Ozdravljenj« Naiiiujši bohijk je ozdravil, kva.liiB« Be^a! — Bil je eluh in nem, ajegov« o*i niso gJtd^ls, n>»fove roke so bile lesene, njegov« nog« so b»l« l»co«8T pc celem telesu ]e imel giiilobo. ostudne gob». ž»lodec je imel pokvarjeu, da ni več prebiiTlja.1, t-inii kri mu je že bila delonia zastruplj^na. Zdnj p« jt »zdravel popolnoma. Kje boste iskali tegr. bolnika? Ne v daljni, to/>li Avstraliji, temveč v mrzli Avstriji }«. 6a se poznate? Ali tisti, ki ozdravi, že pozna, ?-e ve. kak j* bil tedaj, ko je bil bolan? Nfe dobro. Zaro se tudi ti, Qai-oa moj, zavediaj zdaj, da si bil bohan, da si bifc aa|hujši bolnik, pa si ozdravel. Bili smo gluhi, ko je šel glas svobode \& Mrropi, nismo ga sligali ne leta 1848, ne leta 1867. Leta 1917 pa smo ga slišali. In naše uTio poslu^a. »daj t» pesem že skoi*o eno leto, sveto p6«^m, katero je dal Bog pcti vsem ljudem po svojem glasu, «amr»Ž po »ašl vesti: Pravica — svoboda T'se»! Bili smo nemi, Ko so nas zaBi^evali. swae jaio}čali. Ko so nas zatirali, smo bili tibiO. lt« ao nas mflrili, se nisrao oglasili. Naše ustuie« »o bite 3lu-n.;en€ in naS hrb«t Tijjognjen! Zdaj pa snso s« Ggl»fcUi Naši možje po obfeitisldb zastopili, ».aš« ž»i>e p©svejfr* po^pisih, so izpregovurili: €ela, *0Bort»a »Ai««Ta enega glasu: P r a v i c a — sTOboda vs e m! NaSe oči so bile slepe. Ko je dacugim ie »Tetile solnoe sA?obode, ao nnSe zaprte oči strmele x ntTkle« mlaj nemške teme. Ko so se drugi ma solneu gwli. smo mi prezebali v temnitt nočeh s\ižnosti. Zdaj p* nfun je padla tema z oči, naSe ozdravlJeRO otee strmi: S v e 11 o b a n a š i m o č e m s i, J n g o - . »la vij a, ti! # Roke so nam v sužnosti olesenele. PrideiovaU smo kruh in s»0 ga dajali gospodom, oiii pa sonam vračali kamen. Oni so zapovedovali, mi srao delali. Naš kriih je šel v usta in želodec m-aših. gospodjor, mi pa smo garali. Zdaj pa so oživele na^e rofee. ^ar bomo pridelali, bomo za se pridelali, naš kriih bode naš, ker to zahteva: Pravica — svoboda. Naše noge so bile hrome. N-ikdar nisnao ateli na njih. Le na gospode smo gledali, kdaj n.as bod» vzdignili, povsod smo iskali oj»ore go,spodov. VadSgnili so nas toliko, da so nam lahko dali hrco. Sedet} pa smo vrgli te berglje od sebe. Naše noge so iaofirte dovolj, da nas nosijo, Stojmo sami, saj nas krepi: Pravica — svaboda. Po celem teleisu smo bili gobavi. Na naših majah posebno, pa tudi v sredini smo imeli gnite mehurje — nemčurje. Njihov smrad se je širil, ojihova gniloba se je hotela razpasti. Zdaj pa so nas poslali ^ofepodje v kopel svetovne vojske. In odpadl? so mehurji, ne, postrgali smo jili s svojega telesa. Telo j& zdravo, gnili Tnehurji-nemčurji }ia so se iztekli sa tlaT k,jer bodo poho eni in pozabljeni. Pohodila jih bo: Pravica — svoboda. Naš želodec je bil jjokvarjen. PraH ro n?-s & svojo ..visoko" kulturo, krmili so nas 3 svojo ^pr ho", da se nam je že želodec, obračal. Zdaj pa nam je presedlo. Dovolj! Mi imamo svojo lastno hrano — svojo kulturo, ki ne smrdi po smodniku in krivično preliti krvi. kakor kultura gotovih ljudi. In se veft take naše domafie, prebavljive hrane nam bojdala:. Pravica — svoboda. Našo k<-i so nam že zastrupljali. Na Kor.ošteem sk* nam že tisoCi zastrupljenih }>omrli. Na oeh naši meji uam umirajo. Komaj se naš otrok v žiTljeuj« vzbudi, že se ga hoče zastrupiti. Zdaj pa bo naša kri. — naša, čista, ker jo bo izfiistila: Pravica — svoboda, Kje na svetu pa je zdravnik. ki je znal rae t» tolezni ozdraviti? Kje se je izučil? Vsi ga poznate, vsak ga iraa. Tmenuj* s« glas vesti in Bog sam ga je naučil, da govori: Pravica — sˇo b o d a ys«m! A za vsakega bolnika je treba tnkozvantjja ree«pta, s katerim zdravnik predpiše ziira*ito. Mi i» imna»o tak reeept — »a*a ma,tniSka dftVrasa,*^} — ¦R*Ynai»*» f* ve.fl+n nt t»m rt««p1n ]f\ zArati b<y««i» T * tt a i itt o, b o r i m o s e p r e d. v,/ e( e m z a jttgpslov&nsko edinost in d r ž a, r n o ^Mnostojnost pod hatosb*urSk;8xa žezHšmd