorenjem Banatu, ki pripadajo na godlagi nove določene demarkacijske črte našemu kraljestvu.
Žena boljševiškega voditelja Brodniga aretirana.
j LDU. Maribor, 18. avgusta. V soboto je nemško-avstrijska varnostna oblast dala dovesti ženo komunističnega voditelja Brodniga v Špilje. Tam jo je prevzela vojaška policija in jo odvedla v Maribor. Tukaj so jo natančno preiskali in našli pri njej veliko število važnih pisem in popoln imenik vseh komunističnih voditeljev. Odpeljali so jo v Ljubljano.
—iČ.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje)
Rešitev agrarnega vprašanja, Odkar se je v človeški družbi udomačila institucija privatne lastnine, se perijodično pojavlja poleg drugih 8ocijaln!h pokretov posebno močno Stremljenje po agrarni reformi. Od agrarnih revolucij starega Runa pa do današnjega dne lahko opažamo to gibanje, ki se dane3 pojavi tu, jutri tam v najrazličnejših okoliščinah in oblikah. V današnji dobi pa je ta pokret zadobil svetovni značaj. Za prostrano Rusijo, ki ima toliko zemlje, katere pa so ruski muziki imeli povečini komaj toliko v svoji posesti, da bi napasli svoje kokoši, je to vprašanje eminentne važnosti. Vedno Pa je živela v ruski kmečki duši živa vefa, da mora priti enkrat do delitve zemlje. Ta vera je biia tako vkoreni-ujena v ruski kmečki masi, da so jo se razni vagabundje že od nekdaj izkoriščali. Kolikokrat se je pojavil v kaki ruski vasi kak potepuh, ki je "Uuetom razlagal, da se bo začela de-
zemlja. Lahkoverni muzik mu je verjel,
la bosak je pri njem dobro ž|vel. Parolo o delitvi zemlje so vrgli jned ruske muzike na fronti tudi bolj-»eviki. Mužiki so pometali orožje in hiteli domov, da bi ne prišli prepozno k delitvi. To sredstvo je zelo mnogo pripomoglo boljševikom, da so desorganiziraii rusko armado.
Zemlja je glavni vir človeškega blagostanja, podlaga vseh ostalih produkcijskih sredstev. Zato pa igra pri socializaciji družabnega reda tako važno vlogo.
Ko je pa oktobrski revoluciji 1917. prišla na krmilo sovjetska vlada, je izdali hiho zakon o socijali-zaciji zemlje. Razlastila je veleposestnice. Zemljo pa je podržavila. Omenjeni zakon je proti temu, da bi se zemlja razdelila. Kcmuni3ti v tem s slučaju računajo pravilno:
Če se zemlja sedaj razdeli, bodo
nekaj časa nastale zopet podobne ' al? ‘azmere, kot so vladale do sedaj. Sposobnejši in bogatejši bi polagoma zopet pridobili zemljo od revnejših in pa tistih, ki bi se jim ne •jubilo obdelavah zemlje. Potom razdelitve bi so toraj ne prišlo h komunističnemu cilju. Zato pa je treba zemljo podrožabiii. Postane naj lastnina celokupnega delavskega razreda. To pa še i e zadostuje. Treba je uresničiti skupno, društveno obdelovanje zemlje. Ako se to ne izvrši, ostane zakon o socializaciji brez moči, le na papirju. Ker Če bi vsak obdeloval zemljo zase brez vzajemne Pf,1", ! in skupnega dela, bi jo kmalu
SSlnff lii 23 svoi° osebno last. Nadaije velja za poljedeljstvo kakor za industrijo isto načelo/ da je najbolje proizvajati v velikem. pJi velikem zemljedelskem obratu se moreio še le umestno uporabljati stroji varovati materijal, posta iti vsakega de-lavca na odgovarjajoče mu mesto delo organizirati po načrtu, da se ne trosi po nepotrebnem rcateriiala in delavskih moči.
Ta svoj načrt hočejo izvesti ruski komunisti na sledeči način:
1. Razlaščena veleposestva in la-tifundlje naj se obdelujejo potom zadrug;
2. za ostalo zemljo pa naj se organizirajo poljedelske delavske komune.
.Bpljševiki priznavajo, da se je na aoucnih veleposestvih, ki se niso dajala v zakup mužlkom, ampak se jih je V0(Mo v lastnem gospodarstvu, desetkrat bolje gospodarilo, kot pk pri ostalih kmetih. Slabo je bilo le to da so ti bogati dohodki Kil v žepe veleposestnikov, ki so tlačili mužike. Bolj-fieviki toraj hočejo zadružno produkcijo na ekspropriiranih veleposestvih
ker le ne ta način je mogoče obdržati produkcijo na prejšnjem višku, oziroma jo še povečati. Le tako je mogoče izkoristiti iznajdbe moderne tehnike.
Zato tudi hočejo zorganizirati male razkosane poljedelske delavske
komune. Zato je treba organizacije
malih kmetov, ki naj se združijo v občinske zemljedeiske sovjete, ki naj obdelavajo 3kupno po določenem načrtu odkazano jim zemljo. Na ta način je mogoče pritegniti h koristnemu delu tudi agronomne in druge strokov njake, ki bodo organizirali in vodili produkcijo pod kontrolo kmečkih svetov. Potom podružabljenja poljedelske produkcije h komunizmu.
To je načrt komunistične agrarne reforme. Taktično pa Imajo mužiki danes zemljo v svoji roki, razdelili 30 si jo in prav nič se ne ozirajo na boljševiško postavo o socializaciji zemlje. Nič ne pomagajo opomini boljševiških voditeljev mužikom, da jim mora biti zakon v podružabljenju zemlje svet in nedotakljiv. Razlastitev veleposestev so mužiki razumeli na svoj način. Zemljo so si razdelili, inventar veleposestev pa deloma uničili, deloma pa raznesli na svoje domove. K boljševiškim komisarjem pa so romale kar cele procesije mužikov z edino zahtevo, da se jim zemlja, ki jo imajo faktično v svoji oblasti, prizna zakonito kot njihovo privatno lastnino. Kljub temu, da je v ruskem »miru" še vedno vegetirala ideja o skupni posesti zemlje, je danes težnja po zasebni lasti iste med ruskimi kmeti najmočnejša. V poljedelski produkciji je zavladala anarhija, produkcija je silno padla, kar je poleg krize v komunikacijskem sistemu eden glavnih vzrokov pomanjkanja in deloma celo lakote v Rusiji. Kakor so delavci iz tovaren, tako so mužiki iz veleposestev pognali inteligente - strokovnjake. Dosti so jih tudi pobili. Sedaj jih kličejo nazaj, ker uvidevajo, da ne morejo izhajati brez njih. Bolj-ševiki pravijo, naj ta inteligenca sedaj služi ravno tako vladajočemu delavskemu razredu kakor je prej bur-žoaziji, dokler se ne izpelje splošni učni načrt, ko bo imel vsak delavec priliko in pristop do najvišje strokovne izobrazbe.	(Dalje	prih.)
Neodrešena domovina.
