; y- CENA 70 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI APRIL 1963 TIM REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE (3sak dinar je dragocen Sparovček in Metka sta šla po cesti. Bilo je popoldne in povsod so hiteli ljudje. Tedaj sta na robu pločnika zagledala dinarski, kovanec. Metka je že hotela oditi naprej, pa jo je Sparovček potegnil za roko in dejal: »Le počakajva malo! Boš videla, nihče se ne bo ustavil, da bi ga pobral.« Imel je prav. Množica hitečih ljudi je hodila mimo malega dinarčka kot da ga sploh ni. »Tudi zate velja tole,« je rekel Sparov¬ ček, »za vselej si zapomni, da tudi takrat,, ko nisi v stiski, ko veš, da imaš veliko več denarja kot'le en sam dinar,, nikdar ne smeš pozabiti na dobri stari pregovor, ki pravi .dinar na dinar pogača ...‘ Le skloni se in ga poberi. Ne boš si polomila kosti!« Metka je pobrala dinar in odšla sta naprej. Malo dekletce je bilo še za eno spoznanje bogatejše. Tudi vi Timovci se spomnite na tole zgodbico, če boste kdaj našli na cesti zgubljen in pozabljen dinarski kovanec. J Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN SPOLAR — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ — REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO — LETNA NAROČNINA 600 DIN — NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 — TEKOČI RAČUN 600-18-603-177 — TISK IN KLIŠEJI TISKARNA »JOŽE MOŠKRIC« Napol detektivska zgodb a Brez šale! Pismo, ki ga je dobil Tine po pošti, je bilo zapečateno. Od¬ prl ga je ter potegnil iz ovitka bel, nepopisan list papirja, za katerega nima smisla, da Vanu ga tukaj po¬ kažemo,Presenečeno je strmel vanj, ga obračal sem in tja, nato pa je še enkrat pogledal v pisemski ovitek. Iz njega je potegnil majhen listek, na katerem je pisalo: f 6 »Aha — skrivna pisava,« je po¬ mislil. »O tem sem že nekaj bral. No, pa poskusimo ...« Previdno je segreval »nepopisan« list nad plamenom sveče in kmalu je lahko razbral naslednje: Navodilo št. 1. Vzemi čebulo, novo pero in list papirja. Čebulo prereži in vanjo za¬ badaj pero, s katerim pišeš. Pri tem imej na levi strani prižgano namizno Svetilko, papir pa opazuj z desne strani. Ne pritiskaj preveč, da ne boš razpraskal papirja. Črke, ki jih boš tako napisal s čebulnim sokom, bodo brž postale nevidne. Kot zdaj že veš, pa jih boš spet lahko razbral, če papir segreješ nad plamenom sveče. Tako torej! Tisti list »nepopisa¬ nega« papirja je bil v resnici pismo. Zato se je Tine nemudoma usedel k mizi in napisal Binetu naslednje vrstice, ki jih tukaj objavljamo v celoti: 142 SPRETNE ROKE Dragi Bine! Vesel sem, da imava končno tajno pisavo. Zdaj si lahko dopi¬ sujeva, ne da hi kdorkoli izvedel, kaj si imava sporočiti. Saj veš, še posebno doma, pride včasih pismo tudi nepoklicanim v roke. No, tvojo - skrivno pisavo sem nekoliko poenostavil, čeprav je zaradi tega morda nekaj manj razločna. Stori isto, kar si mi svetoval] pa boš videl. Pozdrav — Tine! Kajpak je Bine segrel pismo nad plamenom sveče. Med vrsticami je prebral: Navodilo št. 2 Vzemi kanec mleka, novo pero in list papirja. Namesto s črnilom, piši z mlekom. Ko se slednje posuši, po¬ stane pisava nevidna. Spet jo boš razbral, če papir segreješ nad pla¬ menom. Ne vemo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Morda so doma odkrili skrivnost nevidne pisave, ali pa Bine ni mogel prenesti, da ga je njegov tovariš posekal. Pisanje z mlekom je bilo enostavnejše kot pisanje s čebulnim sokom. Na vsak način je Tine nekega dne dobil zapečateno pismo in v njem popolnoma bel, ne¬ popisan list, za katerega spet nima smisla, da vam ga tukaj pokažemo. Na lističu, ki je bil vanj zataknjen, pa je pisalo: JiHjČA M. ■ Ji tl jo[ewi fctukAtr - 1 Menda se je Tine kar precej časa ukvarjal s skrivnostnim pismom. Za vsak primer je poskusil s svečo, ven¬ dar zaman. Obračal je papir proti svetlobi, toda razbrati ni mogel ni¬ česar. Končno se mu je posvetilo. V sedmi številki TIM-a je prebral, da... Vzel je skodelo vode, kapnil va¬ njo nekaj jodove tinkture in v tako razredčeno raztopino previdno na¬ močil nepopisan list. Ko ga je poteg¬ nil iz skodele, je lahko prebral Bine- tovo sporočilo. Glasilo se je takole: Navodilo št. 3 Vzemi žličko škroba in ga v ko¬ zarcu pomešaj z malo mrzle vode. Ko je zmes narejena, dolij mrzle vode do roba, dobro premešaj in po¬ čakaj, da se umiri. Potem zmes zlij v lonček in jo nekaj minut segrevaj na štedilniku. Ko se ohladi, je ne¬ vidno črnilo pripravljeno. Piši z no¬ vim, čistim peresom. Kot veš, bo pisava postala vidna, če boš list na¬ močil v jodovico. In zdaj? No, zgodbe je seveda konec, zato pa stoji pred vami na¬ loga, ki jo boste prav gotovo rešili. Povejte nam, KAJ JE TINE PRE¬ BRAL V SEDMI ŠEVILKI TIM-a, to je tejle, ki jb imate pred seboj, in ZAKAJ MU JE BINE SVETOVAL, NAJ SI POMAGA Z JODOM? Oba odgovora napišite na dopisnico ali v pismu, ter ju do 10. maja pošljite na naslov: Uredništvo revije TIM (v zadevi »ZD«) Ljubljana, Lepi pot 6 Deset pravilnih odgovorov bomo izžrebali, nagrajencem pa poslali za¬ nimivo in lepo knjigo. Pa še to: tisti »ZD« pod zgornjim naslovom pomeni — »znanstveni detektivi«. SPRETNE ROKE 143 Letalo iz peres Trup letala predstavlja okrogla paličica premera 3 mm in 10 cm dol¬ žine. Paličico prebodemo na 12 mm od enega konca. V luknjo zataknemo kos žice, ki jo kljukasto izoblikuje¬ mo. Služila bo za napetje gumice pogonskega motorja. (Glej načrt!) Višinsko krmilo izdelamo iz pu¬ ranovega peresa, ki ga skrajšamo na dolžino 70 mm in na koncu polkrož¬ no obrežemo s škarjami. Rebro pe¬ resa koničasto prirežemo in ga za¬ taknemo v plastično cevko, ki jo nataknemo na trup letala. Sprednji del letala izdelamo iz okrogle 6 mm debele in 25 mm dolge plastične palice, ki jo nad plamenom gorilnika zakrivimo kod kotom 45°. Na eni strani izvrtamo vanjo 3 do 5 mm globoko luknjo, v katero vte¬ pimo. trup letala. Drugi del plastič¬ ne palice, zakrivljene pod kotom 45°, poševno odrežemo in prevrtamo z 2. mm svedrom, Skozi dobljeno luk¬ njo porinemo kos železne žice — os letalskega vijaka iz plastike, ki v premeru meri 125 mm. Na os natak¬ nemo še stekleno kroglico- in to tako, da je med sprednjim delom letala in vijakom. Kroglica bo zmanjšala tre¬ LES 0 nje. Ko nasadimo vijak na os, pre¬ ostali del žice zakrivimo, da vijak ne zdrkne z osi. Motor modela je gumica, napeta med kljukico na repu in kljukico na osi vijaka. Za krila izberemo dva, kar se da enaka in malo zakrivljena peresa dolžine 250 mm. Zunanjo stran loka peresa, tj. do rebra perje porežemo. Spodnji del peres očistimo na dolžini 2 cm, nakar ju utrdimo na majhen lesen podstavek. Sestavljena krila z lesenim podstavkom križno priveže^ mo in prilepimo na sprednji del lese¬ ne paličice, na trup letala. Letalo je s tem narejeno! Gumico navijemo tako, da model primemo s palcem in kazalcem leve roke, medtem ko ž desnim kazalcem vrtimo vijak in s tem tudi gumo. Za¬ dostuje, če vijak zavrtimo 50-krat. Model nato postavimo v vodoravni položaj, spustimo- vijak in takoj nato še letalo. ŽELEZNA ŽICA! 0 2 mm 144 SPRETNE ROKE Sesalna črpalka Sesalna črpalka, kakršna je pri¬ kazana na priloženi skici, je zelo pri¬ merna kot učilo za nazorni pouk fi¬ zike, a izdelamo si jo' lahko pri teh¬ ničnem pouku. Njena prednost je v tem, da je razstavljiva, kar omogoča učencem, da se seznanijo z vsemi njenimi sestavnimi deli in tako bolje razumejo njeno delovanje. Troha, sesalna in iztočna cev čr¬ palke so izdelane