Kaj mislijo Italijani o bodoči politični upravi v zasedenem ozemlju, n Ldu Trst, 16. avg. Tukajšnji nacionalistični list *La Nazione" piše o bodoči ureditvi razmerja med Italijani in Slovani v zasedenem 0-zemlju: Za srečo je vspelo italijanskemu orožju premagati in uničiti staro avstrijsko državo in doseči naravne meje Italije. Ta srečna okolnost jatnlje vsako važnost onim 400.000 Slovanom in 200.000 Nemcem, ki bodo obseženi v mejah naše dežele, ker bodo postali popolnoma neznaten odstotek napram 38 do 40 milijonov Italijanov. To pa pod enim pogojem: ne smejo se ustanoviti ne ob Zgornji Adiži za ostale države ločene pokrajine, da ne postane nekaka posebna cona (država v državi), ki bi značila pretečo nevarnost za bodočnost. Dva načina sta na razpolaganje zakonodajcem, ki bodo rešili problem določitve pokrajinskih mej v naših deželah. Prvi način bi obstojal v tem, da se loči obmejna cona v pravem pomenu besede od zasedenega ozemlja ter ista organizira, kakor nekaka vojaška cona. Gre le za slabo obljudeno ozemlje, v katerem je Italija-nlteta le Šibek odsev, še več, v katerem je ta v nekaterih točkah naravnost obsovražena, ker je avstrijska vzgoja imela za svoj cilj, pospeševati sovraštvo proti nam. Ta ozemlja bi morala ostati vsaj dvajset let pod vojaško vlado; morala bi imeti močne vojaške posadke in bi jih morala obdelovati v3trajna in modra propaganda. Italija, ki je kulturen element(l), ne bi mogia slediti pruskemu vzorcu, ko je skušal germanizirati poljska 0-zemlja, pač pa bi lahko pospeševala priseljevanje italijanskega elementa v neobljudenih točkah ter graditi zlate mostove onim Slovencem, Hrvatom in Nemcem, ki bi hoteli iti stalno dihati zrak svoje domovine, — Na ta način bi se se lahko zelo hitro izvedla moralna italijanizacija onih 0-
zemlj, če tudi bi se onim tujcem priznale vse jezikovne pravice. Če bi bili po dvajsetih letih ti prebivalci poklicani k političnim volitvam, bi odposlali, če treba, poslance nemške, slovenske ali hrvaške narodnosti, ki bi se pa zavedali, da je usoda njih ozemlja nepreklicna. — Drugi način obstaja v taki določitvi pokrajinskih mej, da se razdeli odrešeno (1) ozemije, slovensko in hrvatsko, med razne našo obmejne pokrajine, in ker taka razdelitev ni prav lahko izvedljiva, ker se mora računali s kmetiškimi, gozdnimi, mineralogičnimi in trgovskimi interesi, bi se morala n, pr. celo priključiti Julijski Benečiji tudi preveč obsežna videmska pokrajina, da se potem izvede lažje razdelitev, ki bi bolje odgovarjala medsebojnim interesom. Treba bi n. pr. ustanoviti novo če-daško pokrajino, ki bi obsegala o-zemlje zgornje Soče in kos trbiškega ozemlja, ki je bil odvzet Nemcem.
H Gorici bi se pritegnilo vso gorato ozemlje z Idrijo in Logatcem. Trstu bi treba prisoditi vso eno ozemlje, ! ki je tvorilo svojo občino v dobi ce- ; sarskega Rima, t. j. ozemlja timske občine, ki se je razprostiralo od o- j glejskega zidovja z eno strani do Postojne z druge strani, in ki je na jugu obsegalo vso severno istrsko 0-bal, vstevši mesta Piran, Izola, Koper in Milje. Iz ostalih delov Istre, iz o-tokov In Iz Reke bi se napravile dve nadaljnl pokrajini. — Na ta način bi bili Slovenci na severovzhodu in Hrvati na jugu porazdeljeni med štiri pokrajine ln ne bi imeli možnost, da sestavijo posebno n-pravno telo, ki bi s časom postalo gnezdo malkontentov in takih elementov, ki bi bili pripravljeni do vsakršnih poskusov proti Italiji. Glede volitev bo že vlada, ki je pooblaščena, da uvede v ta ozemlja ono volilno metodo, ki se ji bo zdela najbolj primerna, našla način, da zabrani Nemcem ob Zgornji Adiži, Slovencem na Goriškem in na Krasu in Hrvatom v Istri, da ne bodo mogli vporabitl volilnega boja za protiitalijanske in iredentistične manifestacije. To bodo sicer tudi lahko storili, če bodo porazdeljeni na štiri pokrajine, vendar bo efekt drugačen. Torej s kratka: Sestava pokrajin v odrešenih ozemljih mora računati z dejstvom, da je treba razdeliti slovanska ozemlja na način, da jim bo vsaj za prva desetletja odtegnjena možnost, da bi mogla dati skupnega izraza slovanskemu iredentizmu.
Naredba o zameni d ajsetvluar-skega drobiža.
n Ldu. Trst, 16. avgusta. Po tržaških vogalih je btla včeraj nabita o zameni dvajsetvinarskega drobiža nastopna naredba: 1. V ozemlju Julijske Benečije tostran premirne črte, zasedenem po kraljevi armadi, se v tridesetih dneh po razglasitvi tega edloka Izvrši zamena avstro-ogrskega drobiža po 20 „helerjev“ in 20 „fil-lfrjev" v italijanski denar. Zamenjali bodo do zneska 25 lir poštni uradi, višje zneske pa podružnice »Banke d* Italia« v Trstu, Gorici in Pulju. Generalni civilni komisar in v to poverjeni organi smejo izvršiti vsakor-šnekoli poizvedbe o izvoru v zameno predloženih vsot ter zavrniti zameno, kjer bi se posest dofičnega zneska ne izkazala upravičena. Ta zavrnitev pa v primeru krivde ne izključuje kazni, kakor jo za to določa naredba vrhovnega poveljništva kr. italijanske vojske, izdana 22. majnika 1919. 2. V predidočem členu naveveni avstro-ogrski drobiž izgubi zakonito tečajno veljavo o polnoči petnajstega dne po razglasitvi tega odloka. Trst, dne 15. avgusta 1919. Generalni civilni komisar: Ciufelil.
Namestnik generalnega civilnega komisarja.
n Trst, 16. avg. (Namestnik generalnega civilnega komisarja.) Generalni civilni komisar Avgust Giuffelll »azglaša v uradnem listu, da je imenovan za njegovega pomočnika in namestnika državni svetnik dr. Adolf Berio.
Slovanski svet.
Min. predsednik Tušar o odno-šajih Cehoslovaške do sosednjih držav.
sl LDU Praga, 16. avgusta. ČTU .Journal de Geneve” priobčuje razgovor svojega praškega dopisnika z ministrskim predsednikom Tušarjem, ki se je glede odnošajev Cehoslovaške republike do sosednjih držav nastopno izrazil: Hočemo delati, graditi, ustvarjati. V ta namen potrebujemo miru na zunaj in reda na znotraj. Zato moramo odpraviti jezikovne in plemenske spore. Potruditi se hočemo z vsemi močmi, da začnemo z nemško dtžavo na podlagi zdrave trgovinske politike prijateljske razmere. Z Nemško Avstrijo moramo skleniti brezhibne dogovore in glede Madžarske se moramo potruditi, da ustvarimo za obe stranki znosljfvo skupno življenje. Naši od-nošajl do zaveznico Jugoslavije morajo biti vedno prijateljski ln neskaljeni. Spori s Poljaki morajo izginiti. Doseči hočemo enakopravnost narodov; kajti le popolna enakost med narodi more zajamčiti vsem našim narodom svobodo ter politični, narodni in kulturni razvoj. Šele ko pridemo do poštenih razgovorov in uvidimo, da smo navezani drug na drugega, potem šele' pridemo do notranjega soglasja.
Čehoslovaki proti obnovitvi monarhije n a Madžarskem.
sl LDU Pariz, 16. avgusta. ČTU Minister za zunanje posle Beneš je poslal predsedniku mirovne konference noto, v kateri Izjavlja, da smatra v soglasju s praško vlado za svojo dolžnost, informirati mirovno konferenco o stališču čeboslovaške vlade glede dogodkov na Madžarskem pred vsem glede obnovitve monarhije, do katere gotovo pride, ako bo vodil vladne posle nadvojvoda Jožet.
Maksim Gorki živ.
sl Ldu. Pariz, 18.avg. (ČTU.) Vesti o umoru Maksima Gorkega se dementlrajo.
Sosedne države.
Madžarska.
Romuni ostanejo v Budimpešti.
e Ldu. Berlin, 16. avgusta. (ČTU.) »Frankfuiter Zeitung« javlja Iz Ženeve, da sta pariška mirovna konferenca in Romunija sklenili dogovor, ki dovoljuje Romunom ostati v Budimpešti.
General Segre v Budimpešti.
| e Ldu. Dunaj, 18. avgusta. (ČTU) S pristojnega mesta poročajo, da se mudi General Segre v Budimpešti v svrho pogovora s četvorico ententnih generalov.
Ministrstvo Friedrich v zadregi.
e Ldu. Budimpešta, 17. avg. (DunKU) OKU poroča: Za trgovinskega ministra je bil imenovan Franc Heinrich in za ministra prehrane Karl Ereky.
e Ldu. Budimpešta, 18. avg. (ČTU) Kabinet Friedrich se bojuje z velikimi težkočami. Pojavilo se je gibanje proti kabinetu. Nekateri prejšnji mogotci so nezadovoljni, ker niso zopet dosegli moči. Socljalisti vztrajajo dalje na svojem odklanjajočem stališču napram nadvojvodi Jožefu z motivacijo, da pri sedanjih okoliščinah republika z nadvojvodo na čelu ni na mestu. Szegediuska vlada, ki je že polnoštevilno dospela v Budimpešto, bo imela jutri seio in bo oddala vse svoje posle, ki jih je dosedaj opravljala, kabinetu Friedri-chovemu. Vlada še vedno upa, da jo bo ententa priznala.
Reorganizacija soc. dem. stranke.
e Ldu. Budimpešta, 16. avg. (ČTU.) Socialno-demokratska stranka pripravlja nov strankin kongres, da izvede popolno preosnovo stranke. Stranka prekine vse stike s tretjo inter-nacijonalo v Moskvi in se postavi na podlago druge internacijonale. Člani,
ki so se kompromitirali za komuni™ stične vlade, bodo Izključeni. Stranko vodi začasno zvezna komisija.
Preobrat v nemSko-zapatlnili komitatih. e LDU. Dunaj, 18. avg. (CTU.) »Montagsjourna!« javlja Iz Fiirsten-felda (Štajersko), da se je o delih za-padne nemške Ogrske, ki mejijo na Štajersko izvršil preobrat. Podrobnosti še manjkajo.
e LDU. Dunaj, 18. avg. (ČTU.) »Wiener Mittag« poroča Iz FUrsten-felda: V več krajih nemške zapadne Ogrske, ki meji na Štajersko, so se včeraj In danes vršile velike manifestacije za prikiopltev nemške zapadne Ogrske k Nemški Avstriji. Na vseh zborovanjih so sprejeli resolucijo, kjer se glasi med drugim: »Danes zbrani overovljeni zastopniki vseh občin, izjavljajo, da se smatrajo k Štajerski spadajočimi. S tem izstopimo Iz ogrske državne zveze, bratsko pozdravljamo Štajersko in prosimo oblasti, naj kar najhitreje prevzamejo upravo." V vseh nemških krajih nemško zapadne Ogrske plapolajo danes rdeče-belo-rdeče in Štajerske zeleno-bele zastave. Prihod nemško-avstrijskih čet se pričakuje vsak hip.
Nemška Avstrija zasede »koridor41 med Cehoslovakl id Jugoslovani.
e Kdu. Brno, 18. avg. (ČTU) »Lidove Novini« javljajo: Avstrijska vlada je končala vse vojaške priprave «a zasedbo nemško-zapadne Ogrske. Prihod avstrijskih čet v nemško za™ padno Ogrsko pričakujejo vsak hip. Avstrijska vlada bo utemeljila te od-odredbe s pretečo nevarnostjo zasedbe nemško-zapsdne Ogrske kot koridor med Čehoslovaki in Jugoslovani.
Nemška Avstrija.
Pomanjkanje premoga, e Ldu. Dunaj, 16. avgusta, (ČTU). Nemška Avstrija mora radi pomanjkanja premoga dne 19. t. m. ustaviti promet z brzovlaki. Prehranjevalni diktator na Dunaju, e Ldu. Dunaj, 18. avgusta. (ČTU.) Jutri pride na Dunaj prehranjevalni diktator Hoover.
Po svetu.
Spor med Zedinjenimi državami In Mehiko, t LDU. Rim, 17. avgusta. (Dun,-KU.Brezž.) Iz Pariza poročajo: Od-nošaji med Zedinjenimi državami in Mehiko so se poostrili. Vodilni ameriški listi slutijo, da pride do spora In pišejo, da bi bila Angleška zadovoljna, ako zasedejo Zedinjene države Mehiko.
Ldu. Amsterdam, 18 avgusta. (DunKU.) Kakor javlja tiskovni urad „Radio“, je predsednik Mehike Caranza izgnal britanskega poslanika iz Mehike. To Je storil baje radi tega, ker še dosedaj ni priznan. — „New York Sun" pravi k temu dogodku, da pomeni tak način postopanja občutno razžaljenje Velike Britanije, ki bi moglo dati povod za odločen nastop proti Mehiki.
Stavka v Ameriki se širi. t LDU. Amsterdam, 17. avg. (DunKU.) 14 000 nameščencev new-yorških podzemskh in višinskih železnic je začelo stavkati.
Politični pregled.
P Korupcija v uradih. K toza-davnl notici v nedeljskem »Slovencu44 pripomnimo, da je g. dr. J. Š. povedal dovolj jasno svoje mnenje o teh in podobnih zadevah. Kdor hoče kaj več zvedeli, naj se informira na pristojnem mesiu t. j. v ministrstvu za notranje zadeve in v ministrstvu za trgovino in industrijo.
p Imenitno so Informirani nekateri »uredniki" naših vsestransko strokovno-političnih in v javnosti neznanih tednikov! Tako poroča n. pr.
Naša meč* o novi politični stranki
t. j. narodno socijalni, da je med njenimi ustanovitelji tudi dr, Ivan Tavčar, sin ljubljanskega župana in še par podobnih budalosti. Gospodje, izven zakristije ste imenitno informirani!
p Izvolskij umrl. Reuterjev urad javlja iz Pariza: Bivši poslanik in minister za zunanje prsle Izvolskij je v Parizu umrl.
p Mina pod zgradbo mirovne konference. LDU, Belgrad, 17. avg. »Trgovinskiglasnik" priobčuje uvodnik, ki zaključuje, da re ne sme dopustiti, da Habsburžani ožive v Budimpešti ali na Dunaju. Ako se to zgodi, bi pariška konferenca dopustila postaviti mino pod zgradbo, ki jo zida sama. Naša država mera z vso silo ovirati oživljenje Habsburžanov in mora sporazumno s Čehi in Poljaki zahtevati, da se ne dela razlike med Habsburžani in Hohenzollernci in da se prepreči njihov povratek. Zrušiti Habsburžane je bila naša glavna naloga in ko se je to posrečilo, nikakor ne smemo tega U3peha zaigrati.
p Italijanski strah pred Habsburgove!. LDU. St. Germain, 17. avg. (DunKU.) »Tempsu" javljajo iz Rima, da bi bilo javno mnenje v Italiji o povratku nadvojvode Jožefa v Budimpešto manj vznemirljivo, ako ne bi na fatalni način kazala na osnovo donavske konfederacije, ki bi bila za in • terese Italije še neprijetnejša, nego stara monarhija. Gotovi elementi, zlasti Hrvatje bi mogli z Dunajem in Budimpešto pospeševati uresničenje starega, že cesarju Francu Jožefu dragega tri-alističnega projekta. Vsekakor pa so protesti Čehoslovakov in Srbov zoper povrnilev nadvojvode nekoliko pomirili duhove.
p Švicarska soc.-dem. stranka za boljševizem. LDU. Basel, 17. avg. (DunKU.) Švicarska brzojavna agencija poroča: Izredno zborovanje soci-jalistične stranke v Švici je sklenilo s 318 glasovi proti 147 glasovom, da pristopi švicarska socijsllstična stranka k tretji internacijonali. Ta sklep pa se mora, ker je tako zahtevala tretjina zborovalcev, predložiti v glasovanje sekcijam.
p Nov trlpolitanskl guverner Mentzlnger je prevzel v Tripollsu svoje službeno mesto.