iz ustreznih mede¬ ninastih cevi. Prav tako pa lahko te dele izdelamo iz enakih cevi iz juvi- durja. Za spodnji del črpalke in za bat uporabimo čep iz mehke gume. Prvemu napravimo s priostreno me¬ deninasto cevko točno na sredini luk¬ njo, ki jo zgoraj obrežemo z ostrim nožem v obliko lijaka. V ta lijak po¬ ložimo jekleno kroglico (od kroglič¬ nih ležajev pri dvokolesu), ki bo slu¬ žila kot sesalna zaklopka. V spodnji del čepa potisnemo še sesalno cev in vse skupaj vdelamo v spodnji del trobe. V čep za bat napravimo tri po¬ končne luknje. V srednjo vdelamo drog bata in hkrati tudi okrogli vlo¬ žek gume ali usnja, ki bo služil za batno zaklopko. Sam drog je izdelan iz medeninaste žice, kateri damo spo¬ daj vrezati primeren, npr. 4 milime¬ trski navoj in jo opremimo z mati¬ cami. Na spodnjem delu je pripo¬ ročljivo priviti dve matici, kajti ena sama med črpanjem rada popusti. Trobi dodamo še iztočno cev. Če je troba iz medeninaste cevi, to pri- cinimo, pri plastični cevi pa prile¬ pimo. Tlačna črpalka s Heronovo bučo Izdelava tlačne črpalke s Hero- novO bučo je - zelo hvaležna, ker učenci pri njej spoznajo ne le delo¬ vanje tlačnih batnih črpalk, temveč tudi delovarijebatriilr gasilnih briz¬ galn. Konstrukcija je v našem pri¬ meru želo : poenostavi jena; in zopet prilagojena tako, da je možno posa- mrac dele razstaviti. Tudi imamo dve možnosti' izvedbe: v medenini in v plastični masiv "" ' meden.m ■ v SPRETNE ROKE 145 146 SPRETNE ROKE Optični pripomoček m risanje Ladjevje iz zamaškov Tudi naš pionirji morajo v TIM-u najti kaj primernega. Tokrat naj si iz¬ delajo nekaj stvari iz zamaškov in kar¬ tona. Pri tem bodo pokazali tudi svojo ročno spretnost, mimo tega pa se bodo lahko prijetno zabavali. Najprej bomo izdelali čoln z vesla¬ čem. Večji plutovinasti zamašek prere¬ žemo na pol in ga po sredini zarežemo. V zarezo vtaknemo in zalepimo z OHO lepilom veslača, ki smo ga izrezali iz kartona. Ne pozabimo na veslo. Čoln postavimo na vodo, veslača pa nagibamo toliko časa, da bo čoln uravnovešen. Drugo polovico spremenimo v jadr¬ nico. Leseni zobotrebec, vžigalica ali lesena palčka nam služi za jambor, na katerega nalepimo kartonasto trikotno jadro. Sedaj pa vzemimo še en zamašek in ga prerežimo na pol. Ena polovica nam služi za korito parnika, iz druge pa iz¬ režemo kabino, ki jo z dvema bucikama pritrdimo na trup. Dimnika izdelamo iz papirja, bezgovega stržena, plutovine ali podobnega materiala. Kar poskusite. Kmalu boste imeli pravo ladjevje. Navadna steklena plošča prepušča samo del svetlobe, drugi del pa odbija in sicer s svojo površino, ki deluje po¬ dobno kot zrcalo. To lahko sijajno izko¬ ristimo pri konstrukciji preprostega optičnega pripomočka, s katerim more¬ mo potem zelo enostavno in sila na¬ tančno prerisati vsako primerno skico, risbo ali predmet. Takšen pripomoček ima obliko spredaj in spodaj odprtega pokrovčka kockaste oblike, v katerega zadnjo steno je vgrajeno malo ogledalce, pred njim v kotu 45° pa mala steklena ploščica. Na sredini gornje ploskve se nahaja še zorna linica. Celotna napra¬ vica je pritrjena na malo kovinsko sto¬ jalce, pod njo pa namestimo risalni papir. če pred napravo v ustrezni višini namestimo dobro osvetljen predmet, ski¬ co ali sliko, jo bomo videli skozi vrhnjo linico, ipoleg tega pa bomo lahko izrisali tudi njeno projekcijo na samem papirju. In kako deluje naša napravica? En del svetlobnih žarkov se takoj odbije od gladjse površine stekla navzdol in to v kotu 90° (ker je ploščica nagnjena za 45°), tako da pri opazovanju skozi linico vidimo na^ papirju navidezno sliko pred¬ meta, od katerega prihajajo žarki. Drugi del žarkov, ki prehaja skozi prozorho ploščico, pa se odbije v zrcalu in ko zadene ob zadnjo ploskev ploščice, se še enkrat odbije v kotu 90" navzgor. Prav slednje nam vzbuja videz prave slike predmeta, ki pa je enako medla kot projekcija. Po priloženi skici takšne napravice ne bo težko sestaviti. Ohišje in ročica za pritrditev na stojalo naj bosta izdelani iz medeninaste pločevine, da ju bomo lahko spajkali s činom. Stranica kva¬ dratne ploskve naj znaša 40 mm (4 cm), dodatni prirobki za utrditev steklene ploščice in gornje ploskve pa 5 mm. Črt¬ kane linije pomenijo robove, po katerih ukrivimo posamezne dele ohišja. Kva¬ dratno ogledalce, katerega stranice naj bodo za 2 mm krajše (tj. 38 mm), eno¬ stavno prilepimo na zadnjo notranjo SPRETNE ROKE 147 4 148 SPRETNE ROKE ploskev, medtem ko stekleno ploščico v velikosti 38 X 50 mm pritrdimo s pri- robki na plašču. Pločevinasta ročica naj bo še enkrat daljša od podnožja, na okroglo palico pa jo utrdimo z vijakom, da jo je možno premikati. Tu se zlasti obnese vijak s kvadratnim nastavkom na glavici (katerega vdelamo v kvadratni izrez) in s Krilno matico. Podstavek naj bo iz masivnega kosa železa, da stojalo ne bo zgubilo ravno¬ težja. Risanje s tem pripomočkom bo moč¬ no olajšano, če opazovani predmet s strani močno osvetlimo z namizno sve¬ tilko. V tem primeru je zelo priporoč¬ ljivo, da pred papir postavimo 15 cm visok zaslon iz kartona. -mm Škatlasti zmaj Predvsem moramo omeniti, da dose¬ gajo škatlasti zmaji v primerjavi z obi¬ čajnimi, dokaj boljše rezultate. Gradnja takšnega zmaja je resda nekoliko težja, vendar nikakor ni tako zamotana, kot morda izgleda na prvi pogled. Ogrodje zmaja je narejeno iz štirih 1200 mm dolgih letvic, ki merijo v preseku 10X10 mm (slika 1 A). Naslednji štiri letvice, dolge po 560 mm in debele 6 X 12 mm, sestavimo po dve in dve v obliki križa (slika 1 B), ter jih na kon¬ ceh zarežemo. Zareza je na sliki ozna¬ čena s krogom. Ogrodje prevlečemo s tenkim plat¬ nom ali svilo (material, ki le malo pre¬ pušča zrak). Dolžina preobleke je 1600 milimetrov, dodamo pa še 20 mm roba za šiv (po 10 mm na vsaki strani). Če ni¬ mamo platna ali svile, lahko ogrodje prekrijemo tudi s posebnim papirjem za zmaje, ali pa z običajnim ovojnim papirjem. V tem primeru pa moramo vse robove papirja ojačiti z 10 do 20 mm ši¬ rokim lepilnim trakom. Ojačinjo jih na obeh straneh. Pri sestavljanju ogrodja bomo daljše letvice namestili v utore prekrižanih letvic. Del sestavljenega ogrodja kaže slika 1 D. Prevleko moramo na ogrodje dobro napeti. Pri tem se v križ spojene letvice nekoliko ukrivijo (slika 2), kar pa naj vas ne moti. Dokončno sestavljen zmaj, z merami, ki nam povedo, kam moramo pritrditi vrvico, si oglejte na sliki 1E. Škatlasti zmaj vzleti prav tako kot običajni ploski zmaji. Z desno roko ga držimo za zgornjo letvico med obema prevlekama, z levico pa pripnemo za vrvico. Pri tem se obrnemo proti vetru in če je ta dovolj močan, spustimo zmaja, vrvico pa odvijamo toliko časa, dokler zmaj ne doseže primerne višine. Če pa veter pri tleh ni dovolj močan, nekaj časa tečemo za zmajem, da mu tako damo potrebno hitrost za start. SPRETNE ROKE 149 Modeliramo iz gline Vsakdo od nas je že ničkolikokrat gledal po izložbah trgovin najrazličnejše keramične izdelke. Pa tudi sam lahko prične s poskusi oblikovanja iz gline ali ilovice. Seveda bo šlo sprva bolj težko izpod rok in naši izdelki bodo še precej daleč od tistih, ki jih sicer občudujemo. Najenostavnejša zvrst keramike je lončarstvo. Mi ne bomo rabili zanj tiste vrteče se mize, kakršne uporabljajo po¬ klicni lončarji. Naše lončke bomo kar enostavno »gradili« iz posameznih delov, ki jih bomo polagali drug na drugega. Tak način obdelave gline bo za nas za¬ četnike prav zanesljivo najuporabnejši. Glino bomo dobili verjetno najpri¬ mernejšo v kaki opekarni. Očistili jo bomo tako, da jo bomo zmešali z vodo in ko bo dovolj mehka, pobrali iz nje vse drobne in velike smetne delce. Oči¬ stimo jo tudi tako, da jo pretlačimo skozi gosto mrežico. Očiščeno glino pu¬ stimo toliko časa, da iz nje izpari voda, s katero smo jo zmešali. Glina je najpri¬ mernejša za obdelavo takrat, kadar se nam ne lepi več na dlani. Pričeli bomo z izdelavo našega pr¬ vega lončka. Najprej bomo pripravili dno in potem nanj navijali nekakšno glinasto kačo. Tako bomo oblikovali lon¬ ček. Proti vrhu bomo odprtino zoževali in dobili lepo cvetlično vazico, ki bo zaradi tega, ker nam ne bo uspelo obli¬ kovati povsem pravilnih krogov iz naše »kače«, izgledala kot moderen dekora¬ tiven predmet. Vazico moramo še lepo zgladiti. Pri predmetih, ki jih bomo pri vrhu močno zožili, moramo njihove stene gladiti že med gradnjo. Predvsem mo¬ ramo dobro izgladiti notranje stene; zunanje lahko ostanejo bolj grobe. Se¬ veda to glajenje ne sme biti prekrepko. Prav lahko bi se nam zgodilo, da bi med glajenjem podrli našo malo umetnino. Na koncu zgladimo še ustje in, če že¬ limo, dodamo še roč. Edino orodje, ki ga rabimo pri tem opravilu, je gladka lesena deščica. Ko se čutimo dovolj sposobne, prič-, nemo z modeliranjem raznih figuric. Za njihovo izdelavo si že vnaprej pripra¬ vimo posamezne kose, ki so vsaj pri¬ bližno podobni sestavnim delom konč¬ nega izdelka. Ko potem te dele sastavi- mo, pričnemo z modeliranjem. To smemo opravljati le z roko. Samo tako nam uspe dati predmetu takšne oblike kot jih želimo. Za obdelavo posameznih manj¬ ših detajlov pa uporabljamo razne pri¬ pomočke kot npr. vrvice, nožiče, lesene trščice itd. Če pa smo že navajeni na oblikova¬ nje gline, smemo že takoj od začetka delati z majhnimi kovinskimi ali lese¬ nimi lopaticami, le da mora biti glina za takšno delo skoraj popolnoma suha. Te¬ daj je torej ne obdelujemo, temveč re¬ žemo vanjo. Če hočemo izdelani predmet tudi obarvati, ga moramo za to posebej pri¬ praviti. To napravimo tako, da še pred prvim pečenjem prelijemo glino, ki naj ima trdoto usnja, s tanko plastjo posebne mase za žganje gline, ki jo skušamo do¬ biti v keramičnih delavnicah ali v trgo¬ vinah z barvami. Če mešamo v to maso tri do pet odstotkov bakrovega oksida, tedaj dobimo zeleno obarvan predmet, če primešamo tri odstotke kobaltovega oksida, bo predmet plav. Rjav pa bo tedaj, če bomo mešali maso s pet do desetimi odstotki železovega oksida. Naslednja stopnja je že pečenje gli¬ ne. V suhem vremenu postavimo izde¬ lani predmet za kake tri do pet dni na leseno ali mavčno podlago. Pozimi in jeseni, ko je zrak vlažen, je ta doba po¬ daljšana na osem do deset dni. Tako osušene predmete odnesemo k lončarju ali pečarju, ki jih bo postavil v svojo peč in jih pekel pri temperaturi približ¬ no 900 stopinj, ki jo bo stalno nadzoroval s posebno električno napravo Po prvem pečenju imajo predmeti grobo zrnato površino, ki jo bomp po¬ krili s posebno prozorno prevleko, gla¬ zuro in še enkrat postavili v peč. Pred¬ mete lahko glaziramo še enkrat. Za to delo uporabimo svinčevo glazuro, ki da predmetu ognjen lesk. Glazura je lahko tudi neprozorna, če ji primešamo kakih dvajset odstotkov svinčevega ali cinko- vega oksida. 150 MAKETARJI Siid Aviation SE 210 »Caravelle« Brž ko govorimo o reakcijskih letalih, si največkrat predstavljamo hitra lovska letala in težke bomb¬ nike. Zadnje čase pa letalske to- 1 varne vse bolj in bolj gradijo tudi! moderna potniška letala, ki so oprem-’ ljena z dvema ali več reakcijskimi motorji. Tako se je med letalskimi; tovarnami pričela velika tekma, kdo bo dal v promet boljša, hitrejša, udobnejša in gospodarnejša potniška letala. Ko je bil prototip »Caravelle« na¬ rejen, ga je tovarna poslala na večl kot 48 000' km dolgo pot, seveda z| vmesnimi pristanki. Letalo so ves časi nadzorovali in temeljito preizkusili! tovarniški inženirji. Nato so ga začeli! serijsko izdelovati. Dne 15. februarja';' letos je prvo izmfed treh takih letal,! ki jih je kupilo naše podjetje JAT, j pristalo na beograjskem letališču.; »Caravelle« je moderno potniško; letalo za 70 do 90 potnikov. Oprem¬ ljeno je z dvema reakcijskima mo¬ torjema znamke Rolls-Roice »Avon«, od katerih vsak razvije 4780 kg po¬ tiska. I Tehnični podatki: Razpon kril — 32 m, dolžina — 34 m, potovalna hitrost — 760 km/h, največja višina leta —- 12 000 m. Letalo je . srebrno obarvano na spodnji strani trupa ter po krilih in vodoravnem repu. Oba motorja, zgor¬ nji del trupa in navpični rep pa sta popolnoma bela. Na vsaki strani trupa potekajo modre črte, na boku vsakega motorja pa piše »Caravelle«. I Nad modrimi črtami piše AIR FRANCE in sicer na zgornji strani desnega krila in na spodnji strani levega krila. Na našem letalu pa piše na levi strani trupa JUGOSLOVENSKI AEROTRANSPORT in na desni strani trupa YUGOS'LAV AIRLINES. Z obeh strani navpičnega repa je napis JAT, obkrožen z elipso. Pod vodoravnim repom in prav tako na navpičnem repu je na obeh straneh naša. zastava. Reakcijsko potniško letalo »Caravelle« mefl poletom MAKETARJI 151 152 FIZIKI Površinska napetost Na sprehodu ali izletu se prav go¬ tovo marsikdaj ustavite ob mlaki in opazujete vodne drsalce, ki drse po vodni gladini. Le kako to zmorejo? Fizika nam odgovori tudi na to vprašanje. Med molekulami vode namreč de¬ lujejo sile, ki skušajo posamezne mo¬ lekule stisniti čim tesneje drugo k drugi. Zato je površina vode pokrita s tanko, nevidno mrenico. Ta pojav imenujemo v znanosti površinska na¬ petost. Zaradi površinske napetosti teži vsaka tekočina k čim manjši povr¬ šini. Med vsemi geometrijskimi telesi pa ima najmanjšo površino pri naj¬ večji prostornini samo krogla. Ako opazujete kapljajočo' tekočino, boste zato lahko natančno videli, da so kapljice res okrogle. Nekaj potrpljenja in spretnosti, pa bo britvica plavala na površini vode. Vzrok je površinska napetost < Vse tekočine pa nimajo' enake po¬ vršinske napetosti. Kaplje tistih te¬ kočin, pri katerih je površinska na¬ petost večja, so zato debelejše kot kaplje tekočin z manjšo površinsko napetostjo. Seveda pa morajo pri tem tekočine kapljati skozi enako široke cevke. S poskusom se lahko o tem zelo hitro prepričamo. Iz pipete — steklene cevke, ki je spodaj zo- žend — iztočimo enake količine te¬ kočin. Najprej naj nam iz pipete po kapljicah odteka voda, nato pa pi¬ peto napolnimo z alkoholom. Dobro opazujmo iztekajoče kapljice. Videli bomo, da so večje od alkoholnih, s štetjem pa bomo ugotovili, da jih je tudi manj. Kapljice alkohola so namreč manjše, zato pa številnejše. Voda ima torej večjo površinsko na¬ petost kot alkohol. Površinsko napetost bomo lahko prav preprosto tudi dokazali. V kozarec bomo nalili vodo in na vodno površino previdno položili ši¬ vanko. Če imate zelo mirno roko in če ste nekoliko spretni, boste na vodno površino lahko položili celo britvico. No, denimo, da v kozarcu plava šivanka. Približajte se ji s koščkom sode (natrijevega karbona¬ ta, ki ga v trgovini kupite kot pral¬ no sodo). Šivanka se bo brž odmak¬ nila od sode, in sicer zato, ker je slednja zmanjšala površinsko nape- ^ os t- (Nadaljevanje na str. 156) Poper na površini vode (zgoraj). Ce ob robu pomočite v vodo košček mila, se poprova zrna zaradi zmanjšane površin¬ ske napetosti odmaknejo TIMOV NAČRT MESECA 153 Tekmovalna jadrnica »TIM« Ker je to prva jadrnica, katere načrt objavljamo v naši reviji, smo ji dali ime »TIM«. Tako