Dnevne vesti.
dn »Glasbena Matica44 v Ljubljani razpošilja sedaj svojim članom pcšlnohianilnične položnice za pla-čanje dveletne članarine. Cenjene Člane odbor vljudno prosi, da ne prezro došlih jim dopisov in vpošljejo članarino za leti 1917/18 in 1918/19 v znesku po 13 K. Z ozirom na ogromne stroške so preplačila izredno dobrodošla.
dn Draginja in nje posledice
Splošno se je pričakovalo, da bodo cene živilom po novi žetvi padle. Kakor se pa sedaj vidi, pa draginja le noče ponehati in se ne bo dalo tako hitro pregnati. To pa bo imelo slabe posledice. Le pomislimo, kako ležko shajajo kočarji in mali posestniki, k! nimajo nobenih denarnih dohodkov več. Zdaj še hodijo na delo h kmetom, a pozimi bodo morali živež kupovati, a zaslužka ne bo nobenega. Istotako se godi uradnikom, ki so obilno obdarjeni z otroki, še celo če sla izmed teh po dva ali trije v šoli v mestu. Dalavcl v tovarnah in drugih obratih tudi niso na boljšem, Čerevno dobivajo lepe mezde-Vsi tl sloji pričakujejo, da prinese nova letina znižanje cen živil. Tem večja bo prevara, če se njihovi upi ne uresničijo. Saj dolgo tako ne more iti naprej, da bodo cene živilom in drugim potrebščinam vedno rastle. Prva in glavna skrb celokupne vlade bi morala biti obrnjena na znižanje cen v prvi vrsti živilom. Po cenah živeža se ravnajo cene drugih potrebščin. Cene moki in drugim mlinskim izdelkom morajo po novi žetvi znatno pasti, potem se bode polagoma zadovoljnost prebivalcev povrnila.
dn »Rubinstein.44 Zgodilo se je nekaj, Če3ar nismo resno pričakovali. Prišel je v Ljubljano sanitetni pod-
polkovnik Rubinstein z nalogo, da prevzame vodstvo garnizijske bolnice. Nimamo ničesar proti častiti osebi g. san. podpolkovnika, a njegovo ime vsebuje program in ta program zavračamo kratkomalo enkrat za vselej. Protestiramo kar najenergičnejše proti importaciji tujerodnih elementov na važna vodilna vojaško - sanitetna mesta v Sloveniji, ker ne občutimo niti potrebe, niti veselja odreči se kulturni polnoletnosti. Imamo dovolj lastnih veščih in vestnih zdravnikov arijsko- slovenskega pokolenja, zato občutimo pojav g, Rubinsteina kot zaušnico s strani vojaških oblasti. V času, ko so nam hermetično zaprte meje za znanstvena dela / zapadne Evrope, ko je inozemska knjiga postala pri nas že bela vrana, ko smo odrezani od vsega kulturnega sveta kakor da bi živeli v kaki Bantu-državi, se najodločnejše zavarujemo proti importu kulturnih potenc Iz bližnjega orijenta. Poznamo njih kulturno vrednost predobro še izza časa, ko smo tlačanili Avstro-Ogrski, poznamo njihov poguben vpliv na celotni vojaško-zdravniškl stan in vemo tudi, da, kjer se je enkrat naselil Rubinstein, ne traja dolgo, da se pojavi še 011-vengrtln, Karfunkelsteln in Zvvirngeist.
Zahtevamo, da se vpošteva v prvi vrsti naše ljudi. Z veseljem bi pozdravili vsakega srbskega ali hrvaškega zdravnika naše krvi, nikakor pa ne bomo mirno prenašali, da bi zasedali vodilna mesta v naši deželi ljudje one rase, ki korumplra, kjerkoli se pojavi, vse javno in zasebno življenje. Ca-veant consules!! Vojaški zdravnik.
dn Huda vročina na Francoskem. Na Francoskem je navzlic nekaterim nevihtam huda vročina. V pokrajini Aisne so zaznamovali najvišjo temperaturo 50» C. Trte krompir in so hudo trpeli. V Lyonu in na sredozemski obali prenočuje mnogo tisoč ljudi pod milim nebom.
dn Nesreča na kamniški železnici. V soboto zvečer je med postajama Trzin-Črnuče padel z vlaka
g. 1. Kopitar, ki re je boril do zadnjega čssa v srbski vojski in se peljal na dopust. Ko!o mu je zdrobilo roko nad komolcem, tako da so mu jo morali takoj po prihodu v Domžale odrezati. Ponesrečenca so nato z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko bolnico.
dn Veliko zločinov se zgodi v pijanosti. Polovico kaznjencev privede v zapor in prisilno delavnico alkohol. Sodnik ki je v svoji praksi imel za obravnavati 1100 slučajev tepeža, je dognal, da se je v teh slučajih kaznjivo dejanje zgodilo v 700 slučajih pod vplivom alkohola.
dn Nesreča pri Velikovcu. Pri popravljanju mosta pri Velikovcu sta vsled narasle vode utonila dta vojaka-saperja in sicer Jožef Dežman in Simon Korošec. Vrli saperski bataljon je skupno ž njima zgubil še 6 mož.
dn Djevojačkl Inštitut dr. Ade Broch i se3tara. Tečaji u jezlclma i književnosti (slavenski, engleski, fran-cuski i njemački), slikanju, glasbi itd. Viša djevojačka škola sa pravom javnosti itd. Englesklnje 1 Francuskinje u kučl. Zagreb, Gunduličeva ulica 63/II.
Ljubljanske vesti.
1 Nima sreče. Gosp. Martincu je bilo v četrtek, iz gornjega trakta poslopja »Mestne hranilnice« tik pred Čakalnico ukradeno 1000 K vredno kolo — že četrto po številu. Tat je menda samo čakal, da je lastnik zaprl vrata za seboj in že je odnesel kolo po stopnjlcab. Dosedaj nimajo še nikakega sledu za njim.
1 Komentar k »Senzacijonalnl razpravi44 Pod tem naslovom priobčuje v „Slov. Narodu44 dr. M. Rostohar članek, v katerem pravi oziraje se na v »Slovencu44 priobčen zagovor g. Uhhfa med drugim sledeče: Uhilfev zagovor napravi utls, kot da je on dobil vladno naročilo, zapleniti pričakovane denarne pošiljatve, jaz pa da sem čakal na \ lak kot nepoklicana oseba. Z ozirom na to ugotavljam, da mi je že dne 31. oktobra 1918 od Narodnega sveta poverila adjutanluro
na štacijskem poveljstvu in je še Isti popoldan dotično pismeno povelje pokazal štacijski poveljnik tudi g. Uhlir J, ki vsaj od 1. novembra 1918 dopoldne ni bil več v službi jugoslovanske armade, ker sem ga bil tega dne okrog 10 h dopoldne odslovil in mu prepovedal vstop v prostore štacijskega poveljstva, to pa iz zelo tehtnih vno-kov. Ako se je po svojem lastnem zatrdilu g. Uhlif nahajal v noči od 1. do
2.	nov. na štacijskem poveljstvu, potem se je mudil le kot nepoklicana oseba. Imam še dane3 v rokah pismen dokaz Narodne vlade, da zaplenim avizlrane denarne zaloge. Tudi ni res, da so do-tični službeni protokoli izginili, kakor to trdi g. Uhlir — pač pa isti že vedno eksistirajo in se bodo gotovo sodtfču tudi predložili. Naloga g. Uhi ra pa je, da doprinese za vse svoje nezaslišane obdolžitve dokaz resnice. Za to gre v tožbi, ki bo to zadevo končno tudi dognala.