si bo morda še lažje utrla pot med mlade mode¬ larje. Jadrnica »TIM« je tekmovalni model razreda »Pionir«. V tem raz¬ redu lahko tekmujejo modelarji do 14. leta starosti in pod pogojem, da so jadrnico sami izdelali. Razred tudi predpisuje, da dolžina korita jadr¬ nice ne sme biti večja od 50 cm, po¬ vršina jadra skupno s prečko pa ne večja od 8 dem 2 . To so tudi osnovne karakteristike naše tekmovalne jadr¬ nice. Izdelava jadrnice je zelo eno¬ stavna, potrebujete pa naslednji ma¬ terial. — lipov ali drugačen furnir debeline 1 mm za oblogo, — vezan les debeline 3 mm za glavni okvir in za rebra, — smrekove letvice 3 X 5 X 550 mm, 4 komade, — smrekove letvice 3 X 5 X 140 mm, 2 komada, — smrekovo letvico 8 X 8 X 580 mm za jambor, — smrekovo letvico 3 X 7 X 235 mm za bum jadra, — smrekovo letvico 3 X 7 X 145 mm za bum prečke, — lahko platno za jadro in prečko, — košček varilne žice 0 1 mm za okove na jamboru, — 250 g svinca za obtežbo kobilice, —* 4 male. žebljičke, — 4 m močnejšega sukanca za vezi. In sedaj še nekaj o izdelavi po¬ sameznih delov in njihovi sestavi: Najprej izžagajte iz 3 mm vezane plošče glavni okvir, vseh pet reber in kljun krova. Nato vse te dele se¬ stavite po načrtu in jih med seboj dobro zalepite. Ko je lepilo suho, montirajte obe bočni letvici, ki ju zataknete v zarezo, zalepite in z ba¬ kreno žico privežite h kljunu. Obe TlM \ letvici sedaj enakomerno povežite na ostala štiri rebra. Ko sta letvici nameščeni, poglejte, če je oblika ko¬ rita ravna in šele nato letvici prile¬ pite na rebra. Na enak način name¬ stite še spodnji dve letvici le s to razliko, da ju pritrdite najprej na zadnje rebro in nazadnje na kljun. Sedaj sta na vrsti dve mali letvici ob kobilici in ko se lepilo posuši, lahko vse strani korita dobro zgla¬ dite. Na lepo ravno deščico pritrdite kos steklastega papirja in zdrgnite vsako' stranico korita po dolžini, ta¬ ko da deščica vedno leži preko dveh letvic. Pazite, da pri tem ne boste posneli robov letvic, sicer boste tež¬ ko nalepili oblogo. Lepljenje oblog na korito zahte¬ va poseben način dela. Najprej pri¬ lepite oblogo na levo ali desno stran dna korita in počakajte, da se lepilo dobro osuši. Ob letvici in ob okvirju korita obrežite .furnir, pri tem pa naj nož leži preko dveh letvic, po¬ dobno kot prej deščica s steklastim papirjem. Nož potiskajte vedno proti notranjosti korita, sicer boste poteg¬ nili oblogo za seboj in jo odlepili. bum prečke jadro rebro 1 rebro 2 rebro 5 rebro 3 rebro 4 jambor 190 - r/M- TEKMOVALNA JADRNICA KLASE PIONIR vsaka stranica kvadrata je 20 mm -plp- 580 mm 15G TIMOV NAČRT MESECA Vse skupaj lepo zgladite s steklastim papirjem in prilepite še drugo stran dna. Postopek obrezovanja in glaje¬ nja je enak za vsak del obloge po- sebej. Dno korita je največ v vodi in zato' ste ga tudi najprej prekrili. Se enkrat preglejte, če so vse stične ploskve med seboj dobro zalepljene. 'Na bokih oblepimo najprej levi ali desni bok, ga posušimo in zgla¬ dimo, nato pa oblepimo drugega. Pri tem še posebej pazite na kljun, da bodo obloge na njem res dobro za¬ lepljene. Sedaj lahko prelakirate no^ tranjo stran korita z brezbarvnim nitro lakom. Palubo ali krov prekrijte nazad¬ nje, in sicer z dvema kosoma fur¬ nirja. Sestavite ju enega poleg dru¬ gega po dolžini sredine glavnega okvirja. . Ko je korito v celoti prekrito in zglajeno, ga prelakirajte s prozor¬ nim nitro Jakom. Po prvem lakira¬ nju korito nalahko zgladite z zelo izrabljenim steklastim papirjem, na¬ to pa ga vsaj še trikrat prelakirajte s prozornim lakom. Jadrnica bo tako veliko bolj odporna proti vlagi. Na krov, in sicer prav nad rebro 2, pri¬ lepite obroček, v katerega boste kas^- neje lahko zataknili jambor. Na vsaki . strani kobilice pa pritrdite ploščico svinca, in sicer kar z dvema vijakoma. Korito je tako pripravlje¬ no za končno lakiranje. Jadrnica bo lepa za oko, če je paluba svetla (ru- menkasto-bela), korito pa svetlo rdeče, svetlo plavo ali svetlo zeleno. Nitro barve se zelo hitro sušijo, ven¬ dar lahko z njimi lakiramo le s po¬ močjo ustne puhalke, medtem ko tesarol lake nanašamo s čopičem. Poleg tega dajo tesarol laki večji lesk in so cenejši. Sedaj v korito zabijemo še žeb¬ ljičke za pritrditev vezi (glej sliko). S tem je korito narejeno ter se lah¬ ko lotimo še ostalega dela. Jadro, krojeno z lahkega platna ali pa iz popelina, je po celi dolžini prišito k jamboru, na spodnji strani pa 1 je prišito k bumu samo na spred¬ njem in zadnjem delu (zato, da se v vetru lepo napne). Isto velja tudi za prečko. Na vrh jambora zabijte žebljiček, ob katerega zategnete vrh jadra. Oba burna imata na sredini utor. Vanj zavežete sukanec, s kate¬ rim boste določali odklon jadra in prečke. Te vrvice imenujemo škoti- ne. Skotine napeljemo skozi eno luk¬ njico napenjala, okoli žebljička na palubi in jih nato zavežemo za dru¬ go luknjico napenjala, ki ga lahko izdelate iz 3 mm vezanega lesa. Napenjala namestite tudi na vrvi¬ ce, ki drže jambor.- Na ta način lah¬ ko regulirate nakjon jambora, kar je posebno važno pri uravnovešen ju (Nadaljevanje s str. 152) Površinska napetost Zmanjšanje površinske napetosti lahko dokažemo tudi z naslednjim poskusom: v plitvo posodo nalijemo toliko vode, da z njo komaj' prekri¬ jemo dno, nato pa po površini vode natresemo nekaj zmletega popra. Ko se ob robu krožnika s koščkom mila dotaknemo vodne površine, se poper brž odmakne od mila. Slednje je namreč zmanjšalo površinsko nape¬ tost. Prav gotovo ste že večkrat delali milne mehurčke, pri 'tem pa varjet- no niste vedeli, da imate opravka s površinsko napetostjo. Mrenica mil¬ nega mehurčka je tanjša od deset-' tisočinke milimetra, zato' mehurčki kaj radi počijo. Da pa boste imeli z njimi več zabave, si pripravite mil¬ nico, tako da bodo mehurčki večji in trpežnejši. Iz mila, ki se dobro peni, si najprej naredite običajno milnico, ki jo skozi krpico precedite, nato pa ji dodate še eno tretjino gli¬ cerina. Tako dobljeno tekočino do¬ bro pretresite, potem pa jo za dva tedna shranite in nato spet precedite skozi krpico. Sedaj je pripravljena za pihanje mehurčkov, ki bodo ne¬ primerno večji, kot pa če bi jih de¬ lali samo iz mila. KEMIKI 157 Nekaj poskusov s škrobom Doslej so »Timovi« kemični po¬ skusi segali samo na področje nežive narave. Obravnavali so torej anor¬ gansko kemijo. Prav tako raznotera in zanimiva pa so dogajanja, ki se z njimi ukvarja organska kemija. Med /Slednjimi moramo še posebej ome¬ niti kemične reakcije v živi snovi. Zato si danes oglejmo nekaj posku¬ sov s škrobom, za katerega vemo, da nastaja v rastlinskih celicah. Rastlino pravzaprav lahko pri¬ merjamo s kemično tovarno. V nje¬ nih celicah nastajajo zamotano se¬ stavljene organske snovi, ki jih rast¬ linska protoplazma gradi iz vode in anorganskih soli. To kemično de¬ javnost rastlinskih celic omogoča listno zelenilo, klorofil, za energijo pa poskrbe sončni žarki. Čeprav gra¬ di rastlina tudi beljakovine, olja in še vrsto drugih zapletenih spojin, so najpogostejši ogljikovi hidrati. Med¬ nje sodijo škrob in sladkorji, ki jih kopičijo rastline v raznih delih kot rezervno hrano, poleg tega pa še ce¬ luloza, ki je v mrenicah rastlinskih celic ter daje rastlini trdnost. V rast¬ linskih celicah nakopičene snovi so tudi hrana za živali in človeka. Saj veste, kako sladko je lahko jabolko ali hruška, v kateri je mnogo slad¬ korja. Tekne pa nam tudi kruh, riž ali krompir. V žitnih zrncih in go¬ moljih