1 Društvo zasebnega urad-nlštva Slovenije v Ljubljani poziva one člane, ki so oddaii steklenice za olje, da pridejo istega iskat v četrtek* dne 21. avgusta v skladišče Gospodarske Zveze na Dunajski cesti, in sicer dopoldne od 9 do 12 ure ter popoludne od 2 do 5 ure. Olje stane jiter 26 K In se bode tudi tam plačalo. Opozarjamo vse člane, da se bode olje delilo izklučno samo določeni dan.
1 Neka oseba je v torek, dne 12. t. m. pozabila v tramyaju št. 1464 ob 550h popoldne na progi Glav <1 kol. — Gam. boln. mal paket. Oseba, ki je paket vzela je dobro znana ifl se poživlja, da ga takoj vrne na Uprav* ništvu »Jugoslavije44, drugače se bode proti njej policijsko postopalo.
Zadnje vesti.
Boljševiki na Madžarskem se skrivajo.
Budimpešta, 18. avg. (DunKU.) V mestecu Szent Endre blizu Budimpešte se skrivajo mnogi komunisti. V szentendreškem gozdu se je včeraj ustrelil zloglasni komunist Filip Engia ider-Fodor, o katerem se govori, da je ropal celo mrliče. Skrival se je že dalje časa in je počinil samomor v trenutku, ko so ga orožniki hoteli aretirati. V Szent Endreju so dosedaj aretirali 53 komunistov.
Bolgari zahtevajo Tracijo.
LDU. Lyon, 18. avgusta. (Brezž) Kakor poroča »Petit Parlsien« je bolgarska delegacija predložila tajništvu mirovne konference celo vrsto not, od katerih je najvažnejša ona, ki zahteva združenje Tracije z Bolgarijo* Bolgari utemeljujejo to zahtevo s številnimi zgodovinskimi, etnografskimi in gospodarskimi razlogi ter poudarjajo, da se morajo smatrati kot Bolgari tud| takozvani Pomaki, češ da to pleme ni nič drugega, kakor bolgarsko prebivalstvo, ki je pa svojčas prestopilo k islamu.
Resen položaj na poljsko-nemški meji.
LDU. Berlin, 18. avgusta. (Čtu.) Državni brambeni minister je odposlal zadostno število čet na poljsko mejo, da potlačijo vstajo. Položaj je zelo resen.
Potovanje v Budimpešto.
LDU. Dunaj, 18, avgusta. (Čtu*) Kakor javlja romunski urad za izdajanje potnih listov na Dunaju, je sedaj potovanje v Budimpešto dovoljeno samo uradnim In diplomatičnim osebam.
Velika nesreča.
Llchtenslein, 18. avg. (Duh* KU) Na gradu L’chtenstein se je prt' petiia včeraj popoldne velika nesreča* Vsled prevelikega navala turistov, k so ogledovali grad, se je dvigljbrt most pred grajskimi vrafl pogreznili 50 do 60 turistov, ki so se v tem trenutku nahajali na mostu je padjo v 10 metrov globoki grajski jarek* Med njimi je bilo tudi več žensk m otrok. Govori se, da je bilo 6 oseb težko in 20 lahko poškodovanih,
Od našega posebnega poročevalca.
Kdo je pripravljal prevrat na Madžarskem.
Dunaj, 18. avgusta. (Izv. poročilo.) »Temps« poroča, da je bil prevrat na Madžarskem pripravljen v Švici od avstrijsko - madžarske aristokracije z namenom, da se ustanovi velika katoliška država, ki bi obsegala Nemško Avstrijo, Madžarsko in Bavarsko. Središče te zarote je bil Freiburg, duša zarotnikov pa mon3ignor Maglione.
Karl in Madžarska.
Dunaj, 18. avg. (Izv. por.) Madžarski dopisni urad dementira vest, da je poslal Karl kurirja z lastnoročnim pismom k Jožefu. Tem nasproti se zatrjuje, da je bila ta vest vzeta iz najverodostojnejšega vira. Dodatno se še poroča, da je šel grof Jurij Andrassy predvčerajšnem v Budimpešto, da informira Jošefa o stališču, ki ga zavzema Karl z ozirom na sedanji položaj na Madžarskem. Karl smatra Jožefa le za svojega začasnega namestnika, ki funkcijonira na Madžarskem kot „homo regius“.
9 miljardni kredit za Nemčijo.
Dunaj, 18. avgusta. (Izv. poročUo.) ' nemški narodni skupščini se je predložila zahteva po državnem posojilu za računsko leto 1919. Finančni minister je pooblaščen, da nabavi kredit devetih miljard za izredne drž. prispevke.
Pred sklepom miru z Nemško * Avstrijo.
k D u n a j, 18. avg. (Izv. Por ) .Journal« poroča, da se sestane danes glavni odbor mirovne koiiference, ki bo pregledal navodila raznih komisij in sestavil končni tekst na neinško-avstrijake protipredloge. V petek ali soboto bo predala mirovna konferenca svoj odgovor nemško-avstrijski mirovni delegaciji.
Dopisi.
l* Kranja. Na vse merodajne raatorje stavljamo odprto vprašanje, »j mislijo s kranjskim vodovodom? Ub času sedaj vladajoče vročine nam zapirajo vodo za celo popoldne; v izjemnih slučajih pa milostno menda dovolijo, da se voda redno zapira ob sedmih zvečer. Ljudje nimajo niti toliko vode, da bi si zvečer ohladili žejo, kaj šele, da bi mogli vodo rabiti v druge svrhe! To so neznosne razmere in škandal prve vrste l Zelo ugoden utis napravlja to na tujce, ki morajo piti tisto gorko vodo kranjskega vodovoda. Da smo pa ogorčeni meščani, ki plačujemo davke za ponesrečen vodovodni načrt, da ni-mamo sedaj niti vode, je umljivo! Če je to iz sanitarnega ozira priporočljivo, bodo vedele pristojne oblasti. Mestni obe. svet pa uljudno vprašamo, zakaj je pustil s tako naglico zasuti, nadvsž dobre mestne vodnjake? - Elektrika naprava, blagor donaša .,0 Posedujejo; Kranj pa zallbog zavisi od milosti podjetja, ki
metrPooolorn08nraZ5VeUiuie^orenisko metropolo. — Gg. mestni očetje naj
skrbe, da se stvar uredi; za vodstvo vodovodnega podjetja naj nastavijo rojaka-Slovenca — ali naj pa še nadalje ostane tirolski Nemec kot odločujoči faktor mestnega vodovoda?
d Iz Rajhenburga. Težka nesreča je zadela tukajšnjo narodno rod-,t"° Senica. Tesarji, ki so odstranili *	,,?tr*ho»	neprevidnosti	niso
P ^Hs!*ai!®kih zidov in se je vsled nll nnrt	/»zbil	Strop	in pOltO-
pal pod tarnanjem spodaj se nahajajoče tri sinove g. Senice. Enega so potegnili ze mrtvega ispod ruševin ostala dva ležita težko ranjena v krški bolnici.
d Šmarje pri JalSah. V nedeljo iu. t. m. 3e je za šmarski okraj Ustanovilo nujno potrebna gospodarska zadruga, katere namen je nakupovati gospodarske potrebščine iz prve roke brez posredovalcev in razpečavati poljedelske pridelke naravnost konsu-mentom.