krompirja je rastlinska nako¬ pičila škrob, ki je sladkorjem po ke¬ mični zgradbi močno podoben. Nekaj oblik škrobovih zrnc. 1. škrob iz krompirja, 2. škrob iz rži, 3. škrob iz pšenice, 4. škrob iz fižola, 5. škrob iz riža, 6. škrob iz koruze Pa si oglejmo škrob nekoliko po- bliže. Če prerežemo krompirjev go¬ molj, postrgamo malo soka na ste¬ kelce 'ter dodamo še kapljico vode, bomo pod mikroskopom opazili ve¬ liko zrnc jajčaste oblike. To so škrobna zrnca. Različne rastline tvo¬ rijo različno oblikovana škrobna zrnca. Kar oglejte si jih na sliki. Ker nastane škrob iz sladkorja, lahko tudi znova razpade v sladkor. Te reakcije pa omogočijo fermenti ali encimi, ki jih najdemo v rastli¬ nah, pa tudi v slini jjj prebavnih so¬ kovih živali. Če encimov ni, se škrob ne bo, razgradil v sladkorje. Sedaj ko veste že to in ono o škrobu, pa se lotimo kemičnih po¬ skusov. Pri tem bomo potrebovali le malo in še to kar se le da preprostih snovi. Mamo poprosite za nekaj škroba, ki ga sicer uporablja za škrobljenje perila, ter za nekaj joda, ki ga ima pripravljenega za primer, če se urežete v prst ali pa si potol- Skrobova zrnca v celicah grahovega se¬ mena. Slika je seveda močno povečana 158 KEMIKI čete kolena. Iz škroba boste naredili škrobovico, in sicer tako, da pol kav¬ ne žličke škroba pomešate v kozarcu vode. Potrebujete še jodovico, ki si jo pripravite tako, da kapnete nekaj kapljic joda v epruveto, potem pa dolijete prav toliko vode. Ker boste dodajali jodovico le po kapljicah, si pripravite kapalko. Če te nimate, si lahko pomagate tako, da čez grlo epruvete položite vžigalico ali zobo¬ trebec, ob katerem potem polzi teko¬ čina samo po kapljicah. Če boste v razredčeno škrobovico dolili kapljico jodovice, se bo škro- bova raztopina obarvala modro. Ker torej razredčena raztopina joda obar¬ va škrob modro, se sedaj lahko pre¬ pričate, da je mnogo škroba tudi v krompirju, koruzi, rižu in še neka¬ terih drugih rastlinskih semenih. Ce nimate kapalke, si lahko pomagate s tanko palčko, ki jo prislonite ob grlo epruvete. Ob njej bo tekočina polzela samo po kapljicah Škrob je v vodi netopljiv, če pa škrobovo raztopino segrejemo do 60° Celzija, sprejmejo škrobova zrnca vodo in nabreknejo. Vzeli bomo 5 g škroba in 2 dl vode ter to segreli. Nastala bo Žitka, gosto tekoča teko¬ čina, ki se bo spremenila, ko se bo shladila, v trdnejšo (galertasto) ma¬ so. Ko smo škrob segrevali, smo do¬ bili škrobov klej. Poskusite s škro- bovim klejem lepiti papir in videli boste, da upravičeno nosi to ime. Omenili smo že, da lahko škrob razpade v sestavne dele — sladkorje, sedaj pa bomo s poskusom to tudi dokazali. Pripravimo 4 epruvete z enako količino škrobovice. Ko dodamo v prvo epruveto kapljico jodovice, bo le-ta obarvala škrobovico modro. V drugo epruveto damo poleg škrobo¬ vice še malo sline (ki vsebuje fer¬ mente za razgradnjo škroba) in kap¬ ljica jodovice bo to raztopino kmalu obravala rdeče. Encimi so škrob raz¬ gradili, vendar ne do končne stop¬ nje, do sladkorjev, ampak do snovi, ki postanejo v jodovici rdeče barve. V tretjo epruveto bomo škrobovici dodali slino in počakali, da encimi škrob razgrade v sladkorje. O tem se bomo prepričali tako, da bomo do¬ dali tudi v to epruveto malo jodo¬ vice, ki pa raztopine ne bo obarvala, saj vemo, da jod obarva modro le škrob, ne pa sladkorjev. Tudi v če¬ trti epruveti bomo škrobovici dodali slino, nato pa bomo raztopino nad gorilnikom segreli do vretja, potem pa zopet dodali kapljico jodovice. Barva bo prav tako modra kot v prvi epruveti. S kuhanjem smo nam¬ reč encime uničili ter tako . onemo¬ gočili, da bi škrob razpadel v slad¬ korje. Med ogljikove hidrate sodi tudi glikogen, ki nastaja v živih celicah. Največ ga je v mišicah in jetrih. Močno je podoben škrobu. Glikogen pa vsebujejo tudi nekatere rastlinske celice, denimo kvasovke. Tudi glikogen lahko določimo na enak način kot škrob, ker ga jodo- vica obarva od rdeče do rjave barve. Zato s kvasovkami lahko naredimo iste poskuse kot s škrobom. V ko¬ zarec vode nadrobimo nekaj kvasa, kakršnega uporabljajo doma za peko, in vse skupaj dobro pretresemo. Do¬ dajmo jodovico in že bomo opazili barvo, ki je značilna za reakcijo na škrob. BIOLOGI 159 Napravimo si herbarij Zdaj, ko se po dolgi in mrzli zimi prebujajo prve cvetke, je prišel čas, da začnemo zbirati herbarij. To ni prav nič težko, pa tudi stroški so neznatni. Ker se bo gotovo marsikdo od vas odločil, da si sam naredi herbarij, mu hočemo z nekaj nasveti pri tem pomagati. Preden gremo v naravo po rastline, si oskrbimo močnejšo mapo s trakovi in vanjo vložimo časopisni papir. Tega ni nikoli preveč. Razen mape s papirjem potrebujemo še lopatko in nož. Z lopatko izkopljemo podzemske dele manjših ra¬ stlin (korenine, korenike, čebulice idr.), z nožem (ali z vrtnarskimi škarjami, če jih imamo) pa odrežemo večje rastline ali veje, če nabiramo lesne rastline. Lo¬ patico nam bo moral izdelati kovač, npr. tako, kot jo vidimo na sliki, ročaj pa nam bo nasadil kolar ali mizar. Lopatica mora biti precej močna, da se ne skrivi v trdih ali kamenitih tleh. Za izkopava¬ nje lahko uporabljamo tudi močnejši nož, motikicO, včasih pa gre celo z roko. Izkušnja nas bo kmalu naučila uporab¬ ljati najboljši način, ki je pri raznih rastlinah lahko različen. Rastline nabiramo v celoti, to je vse' njene dele. Tako izkopljemo zvonček s čebulico, žafran z gomoljčkom, podlesno vetrnico s koreniko; podzemeljski deli rastline torej ne smejo manjkati. Izje¬ ma so lesnate rastline (grmi, drevesa), od katerih odrežemo le vejice z listi, cvetovi in plodovi, ali pa visokogorske zelnate trajnice, kjer se tudi lahko za¬ dovoljimo le z delom stebla z listi ter cveti in plodovi. Marsikateri rastlini ne moremo določiti njenega imena, če ni¬ mamo plodov. To velja npr. za križnice in kobulriice. V teh primerih moramo nabrati primerke s cvetovi in plodovi, ali pa pozneje nabrati plodove posebej. Ko nabiramo, vzamemo vedno več primerkov. Če je rastlina tako velika, da zavzame celo polo papirja, je dovolj, da naberemo en ali dva primerka. Pri sušenju se namreč lahko kaj pokvari, pa je zato dobro, da imamo nekaj re¬ zerve. Razen tega nista niti dva pri¬ merka iste vrste med seboj popolnoma enaka in če jih imamo več, te razlike lahko opazujemo. Tudi ni lepo, če sa¬ meva en sam primerek sredi velike pole papirja. Pravkar povedano velja seveda samo za pogostne rastline. Pri redkih ali celo zaščitenih se bomo omejili na najnujnejše, oziroma jih sploh ne bomo nabirali. Izkopane rastline očistimo in jih vlo¬ žimo v pole časopisnega papirja. V ta namen lahko uporabljamo tudi pivnik, vendar je ta drag in ga časopisni papir prav dobro nadomešča. Večinoma je pri¬ poročljivo, da vložimo nabrane rastline v mapo takoj, le včasih, pri bolj sočnih rastlinah, je koristno, da jih nosimo še nekaj časa. v roki, toliko, da listi rahlo ovenejo in jih potem laže razprostremo na papir. Zgodi se, da je na ekskurziji vetrovno ali deževno, ali da nimamo časa za takojšnje vlaganje v papir. Ne¬ koč so shranjevali rastline v posebne kovinske škatle, imenovane botanizirke. Dandanes pa je to nerodno pripravo uspešno zamenjala polivinilska vrečka, v kateri se nabrane rastline večinoma dobro ohranijo tudi ves dan. Vzamemo jih s seboj, več, da ni ena sama prena¬ polnjena in da moremo rastline že po vrečkah nekoliko sortirati.. Če spravlja¬ mo rastline v polivinilne vrečke, jih moramo še posebno dobro očistiti, ker se drugače rado zgodi, da delci zemlje s korenin umažejo nežne cvetove. Ko pridemo na ugoden kraj ali domov, ra¬ stline previdno stresemo iz vrečk, sor¬ tiramo po vrstah in jih vložimo v papir. Rastlino vlagamo v papir v naravni legi, kimajoč cvet naj bo torej tudi po¬ sušen kimajoč. Ako je potrebno, liste razgrnemo in odvihamo zavihane dele. Če je rastlina za našo velikost papirja prevelika, jo večkrat prepognemo ali pa tudi razrežemo v posamezne kose. Čebu¬ lice, gomolje, korenike, debela stebla prerežemo na dvoje in jih vložimo v papir tako, da je odrezana ploskev obrnjena proti njemu. Ko smo vložili vse nabrane rastline v pole papirja, le-te zložimo drugo vrh druge. Med pole z rastlinami vložimo še nekaj pol papirja brez rastlin, tako da imamo več papirja, ki pije vlago. Vse skupaj damo v stiskalnico. To sta lahko dve lesonitni plošči, ki ju zategnemo z 2 ali več jermeni, ali obtežimo s kamni, knjigami ali drugimi težkimi predmeti. Lahko sta to dve deski, morda si na¬ pravijo krožkarji stiskalnico na vijake. Koristno je, če sta plošča ali deska na mnogih mestih preluknjani, da voda laže izhlapeva. Obnese se tudi. dvojen okvir, ki ga na gosto prepletemo z moč¬ no žico. Vlaga more tako nemoteno iz¬ hajati. — Če bi zdaj pustili rastline v stiskalnici in jih pogledali šele čez teden ali dva, bi doživeli razočaranje. Večina bi jih namreč splesnela. Rastline nam¬ reč pri sušenju oddajajo vodo, ki jo srka vase papir. Tega moramo torej menjati, to je rastline prelagati v suh papir, vlažnega pa posuširtio na soncu, 160 BIOLOGI na peči ali kje drugje. Spoznali bomo, da' imajo nekatere, zlasti spomladanske rastline, zelo nežne, skoraj lepljive liste, ki se ob prelaganju zelo radi zavihajo, potem pa jih je zelo težko spraviti v pravo lego. V teh primerih je najbolje pustiti rastline v poli papirja tako dol¬ go, da so suhe. Take »stalne« sušilne pole vlagamo v druge pole in potem menjamo samo le-te. Rastline so suhe takrat, ko pri dotiku z ustnicami niso več mrzle. Večina jih je ob vsakodnevnem prela¬ ganju suhih v enem tednu, trave in druge rastline s tankimi listi še prej, z mesnatimi rastlinami pa moramo vča¬ sih imeti potrpljenje tudi več tednov. Suhe rastline položimo zdaj bodisi na bele liste (npr. risalne) in jih nanje pritrdimo s tankimi papirnimi trakci (ki naj jih bo le toliko, kot je nujno potrebno, drugače izgleda rastlina kot obvezan bolnik), ali pa jih vložimo pro¬ sto v papirne pole. Ta zadnji način je boljši, ker lahko tako rastlino vedno znova vzamemo v roko in od vseh strani opazujemo. Vse dosedanje delo je bilo zastonj, če zdaj za vsako rastlino ne napišemo »osebne izkaznice«, to je listek z nasled¬ njimi podatki: domače (slovensko) in znanstveno (latinsko) ime rastline, dru¬ žinsko ime (npr. križnice, košarice itd.), kraj, kjer smo jo nabrali, datum in ime nabiravca. Ce moremo, pripišemo Še nadmorsko višino in geološko podlago (apnenec, tonalit, rečni prod itd.). Brez teh podatkov je herbarij brez vrednosti. — Slovensko ime rastline vemo večkrat od doma ali iz šole, ali pa ga najdemo v določevalnem ključu dr. A. Piskerni- kove, ki je izšel v dveh izdajah 1. 1941- in 1951 (Ključ za določanje cvetnic in praprotnic). Sčasoma nam herbarij precej nara¬ ste, tako da ga moramo urediti po ne¬ kem sistemu. Najprej damo skupaj vse rastline istega rodu, rodove pa združimo po družinah. Družine razvrstimo npr. po seznamu, ki ga najdemo v omenje¬ nem ključu, vendar ima ta ključ le ma¬ lokdo, ker je že precej časa razprodan. Zato bo TIM, če boste želeli, prinesel se¬ znam vsaj glavnih družin iz tega ključa. Pri ureditvi družin se lahko držimo tudi abecede. Krožkarji pa naj poskusijo na¬ rediti herbarij v dveh izvodih. Enega naj urede po družinah, v drugem pa naj bodo skupaj rastline, ki rastejo na ena¬ kih rastiščih. Tako naj bodo v eni mapi vse rastline s travnika, v drugi tiste iz gozdov, v tretji močvirske itd. Videli boste, kako podrobno se da razlikovati posamezne vrste rastišč. V smrekovem gozdu rastejo druge rastline kot v buko¬ vem, na vlažnem travniku je rastlinstvo precej drugačno od tistega na suhem. Zdaj pa pogumno na delo. Morda bo kdo od vas imel kakšno vprašanj e, pa naj kar piše TIM ali Proteusu. Večkrat boste našli raštlino, ki je nikakor ne boste mogli določiti. Obrnite se npr. na Prirodoslovni muzej, kjer vam bodo radi pomagali. Tone Wraber GEOLOGI 161 Geološki kompas Danes se bomo srečali z najvažnej¬ šim geološkim terenskim instrumentom — geološkim kompasom. Od navadnega kompasa se razlikuje po tem, da ima zamenjan vzhod in zahod. S tem dose¬ žemo pravilno odčitavanje smeri, v ka¬ tero padajo zemeljske plasti. Pri delu na terenu moramo poznati dva osnovna pojma, to je smer plasti in njihov vpad. Morda sta pojma težko ra¬ zumljiva, toda razmislimo o njih in po¬ tem poiščimo primere na terenu, pa nam bo vse kmalu jasno. Vpad plasti ozna¬ čuje Smer, v katero so skladi nagnjeni (v katero padajo) pod določenim kotom. Plasti se lahko spuščajo proti severu, jugu, vzhodu ali zahodu, ali pa v vse vmesne možnosti. Kot, pod katerim vpadajo, je lahko od 90° (v tem primeru so plasti navpične) do 0°, ko so plasti vodoravne. Pravokotno na vpad poteka smer plasti. To si najlaže predstavljamo, če v mislih potegnemo črto, ki bi na¬ stala na sečišču plasti in horizontalne ravnine (slika 1). Iz shematskih risb (slika 2 a in 2b) bomo razbrali, zakaj sta pri geološkem kompasu zamenjana vzhod in zahod. Na sliki 3 je narisan najenostavnejši geološki kompas, iz navadnega kompasa lahko sami naredimo geološkega, če mu zamenjamo na skali omenjeni strani ne¬ ba. Pri merjenju potrebujemo tudi sto¬ pinje od 1 do 360. Pri oznaki sever je 0° B Slika 1: Shematsko prikazana plast A = vpad, B = smer plasti, C = debeiina plasti Napravimo si herbarij Da bi lahko dobro shranili in si¬ stematično razvrstili rastline, po¬ trebujete herbarij. Brez večjih stro¬ škov si ga lahko izdelate sami. Platnice in vložne liste napravi¬ te v velikosti pisarniškega papirja. Platnice (A in B) so iz debelejše le¬ penke (1,5—2 mm). Da se vogali ne bodo cefrali, jih zaščitite s platne¬ no oblogo, katere namestitev je raz¬ vidna iz slik C, D, E in F. Ko ste prilepili zaščitne vogalčke iz platna, prelepite še zunanjo stran platnic z barvastim papirjem (slika G), med¬ tem ko notranjo stran platnic pre¬ lepite z belim papirjem (slika H). Za vložne liste herbarija vzemite nekoliko debelejši papir. V platnice pa napravite podolgovate zareze in vanje vpeljite trak, tako kot kažeta sliki A in B. } Slika 2 a: Na diagramu sta vrisana smer plasti in vpad, ki kaže proti severoza¬ hodu. V kompasu sta »vzhod in zahod postavljena normalno, zato kaže severna (to je temnejša) igla proti severovzhodu. S takšnim kompasom dohimo torej na¬ pačne rezultate 162 GEOLOGI ali 360°, pri vzhodu je 90°, pri jugu 180° in pri zahodu 270°. Pri merjenju moramo paziti, kako postavimo kompas. Pri na¬ pačnem odčitavanju se lahko hitro zmo¬ timo za 180°. Enostavno ,si je zapomniti naslednje navodilo: če merimo zameljsko plast iz vrha, prislonimo tisto stranico kompasove škatlice, pri kateri je oznaka jug. Ce pa merimo plast od spodaj, pri¬ slonimo stranico pri oznaki sever. V obeh primerih odčitavamo stopinje, ki jih kaže severna igla. Seveda dobimo pravilne podatke, če prislonimo vedno isto stranico kompasa, vendar moramo pri tem paziti, da enkrat odčitamo sto¬ pinje pri severni, drugič pri južni igli. Ob takšnem merjenju pa se seveda