d Celje. V splošnem vlada v Celju še precejšen nered, ki je deloma posledica slabega gospodarstva prejšnjih nemškutarjev, deloma pa tudi malomarnosti sedanje mestne uprave. Imamo vodovod, ki deluje jako slabo, imamo mostič v mestnem vrtu, ki ga je polovica odnesla zadnja povodenj, imamo trge in ulice, po katerih se zaman oziraš, da bi ji našel ime, ker pač nimamo kažipota, kjer bi našel ime ulice, po kateri hodiš. In polno je še takih nedostatkov, ki se bodo odpravili le tedaj, če bodo dobili vodilna mesta v roke agilni in zmožni možje. Popraviti je potreba oba celjska mosta — kapucinski most je naravnost sramota za mesto. Pri vodovodu naj se tudi odpravi pavšalno plačevanje od števila pip, ker pri tem pridejo na svoj račun pač posamezni podjetniki in bogataši, ki tratijo vodo na vse načine, ne pa tako stanovalci višjih nadstropij, ki vode sploh ne dobijo, a jo morajo plačevati za pritlične stranke, ki zalivajo celo vrt in perejo perilo s pitno vodo, mesto, da bi šli na Savinjo. — Deželno vlado v Ljubljani prosimo, da nastavi v mestnem uradu energične in sposobne ljudi, ki bodo v stanu zadržati in preprečiti počasni a sigurni razpad vseh celjskih javnih naprav.
d Ptuj. Ptujska posojilnica plačuje svojemu slugi mesečno 89 K. Gospodje, malo več uvidevnosti!
d JurkSoSter. Dne 7. avgusta so bile v .Jugoslaviji* vdrugič priobčene naše poštne razmere. Posledica tega je bila, da je prišel že 11. avgusta poštni komisar. Preiskava na tukajšnji pošti je dognala toliko gradiva razne vsebine, da so bivšo poštarico Fani Pfeifferjevo roj. Hvalec nemudoma odstavili fn telegrafično vpoklicali novo moč. Novo poštarico pozdravimo z največjim veseljem in upamo, da ostane v naši sredi mnogo let. Tukajšnje ljudstvo je vobče mirno in
ne izprevidite, kako skrajno neokusno je izrabljanje imena padlega junaka v reklamne svrhe — pa zahtevamo mi drugi, ki nas večkrat kliče dolžnost k Vam, da odstranite kar najhitreje ta napis in ne pustite onečaščati imena svojih junakov na tako neokusen način.
d Slovenji Plajberk. Za varstvo naših lepih gozdov in tudi dragocene divjačine, bo morala vlada takoj potrebno ukreniti. Prejšnji nemški gozdarji in pazniki so zbežali, novih pa vlada še ni nastavila in tako poje sekira in poka puška po naših šumah da preletava strah ne le posestnika, ampak tudi vsakega ljubitelja naših naravnih zakladov.
Gospodarstvo.
g Pozor! Tovarne kartač, metel in podobnega. Pri državni gozdni upravi v Deliblatu (Banat) se bode dne 1. septembra 1.1. potom pismene dražbe prodalo 33 metr. stotov deb-ljejih in 14 metr. stotov finejših koren od metljike (Reisvvurzel) za izdelovanje kartač, metelj i. t. d. po izklični ceni 2000 kron za q. Interesenti morejo ogledati vzorec pri Gozdarskemu oddelku deželne vlade v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1, vsakega dne od 10—12 ure dopoldne, kjer so tudi bližnji pogoji dražbe na vpogled.
g Maksimalne cene na Angleškem. Ldti. London, 15. avg. (DunKU.) Poslanska zbornica je razpravljala o zakonu proti vojnim dobičkarjem. Razprava je bila zelo živahna. Vlada je sprejela več dodatnih predlogov, med njimi tudi enega s katerim se pooblašča delovni urad, določiti za vse predmete maksimalne cene.
g Trgovska pogajanja. Ldu. Belgrad, 15. avgusta. Semkaj so došli ! delegati avstrijske vlade radi trgovskih i pogajani z našo vlado.
g Tečaj krone v Ziirichu. Od-
potrpežljivo, kar najboljše kaže dejstvo, | kar so bili objavljeni mirovni pogoji da je potrpelo toliko let s prej- j za Nemško Avstrijo, je padel borzni šnjo poštarico, ki je pohlevnost ubogih \ tečaj za stare krone za okroglo 30% ijudi ‘skrajno zlorabljala. Da smo prišli j Za sto starih avstrijskih kron se je
zopet do boljših poštnih'razmer, gre pa v prvi vrsti zasluga listu »Jugoslavija«, ki je priobčil točno naše pritožbe, za kar izrekamo njenemu uredništvu^na tem mestu najlepšo zahvalo.
d Borovlje, Trgovec Benko, ki
25. pr. tn. plačevalo 12 frankov, za sto nemško-avstrijskih pa 13‘50 frankov — medtem ko je istočasno no-tlralo 100 čehoslovaških kron 2675 frankov. Cehoslovaška krona ima to-raj, vkljub ne ravno dobremu položaju čehoslovaških državnih financ
je bil začetkom meseca majnika po j sko 125% agta nad slaro avstrijsko
Nemcih odveden s svojega doma in potem v stari, smrdljivi bolnici v Gmundu na gornjem Koroškem interniran, je Nemcem ušel in po treh dneh blodnje in tavanja po gorah in gozdovih pribežal srečno domov. Z njim je pribežal tudi g. dr. Rožič, ki so ga Nemci iz Celovca bili tudi odvedli v mukepolno internacijo. Obema gospodoma se poznajo na obrazu prestane bolečine in gladovanje v nemški internaciji.
d Borovlje. Naš Sokol, katerega je avstrijska vlada dolgo let preganjala in končno razpustila, je pričel zopet s svojim delovanjem. Telovadba se vrši vsak teden trikrat v telovadnici ljudske šole. Priprave za sokolski zlet gorenjske župe, ki se vrši 31. avgusta v Borovlje, so v polnem tiru. Za to prireditev vlada povsod veliko zanimanje. Pripravljalni odbor in posamezni odseki so bili izvoljeni na sestanku, katerega so se brez izjeme udeležile vse povabljene dame in gospodje.	’
d Pliberk. Že dalj časa se za-
k i?mt»zVrazinere ,ePega mesta Pii-perk. Bral sem v raznih časopisih kako lepo se razvija narodno živlfenje pri vas. Zatorej sem vas po daljši odsotnosti zopet obiskal. A kakšno presenečenje sem doživel, ko sera šel od kolodvora proti mestu. V okusni Malgajevi ulici zagledam na neki hiši
— gostilni — napis »Gostilna pri junaku Malgaju". V srce me je zabolelo — ko sem to zagledal in spomnil sem se na te, dragi Malgaj in nehote sem se vprašal, kaj bi pač rekel ti k temu. Poznal sem te skozi in skozi
— pač in vem — ne bilo M tl vseeno. in to Vam, zavedni Slovenci v Pliberku, ni prišlo na um, ko se je delal omenjeni napis ? 1 Ako Vi sami št
krono. Objektivno vrednost jugoslo-
vanske krone žalibog danes še ne moremo presaditi, ker dosedaj še nikjer oficijelno ne notira.
g Premog in Italija. Povodom resne premogovne krize, ki preti Italiji, spominja milanska „Perseveranza“ na rudno bogastvo naše Dalmacije, in jadikuje, da bi z Dalmacijo zgubila tudi vse bogate premogovnike in vodne sile te dežele. Se bo treba že utola-žiti — ker naša zemlja ne bo nikdar za dolgo pod tujim gospodstvom.
g Imovina naših driavljanov na Madžarskem. Finančno ministrstvo v Belgradu je z odlokom J. Br. 1979 od 3. avgusta 1919 obvestilo delegacijo ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, da osrednja vlada ni pozvala naših državljanov, da v smislu zahteve madžarske sovjetske vlade prijavijo svojo imovino na Madžarskem, ker je f rancoska vlada proglasila vse tozadevne dispozicije Bele Kuna za prosto tatvino. Te dispozicije za naše državljane ne morejo imeti nikakih pravnih posledic. Naša osrednja vlada kakor tudi vse ostale zavezniške vlade so v tem vprašanju izjavile, da soglašajo z negiranjem francoske vlade. Zavezniške vlade bodo same — brez poprejšnje prijave posameznih strank — mednarodnim potom vzele v zaščito interese s/ojih državljanov.
g Nemški bankovci vo 50 mark z datumom 20. oktobra 1918 ostanejo v prometu samo še do 10. septembra 1919. Po tem roku se jih mora zamenjati samo še pri glavni blagajni državne banke do 10. septembra 1920.
g [Bančni bankrot v Avstriji. »Evenirig Star« piše, da je bančni bankrot v Avstriji taktično že tu, ker krona v resnici nima že skoro nikake plačilne vrednosti. Navedeni list opozarja na dejstvo, da se krona v Kopen-hagnu že več mesecev sploh ne notira in da je kurz na ženevski borzi padel tako nizko, da je skoro brez vrednosti — na londonskem in pariškem denarnem trgu pa se kronska vrednota spioh ne jemlje resno v poštev.
g*Bencin za poljedelsko stroje. LDU. Belgrad, 14, avgusta. Dospela je velika množina bencina, ki se bo razdelila med posestnike poljedelskih strojev.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek,
Tista* „7,v»zna tiskarna" v Ljubi(strn
Afa/l oplaši
stanejo prutk tO besed 4 3f, vsaka nadcljna beseda 30 vtn. - Dopisovanje tn jenttne ponvdbe pa vsaka beseda t Jf.
&Ž Proda se: S$i
Gozd ob železnici z posestvom se proda. Dopisi pod »Bukov« na upravništvo lista.	1197
Lepa kočija in omnibus se proda. Več se poizve pri Ig- Bartol Ribnica. 1195
Več
vagonov apna pro-
,	- -*©	f ujrui* pa w
Prvovrstno blago, cene po dogovoru. Ponudbe na wantm, p. d. Friedel Zg. Borovlje p. Ledenice. Koroško.
Prodam različne štalaže, peči železne, kartoiie velike in male ter večjo množino dvojnatih ovratnikov štev. 37 in 38. Ponudbe pod »trgovina« poštno ležeče Ljub-Ijana.	n 84
Proda se, zelo dobro ohranjena kompletna spalna oprava Stari trg 22/1. 1186
Prodam po ceni možke hlače, kitaro, daljnogled, tehtnico, zlato žen3ko uro, malo množino jedinega orodja, ter
K dno srebrno cigaretno dozo. aslov v upravi.	1157
Ognja in vloma varne Wertheim-blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati In vsakovrstne Wertheim-blagajnice izdeluje tudi vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni in blagajničarski ključavničar v Mariboru, Koroška cesta er. 31.	1085
Kupi se:
Svilo predeno in nepre-deno v štrencah kupuje po visoki ceni tvrdka Fran Kos, Ljubljana, Sodna ulica 7.
Knpajem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Vinske sode 60—300 1 vsebine kupim. — Ponudbe aa upravništvo pod JVinski sodi«.
Službe:
u
Brivski pomočnik (dober delavec) se sprejme pri Ko-štomaju Prešernova ulica 19 Celje.	1197
Blagajničarko in kavarniško kuharico sprejme kavarna »Zvezda«. Predstaviti se je od 10.—12. dop. 1191
Išče se izvežban prekaje-valec. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Prekajevalec« na upravo.	1189
Iščem službe plačilnega natakarja. Ponudbe pod kavcija 5000 K.	1158
Ugledna slovenska obl* telj na Hrvatskem išče sobarico, marljivo, dobro in pošteno. Nastop takoj. Ponudbe na naslov: Franja Jakil, Kariovac.	1181
Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine popolnoma prost, želi mesta v trgovini ali kot skladiščnik. Ponudbe ua upravo lista pod »Trgovski pomočnik 25«.
R&amo:
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Pra žakova ulica 10. III, desno.
1173
Boljše stanovanje s hrano se išče za 16 letnega fanta. Pismene ponudbe: Portir Hotel Union Ljubljana. 1187
Dopisovanje in I ženitne ponudbe
1
Državni nradnlk, 29 let star, Srb, službuje In ostane na Štajerskem, z letno plačo 21.000 K, išče v svrho skorajšnje ženitve dekle ali vdovo brez otrok od ‘22—27 let z najmanj 50.000 K premoženja. Cenjeni dopisi pod »Tajnost zajamčena« na u-pravništvo.	J190
Večja množina
riža (Rangou)
in čaja I’
se proda. Cena po dogovoru. Več iz prijaznosti v upravnlštvu.
Za usnarje
se dobi
smrekovo čreslo
pri lesni industriji v Celju.
Ilizttkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Ujpž#;3i» ur»tte» LARISCH, nečakinja cesarico Elizabet* in njena dvoma dama.
(58. nadaljevanje.)
»Ne hitite tako zelo; počakajte malo ... To je videti, kakor da hočete pobegniti.« Andrassy je je žalostno zmajal z glavo, ko je izpregovoril zadnje besede.
»Ne, grof, nočem pobegniti. Že dalj časa sva nameravala iti na Riviero. Spomladi pa se vrnem zopet na Dunaj, kajti nimam strahu pred nikomur.«
»Grofica Marija,« je odvrnil stari moj prijatelj. »Rad bi, da bi nam tega razgovora ne bilo treba. In zagotavljam vas, ako bi kdaj potrebovali prijatelja, v meni ga vedno imate.« Očetovsko me je poljubil, jaz pa sem se mu vrgla v naročje in sem se bridko zjokala.
»Z Bogom, predraga,« so bile poslednje njegove besede do mene.
Bilo je konečno slovo, kajti grofa Julija And-rassyja nisem nikdar več videla.
Pozno je že bilo, ko sem si ogrnila Jenyn plašč in pokrila kožuhovinasto čepico z gostim pajčolanom. Vzela sera skrivnostno skrinjico pod pazduho in zbrala ves svoj pogum, kajti bila sem strahovito nervozna. Jeny ie pripeljala izvoŠčeka do vhoda za služabnike, in ker ravno ni bilo nikogar v bližini, sem sklenila, da brez odlašanja pohitim po stopnicah navzdol.
Noč je bila prav mrzla in meglena, vendar sem j
Dr. Demšar
ne ordinira
do 8. septembra.
Prodam
2 luksus avta
oba v dobrem stanu.
Naslov .pove upravništvo.
Prodani
1 mizar
ki je vajen izdelovanja zabojev in
1 tovarniški
klepar
se takoj sprejmeta.
Ponudbe je nasloviti na »Kranjska tvornfca že-1jeza i bravarske robe v Kamniku".
hišo na Javorniku št. 70. Hiša j c enonadstropna a stanovanjskim podstrešjem, zraven je 600 m2 njive. — Kupna cena je 16.000 K. Ivan Pretnar, Javornik pri Jesenicah, štev. 70.
V najem
vzamem hišo s 3 do 4 sobami, malim posestvom, katero želim pozneje kupiti. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije v Celju pod „Hiša“.
bila vesela tega, ker mi je bilo tako lažje iti ne- .	.	,	w
opaženo na sestanek. Naročila sem izvoščeku, da množini kupuie vedno in
se ustavi na Švarcenbergcvem trgu štev. 5 ter me potem počaka pri lekarni na vogalu Ringa. Kolena j so se mi Šibila, ko sem stopila iz kočije, "in krčevito j sem oprijela dragoceno skrinjico. Šla sem čez most, \ kjer sem na desni našla z drevesi obrobljeno pro- j menado, kamor me je Rudolfov zastopnik povabil 1 priti.
Temoten kraj je bil to in docela zapuščen ob i ob tej nočni uri. Visoka svetilnica je razlivala vo- j dene žarke po megli, vendar sem se čutila blizu i svetlobe bolj varno in sem Čakala uprav neskončno dolgo, kakor se mi je dozdevalo. Zdajci pa sem začula kratke krepke stopinje tar uzrla nekega človeka prihajati proti kraju, kjer sem stala. Imel je štajerski plašč in na glavi klobuk. Kakor bi trenil, se me je polastil velik strah, in skušala sera iti mimo njega.
Neznanec meje pogledal in se narahlo odkril.
»Grofica Larischeva?« je vprašal mirno.
»Kaj bi radi?« sem zajecljala in še vedno hitela dalje.
Oseba, ki me je nagovorila, je 3topila korak naprej in zašepatala: »Rudolf«.
Na mestn sem obstala. »Ali ste prejeli meje pismo?« je vprašal neznanec.
»Da prejela sem neko pismo. Pa to ni vse.« »O • •. razumem. R. I. U. O.«
Takoj sem pokazala skrinjico ter jo ponudila neznancu, ki je pa ni vzel.
»Rad bi spregovoril dve, tri besede vami, grofica Larischeva,« je rekel neznanec. »Vrla ženska ste, po mojih mislih, da ste prišli semkaj — vendar tukaj pri luči se ne smeva razgovarjati. In šel je počasi naprej, jaz pa za njim. Sedaj me ni bilo več strah pred njim, kajti tihi neznančev glas je bil tako prijeten in njegovo vedenje tako dostojanstveno, da sem spoznala, da ni bil navadna oseba.
»Hvala vam, ker ste prišli,« je nadaljeval, »prav je, da se izpolni poslednja želja.
»Ali,« sem rekla, »druzega nisem mogla storiti. Obljubila sem dati skrinjico osebi, ki bi mogla dokazati pravico, da jo zahteva.«
»Ali se kedaj govorili o tej zaupani reči?«
»Nikdar — nikdar 1«
Neznanec je bil videti jako pomirjen spričo mojih besedi.
»Ali vam je ,on‘ omenil, na kaj se nanaša ta skrivnost?«
»Ne, nič ne vem o tem.«
»Pa dobro; bolje je, da je tako, sicer bi bilo vaše življenje v nevarnosti.«
»Prosim — prosim, vzemite skrinjico,« sem mu segla v besedo, ker bi že rada odšla odtod.
Dve roki sta se prikazali izpod neznančevega plašča in vzeli skrinjico; nikdar ne pozabim, kako močni ste bili videti. Na mazincu se je svetil velik dijamaut, in ko sem se dotaknila teh čudovitih rok, sem bila iznenada povsem mirna, saj sem vedela, da sem izročila skrinjico pravi osebi.
»Grofica Mariia,« je rekel neznanec, »rad bi kaj storil za vas. Rudolf je jako sramotno ravnal z vami. Vse mi je znano, in smatram, da je bilo »odlo od njega, da vas je zapletel v svoje zadeve.«
Hvaležno sem ga pogledala.
(Dalj« prihodtniR.)
kupuje plačuje najbolje trg. firma
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
špecijalist za kožne vener. bolezni
ordinira od 14. do 15. ure na Miklošičevi cesti 18/11.
Leno hišo! ^ n[iia!
■	1	Razpošiljam vse vrste
s 5 sobami in trgovino, gospodarskim poslopjem, lepim l sadnim vrtom, vrtom za ze- ,
SoVvo prodam, j
Hiša stoji na lepem prostoru ob okrajni cesti četrt ure od { Maribora. Prodam tudi trgo- f vinsko opravo. Vprašanja na j A. S. v Podbrežju, Cerkovska ■ cesta 32, p. Maribor.
Svarilo!
Svari se pred nakupom posteljnega, namiznega in telesnega perila, zaznamovanega s črkama S. P. Obenem se uljudno prosi, da kdor bi tako perilo zasledil, da to naznani na naslov: „Poštni predal 104“, Ljubljana.
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
mauufakturuega blaga:
cefirja, tiskovine, parhenta, klota, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, pritir-kačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Svarilo!
Zvedel sem, da si gotovi gospodje dovolijo na moje ime prodajati pristni Kranjski firnež - seveda manj vredno blago - ker jaz do sedaj nisem nobenemu prodaje tega podelil. - Opozarjam stem cenj. odjemalce, da jaz samo za meni dana naročila jamčim za pristno blago.
Priporočam se z velespoštovan jem
lu Premrl, Ljubljana,
Kolodvorska ul. 18.
Razpošiljam vse vrste pisarniški, konceptni,
pisemski, ogleni, indigo, modri
in vijoličast, marmornati, modri in rujavi za zvezke, svileni in ktep, milimetrski, pergamentni, cigaretni
PAPIR
svinčnike, radirke, koverte vse vrste, peresa, notese,
- - trake za pisarne - -stroje, črnilo, stročnice, bloke, vse vrste zvezke, tinterol, razglednice, kopirne, trgovske in komisijske knjige, nogavice, igralne karte, klips, merila (centimeter), kopirne preše, sindetikom, potrebščine za pisalni stroj Mignon in vse druge pisalne potrebščine.
Na debelo in drobno I Se priporočam
jos. Omerza, trgov, agentura in kom. trgov. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6, I. n.
1)j-2ifnjrr> lične in po ni3^n cenah
5J51t fl lL L. pr[p0roča ,Svetna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Izurjeno vlagalko
sprejme takoj
»Zvezna tiskarna44 v Ljubljani, Stari trg-
Izšel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija .GAUDEAMUS* poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6’— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO11 povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8'—, okusno vezani K 10-—.	-
V založbi »Zvezne tiskarne" so izšle izvirne pesnitve /v. AlbrehtaSLUTNJE" in Janko Glaserja „POHQRSKE POTl“. Cena ■ ;	vsaki	knjigi K 4—. ■——-tt==
suhe, desert, v zabojčkih po 25 kg, krasne, dobe se za zmerno ceno pri M. DIMIC, Zagreb, JuriŠičeva ulica štev. 24.	=
//
„£lektrcz
društvo za elektrotehnično in strojarsko industrijo =
Inženerji; Rottenbucher in dragi.
Telefon inter. 8—84. Zagreb
Kukovlčeva alica 32
Brzojavi: Elektra Zagreb.
Projektiranje i zgradile ££&*£; ?np?4°arI
sko stroko.
Veliko skladišče materijala, naprav in strojev nabavljeni od najboljših elektr. tvornic.
Import - eksport Cavanna - Breo
Bratislava, Čehoslovaška
želi stopiti v zvezo samo z zmožnimi tvrdkami. — Prevzame tudi zastopstva dobrih predmetov za Čehostovaško in =====11 Ogrsko. ||
NalHollčp u8Pehe imajo °«.lVi !
J D O 3 j dnevniku „ Jugoslavija" 1
Ako iščete slu-	kaj naprodaj ozi;
ibe, ali pa če	roma hočete kaj
kuniti ali zameriti tedaj inserirajte
v Jugoslaviji*
Sveža slanina (Špeh)
od pitanih sremskih prašičev se prodaja začasno vsaki dan od 20. t. m. naprej na Predovičevi stojnici v Šolskem drevo*-redu od 1 kg naprej po K 28*— za kg.
Banatsko moko
prodaja, v komisiji, dokler traja zaloga »Balkan", trg. šped. in
del. dr. Ljubljana.