hi¬ treje zmotimo. * Slika 2 t>: Slika je enaka prejšnji, vendar sta na kompasu zamenjana vzhod in za¬ hod. Severna igla pokaže zato pravilen vpad plasti proti severozahodu Ce si bomo sami uredili geološki kompas, nVsmcmo pozabiti še na kaza¬ lec za merjenje nagnjenosti plasti, to je kota, pod katerim plasti vpadajo. Na os, po kateri teče igla, pritrdimo kazalec tako, da niha oh skali med 0 in 90*. S tem brez težav odčitamo omenjeni kot. Izmerjene podatke, pri katerih zado¬ stuje natančnost na 5*, moramo takoj napisati v beležnico. Najenostavneje jih zapišemo z dvema številkama, npr. 90/45, Slika 3: Geološki kompas kar pomeni, da plasti vpadajo pod kotom 45* proti vzhodu (=90*). Smer/skladov je pravokotna na vpad, torej sever-jug (90* + 90" = 180» ali 0"). Podatki, ki jih dobimo z geološkim kompasom, so osnovnega pomena pri študiju zgradbe neke pokrajine. Meritve, vpisane v zemljevid ali v preprosto ski¬ co terena, pokažejo, kje so skladi vzpo¬ redni, nagubani, prelomljeni itd. Posku¬ simo nekajkrat s takšnim raziskova¬ njem. Za začetek poiščimo teren, kjer so plasti dobro vidne. Izmerimo veliko plasti, podatke pa vnašajmo v zemlje¬ vid. V navadi je znak A> pri katerem pomeni daljša črta smer skladov, krajša pa smer vpada. Poleg tega znaka je ko¬ ristno napisati še podatke v številkah, torej A 25/30. Končno ostane še vprašanje, kakšen kompas lahko priredimo za geološkega. Uporaben je pravzaprav vsak dovolj ve¬ lik instrument. Celo Bezardov kompas lahko odpremo in vdelamo premični ka¬ zalec iz celuloida ali kake plastične ma¬ se (ne kovine!) za merjenje nagnjenosti plasti. Od naše iznajdljivosti je odvisno, kako preuredimo skalo z zamenjanima oznakama vzhod in zahod. Rajko Pavlovec ELEKTROTEHNIKI 163 Nekaj nasvetov za gradnjo omrežnih transformatorjev III. Izbira žice • Gostoto toka v tokovodniku izra¬ čunamo kot razmerje toka proti po¬ vršini (preseku) vodnika. Za okrogle vodnike si pri tem pomagamo z na¬ slednjo enačbo: _ d cu ■= 2 I/— 1 - (mm) I g.it i Kakor se poprej nismo želeli po nepotrebnem trapiti z računanjem preseka jedra, nas sedaj še manj mika računati premer žice iz ulom¬ ka pod korenom. Iz stiske nas od¬ reši diagram 2, s pomočjo katerega hitro in brez napake dobimo zažele¬ no vrednost. Za najbolj znane di¬ menzije žic navajamo v tabeli 2 tudi maksimalni dopustni tok pri gostoti g = 2,55 A/mm 2 . Rezultati diagrama in ti podatki se morajo pokrivati, ali pa vsaj ni bistvenih razlik v odčitku. V tabeli 2 najdemo k vsaki debe¬ lini žice še debelino žice z izolacijo (lak) — dcuL- Podatek nam pride prav, kadar je stiska s prostorom in hočemo preveriti, če nam bo uspelo stisniti navitja v okno, ki nam je na voljo. Zanimiv je tudi podatek o upor¬ nosti žice. Pri konstrukciji usmerni¬ ka je to zelo dobrodošel podatek. V tabeli 3 so nekateri podatki: premer žice (dcu) in teža žice zaokro¬ ženi. Raje kupimo nekaj 'gramov žice več, kot da bi nam žice tik pred kon¬ cem dela zmanjkalo. Od žice so nam na voljo navadno le določene srednje vrednosti 0,1, 0,15, 0,20, 0,25, 0,30 itd. Vmesnih v trgovini običajno ne bomo dobili, zato vzamemo tisto dimenzijo, ki je najbl žja dimenziji na diagramu 2. Če nam prostora NE MANJKA, za¬ okrožimo navzgor. Če' pa se obeta stiska, posežemo po spodnji vredno¬ sti v tabeli' 2. Ko navijamo transformator, loči¬ mo posamezne lege med seboj s plastmi izolacijskega papirja. Od te¬ ga zahtevamo, da je čim tanjši in da ne vsebuje vlage. V ta namen je dober prespan 0,05 in 0,03 mm. Za ločitev navitja od navitja navijemo tri lege takega prespana. Dober je tudi izolacijski papir, kakršnega naj¬ demo v starih papirnih kondenza¬ torjih. Neprijetno je to, da zaradi izolacij izgubljamo koristni presek okna. Enake izgube nam povzroča tudi tuljavnik. Za jedro tipa 6 A in za navitja po tabeli 3 ugotovimo še kako je s pro¬ storom. Poslednja rubrika nam po¬ ve, da odpade na posamezna navitja ravno toliko prostora okna, da je na koncu izkoriščena' celotna njegova površina. Račun se nam je prekras¬ no iztekel, vendar priznamo, da je ta natančnost zgolj slučajna. V pra¬ ksi vedno nastopajo rahla Odstopa¬ nja, ki pa niso znak slabega raču¬ narja. Preizkus izvedemo takole: 164 ELEKTROTEHNIKI a) Primarno navitje: število pri¬ marnih ovojev delimo s številom ovojev primarne žice na 1 cm 2 . Važna vrednost: dcnprimarni. b) Anodno navitje: število anod- nih ovojev delimo s številom ovojev žice za anodno navitje na 1 cm 2 . Važ¬ na vrednost: dcuanodni- c) Ogrevno navitje: število ogrev- nih ovojev delimo s številom ovojev žice za ogrevno navitje na 1 cm 2 . Važna vrednost: dcuogrevni. Jedro 6 A, g = 2,55 A /mm. 2 , B = 0,8 Vs/m* RADIOTEHNIKI 165 Transistorski avdion Za, razliko od prejšnjega sprejemnika (glej TIM, št. 6), pri katerem smo vi¬ sokofrekvenčni tok najprej demodulirali z diodo in ga šele v naslednji stopnji ojačili s transistorjem, lahko vse to opravimo z enim samim transistorjem, ki pa mora biti to pot visokofrekvenčni. V našem primeru je to NPN-transistor češkoslovaške proizvodnje, ki ga pa lah¬ ko nadomesti vsak drugi visokofre¬ kvenčni PNP-transistor, le da bomo pole baterije v tem primeru morali zame¬ njati. Posebnost tega sprejemnika, ki ga sicer imenujemo tudi avdion, je v tem, da s tako imenovano reakcijo, ki sestoji iz povratne povezave kolektorja preko dodatnega vrtilnega kondenzatorja in dodatne reakcijske tuljavice, daje naj¬ večji možni izkoristek takšnega transi- storja in bo zato z njim možen sprejem cele vrste radijskih postaj na celotni srednji valovni dolžini. To pot se bomo namesto običajne tuljavice s feritnim jedrom poslužili male feritne antene, ki bo omogočala sprejem lokalne postaje tudi brez priključka na zunanjo anteno. Za izdelavo takšne antene si mora¬ mo nabaviti 10 do 15 cm dolgo feritno palico, ki jo najprej omotamo z AERO- selotejpom, nato pa nanjo namotamo 1€6 RADIOTEHNIKI 90 navojev (0,20 mm debele in izolirane žice) pri čemer napravimo odcep (vštev- ši od spodaj navzgor) pri 30. in 40. na¬ voju. Poleg glavnega vrtilnega kondenza¬ torja s kapaciteto 450 do 500 pF, bomo za reakcijo uporabili manjši vrtilni kon¬ denzator s kapaciteto 250 do 350 pF. .Feritno anteno vgradimo skupno z ostalimi sestavnimi deli v notranjost sprejemnika. Pri sestavljanju moramo paziti na pravilno vezavo vseh delov. Ko bomo z vezavo gotovi, vključimo še 3-voltno baterijo in zavrtimo mali re¬ akcijski kondenzator toliko v desno, da bomo v slušalih začuli močan pisk. Vrti¬ mo tudi glavni kondenzator, a malega zavrtimo v levo le toliko, da bo pisk popustil in takrat bomo dobili največjo jakost sprejema določene postaje. Ta bo tem boljša ob priključku antene na gor¬ nji del tuljave. Včasih nam bo namesto antene zadostoval tudi priključek dalj¬ šega konca žice ali neke stare teleskop¬ ske antene. Translsforskl avdiora z nizkofrekvenčnim ©jačevalom Če prejšnjemu avdionu dodamo v nizkofrekvenčnem delu še eno ojačeval- no stopnjo, bomo močnejše radijske po¬ staje lahko poslušali celo na zvočnik. Tukaj pride v poštev zlasti visokoohmski n\agnetni zvočnik, ki ga priključimo ne¬ posredno tako kot slušala. Pri drugih nizkoohmskih zvočnikih pa bi bil potre¬ ben še dodatni izhodni transformator. Iz priložene sheme je razvidno, da je nizkofrekvenčno ojačevalo priključe¬ no na audion preko transformatorja, za kar ustreza vsak prenosni transformator s prenosnim razmerjem 5 :1 ali 4 :1. Do¬ ber je celo mali telefonski transfor¬ mator. Pri vezavi moramo zlasti paziti na pravilno vezavo obeh transistorjev glede TIMOVA POSTA 167 TIMOVA POŠTA Milan Zakrajšek iz Podhojnega hriba, Cvetko Jamnik iz Roba, Boris Zabret iz Domžal, Herman Žaucer iz Sp. Slemen in Ivan Dobrajc iz Kam- pol sprašujejo za razne podatke o sestavnih delih za gradnjo transi- storskih sprejemnikov, njih ceni ipd. Prav gotovo ste že opazili, da od 5. številke dalje TIM prinaša razne načrte in navodila za gradnjo radij¬ skih sprejemnikov z diodami in tran- sistorji. V 6. številki TIM v rubriki »Timova pošta« ste zasledili podatke na njihov tip. V našem primeru je prvi NPN visokofrekvenčni transistor, drugi pa NPN nizkofrekvenčni transistor, zato je kolektor prvega spojen s pozitivnim, kolektor drugega pa z negativnim po¬ lom. Omenjeni sprejemnik ho vsakomur napravil mnogo veselja, zlasti še, ker bo to prvi soliden sprejemnik brez po¬ sebnega antenskega priključka. Ce bo grajen v žepni obliki, sc bomo lahko z njim tudi gibali sem in tja ter poslušali radijski sprejem na slušala, ne da bi pri tem motili druge okrog nas. S priključkom antene se bo jakost sprejema seveda nekajkrat izboljšala. Priključek antene na srednji odcep se bo še zlasti obnesel, ker bo sprejemnik zelo selektiven in ne bo motenj s strani lokalne radijske postaje. Z gradnjo teh nekaj preprostih spre¬ jemnikov, ki jih glede na visokofre¬ kvenčne in nizkofrekvenčne stopnje lah¬ ko še med seboj na različne načine kom¬ biniramo, si bo sleherni začetnik nabral toliko znanja in izkušenj, da bo kasneje lahko pristopil tudi h gradnji zahtevnej¬ ših transistorskih sprejemnikov, katerih sheme so objavljene v raznih strokovnih revijah in knjigah. Miloš Macarol o cenah za posamezne sestavne dele. Več informacij o nabavi materiala po povzetju pa boste dobili, če se kar neposredno povežete s Centrom za pospeševanje tehnične vzgoje »Mladi tehnik« v Ljubljani. Milan Božjak iz Suhe št. 49 prosi, če objavimo v TIM-u načrt za izde¬ lavo kotalk in samostrela. Izdelava kotalk ne pride v poštev, saj zahteva odlično opremljeno' de¬ lavnico in še marsikaj drugega. Sicer pa so industrijsko izdelane kotalke tudi precej cenejše. Načrta za izde¬ lavo samostrela trenutno nimamo na razpolago. Peter Omahen iz Škofje Loke prosi za načrt za izdelavo sinhron- skega elektromotorčka. Ker objava načrta za izdelavo sihronskega elektromotorčka ni v le¬ tošnjem programu TIM-a, ti svetu¬ jemo, da si ogledaš načrt za gradnjo takega_ motorčka v številki 2—3 re¬ vije »Življenje in tehnika« — letnik 1960. Dani Šmon iz Ljubljane in Janko Kramer iz Mekotnjaka in vsi ostali, ki ste nam pisali za podatke za na- vitje transformatorjev. Ker je bilo zelo veliko vprašanj 0 tem, kako navijamo transforma¬ torje, koliko žice oziroma navojev na 1 V mora biti, če je presek, jedra tak in tak, se je uredništvo TIM-a od¬ ločilo, da bo v nekaj nadaljevanjih objavilo članek sodelavca inž. Pavle Šegule: »Nekaj nasvetov za gradnjo transformatorjev«. Prvo nadaljeva¬ nje je v 6. št. TIM-a. Načrt za spaj- kalo je v pripravi. Janez Rozman iz Ljubljane želi podatke za motor »Aero-250« MR 2 Dizel. To je modelarski motor z notra¬ njim izgorevanjem. Proizvajalec je Center za letalsko modelarstvo. Teh¬ nični podatki: prostornina 2,5 ccm, hod bata 14 mm, premer bata 15 mm, 168 TIMOVA POSTA Število obratov 11—13 000, teža mo¬ torja okoli 110 gramov in cena 7200 dinarjev. Vojteh Centa iz Kopra prosi, če bi »TIM-ov načrt meseca-« objavljali v naravni velikosti. Žal njegovi želji, kakor željam ostalih čitateljev, ki si želijo načrtov v razmerju 1 :1, za sedaj iz tehnič¬ nih razlogov ne moremo ustreči. . Stanko Ivančič iz Turškega vrha 65 nas sprašuje, kje bi lahko dobil črevesno struno, ki jo potrebuje za izdelavo vremenske hišice. Odgovor na svoje vprašanje boš našel v 6. št. TIM v odgovoru za tov. M. M. iz Maribora. Toni Tržan iz Maribora nam spo¬ roča, da je sam izdelal spajkalo, da pa ne ve nobenega recepta za pri¬ pravo vode za spajkanje. Prav dobro vodo za spajkanje, ki ne razjeda kovine, si napravimo iz 1 prostorninskega dela mlečne kisli¬ ne in 1 dela glicerina, ki ju razsto- pimo v 8 delih vode. Za spajkanje železa, bele ploče¬ vine in medenine pa si pripravimo vodo za spajkanje po temle navodilu: v solni kislini (HC1) namočimo cink in ga v njej pustimo 2 uri. Večji del cinka se bo stopil. Dobljeno razto¬ pijo (ZnCk) filtriramo ter ji dodamo enako količino vode in dvakrat toliko salmijakovca. Tudi ta voda za spaj¬ kanje bo pri spajkanju odlično slu¬ žila. c E)ragi pionirji ! Uredništvo in uprava revije TIM želi omogočiti svojim naročnikom, da v pripravah za Dan mladosti čim ceneje in s tem množično pristopijo k gradnji raznih modelov, posebno tistih, ki so objavljeni v reviji TIM. Interesentom, ki žele graditi model avtomobila Ford Taunus omogočamo nabavo materiala za izdelavo tega mo¬ dela in sicer: kompleten material za Ford Taunus z motor¬ čkom za 1700 din, kompleten material brez motorčka za 550 din in vrečko z mehanizmom in sicer: kolesce, vijaki, osi, zobniki in žico za napeljavo za 150 din. Načrte za jadrnico TIM, ki smo jo objavili v tej šte¬ vilki, lahko na željo pošljemo za ceno 100 dinarjev vsakemu, ki to želi. Hkrati lahko pri upravi TIM-a naročite jadro in flok za ceno 320 dinarjev, oboje skupaj, to je načrt v raz¬ merju 1 : 1 ter jadro" in flok pa za ceno 380 dinarjev. Interesenti lahko naroče po tej ceni omenjeni material od objave te ugodnosti v reviji TIM. Uredništvo in uprava Dragi naročniki TIM! Zelo nas veseli, da ste tako navdušeno sprejeli izhajanje revije TIM. Zadovoljni smo, ko dnevno prejemamo od Vas pohvale, predloge in želje. Kolikor je mogoče upoštevamo vse te vaše želje in predloge. Seveda v začetku izhajanja morda ni ne vam ne nam vse tako všeč kot bi radi. Prepričani smo, da bomo vsi skupaj od številke do številke bolj zadovoljni s TIM. Vaš TIM bo boljši in tudi obsežnejši, če bo Vas naročnikov še več. Vsako zvišanje naročnikov žlnanjšuje stroške izdajanja. Vsa prihranjena sredstva zaradi zvišanja naročnikov bomo vlo¬ žili v izboljšanje TIM. Kaj želi uprava in uredništvo TIM od svojih stalnih na¬ ročnikov? Naša želja je, da vsi pionirji in pionirke pomagajo širiti TIM. Svojim sošolcem, ki še nimajo TIM, istega priporočajte. Seznanite svoje sošolce in prijatelje, kaj prinaša TIM, kaj ste sami zgradili po načrtih objavljenih v TIM, kako vam TIM koristi pri rednem šolskem delu. Vsak razred, naj preko svoje razredne skupnosti prične z akcijo širjenja TIM. Zbrane naročnike naj preko Pionirske organizacije in našega poverjenika na šoli pošiljajo upravi. Nove naročnike, ki jih boste pridobili vpisujte v sezname, katere boste oddali poverjeniku. Poverjenik bo upravi sporočil število tako pri¬ dobljenih naročnikov s pripombo, da so naročnike pridobili pionirji. Uprava bo prizadevanje pionirjev za razširitev naročnikov TIM nagradila. Za vsakih 10 novih naročnikov bomo pošiljali en izvod BREZPLAČNO! Kdo bo dobil brezplačen izvod boste sami odločili, toda prepričani smo, da boste kot dobri pionirji ta izvod dali tistemu, ki ga sam ne more naročiti. Pionirski odredi naj v letu pionirskih iger »'tehnična kultura mladim« vnesejo v svoje delovne programe tildi šir¬ jenje revije TIM. TIM naj postane revija vseh in vsakega pionirja in mlaj¬ šega mladinca, saj samo za njih izhaja. V vsaki številki TIM bomo objavljali vse PO, ki nam bodo pošiljali nove naročnike po tem razpisu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA J