INFORMATOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN __ ftu/vucnzv, uuoruuinjdiu Hrnnnn, urnavin, rnuucom ur gorenj« razvoj, finance mali gospodinjski aparati, naravno zdravilišče ^ovo: ultrazvočno varjenje ot,/1/6 dn/ ma/a /99 J so v Sp0“.u Hladilniki Gorenja Go-Mki aparati na montažni ijl' 2ačeli s preskusnim zapi-poln'lne in vakuumske i0 'v hladilnem sistemu z no--Oje ravo za ultrazvočno var- Sa^OHic" je naprava nemške-d Proizvajalca STAPLA in jo je s6čnVitel* odstopil za enome-$0 0 Poskusno proizvodnjo, kar Sj; Podlagali v oddelku tehnolo-arienja (Alojz Benetek). Gre v Q3rv° tovrstno napravo pri nas, 100°reniu, in z njo naj bi dosegli f0v i>ds,0,n0 zanesljivost zva-pa bodo rezultati dobri, v kar Ip obratu že po nekaj dneh de-%• dvomii0' se l-1' bilo smotrno ta .,1*' za nabavo teh avtomatov frazvočno varjenje v vseh zamrzovalnih aparatov v Gorenju Gospodinjski aparati. Med številnimi prednostmi lahko omenimo predvsem lažje in hitrejše delo, zanesljivejši oziroma kar stoodstotni zvar, ekološko prijazno delo, neškodljivo za oči. Izločen je torej tudi vpliv človeškega faktorja na kakovost. Slabih strani v obratu Hladilniki niso povedali, razen tega, da pač avtomat stane nekaj desettisoč nemških mark, kar se pa izplača venem do dveh letih. Delavka Smiljka Vodlak (na sliki) je že po pol ure dela z novo napravo ugotovila, da je veliko lažje delati, hkrati pa izjavila, da ne želi vrniti naprave. Če bi morala ponovno delati na prejšnji način s plamenskim varjenjem, bi se le s težavo privadila. H. J. ^VOZILA - Pred velenjsko servisno enoto podjetja Gorenje Setvi« % na bodoče voznike, serviserje, 21 novih vozil Renault 4. Popularne iMi^Uo v prvi del za letos načrtovane obnove oziroma zamenjave iz-'trgjj.b servisnih vozil; letos namreč nameravajo zamenjati približno 50 9o, *en'h servisnih avtomobilov, med katerimi bo nekaj tičkov in vozil Ju- Doslej visoka proizvodnja V prvih petih mesecih leta 1991 so v Gorenju Gospodinjski aparati skupno izdelali 760.493 velikih gospodinjskih aparatov, od tega so jih 560.020 namenili za prodajo na tuja tržišča. Količinska proizvodnja od januarja do maja 1991 je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1990 večja za 16 odstotkov, za 4 % pa se je letos povečala tudi proizvodnja za izvoz. Gorenje Gospodinjski aparati V Štedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati so letos, v prvih petih mesecih, izdelali skupno 252.681 aparatov, kar je povečanje za 12 odstotkov. Za izvoz so izdelali kar 209.246 izdelkov (za 3 % več kot lani v enakem obdobju). V Pralno-pomivalni tehniki so proizvodnjo povečali za 41 %, letos pa so do konca maja izdelali že 167.285 pralnih strojev, od teh 93.251 za izvoz (povečanje za 13 %). V Zamrzovalni in hladilni tehniki so izdelali 120.870 zamrzovalnih omar (povečanje za 3 %), 103.107 zamrzovalnih skrinj (povečanje za 2 %) in 116.550 hladilnikov (povečanje za 26 %). Medtem ko so za izvoz izdelali nekaj manj zamrzovalnih skrinj in omar, pa so bistveno povečali proizvodnjo hladilnikov, in sicer se je ta povečala za 31 odstotkov. Proizvodnja v maju 1991 Meseca maja so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 139.170 izdelkov, od teh 99.971 za izvoz, s čimer so načrtovano proizvodnjo v povprečju presegli za 1 %. Največ so izdelali štedilnikov in sicer 49.291, 34.430 pralnih strojev, 22.620 zamrzov-anih omar, 20.632 hladilnikov in 12.199 zamrzovalnih skrinj. H. J. Dve tretjini v izvoz Cilj vseh proizvodnih podjetji/, tako tudi Gorenjevih, slej ko prej ostaja čimvišja proizvodnja, s čimmanjšimi stroški, seveda. Nič manjša skrb ob tem, da proizvodnja nemoteno teče, pa ni namenjena prodaji. Polnih skladišč gotovih izdelkov namreč nikjer ne vidijo radi. V Gorenju Mali gospodinjski aparati oba cilja tudi letos uspešno uresničujejo. V petih mesecih so izdelali 992.000 malih gospodinjskih aparatov in načrtovano proizvodnjo uresničili 48 %. Še uspešneje delovni načrt uresničujejo za tuje kupce, saj so zanje izdelali že 52 % oziroma 652.835 aparatov. Največ so izdelali ročnih električnih mešalnikov, saj so jih kupcem namenili kar 282.000, na tuje so jih od tega poslali 231.000. Plastičnih rezalnih strojčkov so izdelali 223.000 in večino, 207.000, namenili v tujino. Veliko so izdelali še kavnih mlinčkov, ki so jih od skupaj 181.000 na tuje trge prodali 136.000, skoraj toliko, 130.000, pa so za izvoz izdelali še različnih elektromotorjev. V izvoz je šla tudi skoraj večina njihovih sekljalnikov, ki so jih v petih letošnjih mesecih izdelali skupaj 58.000, izvozili pa 49.000. Od skupaj 33.000 kovinskih rezalnih strojčkov so jih za tuje kupce izdelali 24.000. Gorenje Mali gospodinjski aparati Za domače kupce pa so ob tem izdelali še 26.000 stenskih tehtnic, 22.000 budilk, 21.000 varilni-kov folij in 10.000 podstavkov za mešalnike. D. R. Programatorji V podjetju Programatorji v Slovenski Bistrici so meseca maja izdelali 38.642 programatorjev, ki so v večini namenjeni za proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati. Poleg tega so izdelali še 27.000 programtorjev za italijanskega naročnika in 3.330 kabelskih setov. D. Z. Gibanje zaposlenih v maju 1991 Podjetje, organizacijska enota if. Prišli Odšli I® j K I Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe , .1 i,i IV V v, VN , II III IV v v, VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 4.$44 7 2 , 2 2 27 15 , 6 2 2 4.924 Štedilniki Galvana 1 117 1 7M 8 6 2 1 105 Pralno pomivalna tehnika 659 1 1 2 2 659 Zamrzovalna m hladilna tehnika 1 476 2 1 1 11 6 1 3 1 1 465 Kompresorji 167 167 Vzdrževanje 369 1 1 . 377 Strokovne službe 1 056 3 1 2 5 1 1 1 2 1 053 EMKOR 264 284 PROGRAMATORJI 111 1 1 112 GORENJE NOTRANJA OPREMA 556 5 2 1 1 1 1 1 560 Pohištvo 261 276 Embalažnica 35 35 Kopalnice 45 2 2 55 Keramika 126 3 , , 1 1 1 133 Strokovne službe 89 61 GORENJE PROCESNA OPREMA 515 4 i . 2 m GORENJE EKO 226 GORENJE ELEKTRONIKA 496 1 , 497 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 56$ , . , , 566 GORENJE COMMERCE 659 3 ' ? 2 2* 651 ‘295 GORENJE SERVIS •440 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 36 36 GORENJE FINANCE 44 48 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 117 GORENJE KONCERN - tkSbT"* 52 3 1 1 V 49 GORENJE DRUŽBENI STANDARD 139 1 ' 13. Legenda: * število zaposlenih v Velenju, ' Vlil. stopnja izobrazbe Za Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Notranja oprema pri prihodih in odhodih niso prikazane notranje razporeditve. Kaj moramo upoštevati, če hočemo postati inovativno podjetje ■——--------------------------------------- sploh nevarno, da ostane tako zadaj. Tveganje in inovacija da ne more več preživeti. Bistvo podjetništva je tveganje. Stopnja tveganja je sicer različna, glede na to. kako velika je inovacija in kakšna finančna sredstva zahteva. Toda brez tveganja si realizacije inovacij ni mogoče zamisliti. V tržnem sistemu je struktura in formalno pravno povsem jasno, kdo nosi tveganje in kakšne so sankcije, če podjetje ne uspe. in koga v podjetju in zunaj njega zadenejo. Naj bo vodenje povsem ločeno od lastništva, kar je značilno za sodobna podjetja na Zahodu - posebno če so velika - lokacija tveganja in odgovornosti je jasno določena in operacionalno izpeljana. Podjetnik, naj bo to lastnik ali njegov managerski predstavnik, mora tvegati, ker je narava tržnega sistema taka, da lahko uspeva, se razvija in celo preživi le v primeru, da tvega. Pri nas je problem tveganja še vedno vsebinsko in formalno vgrajen v strukturo organizacije. Če podjetje pri uvajanju novih izdelkov in večjih inovacij ničesar ne tvega, ampak le kopira in ponavlja druga podjetja, ki so s svojim tveganjem uspela, potem vedno zaostaja in je Podjetje, ki deluje v odprtem sistemu in ki mora izvažati, ker je nacionalno tržišče premajhno, mora tvegati, ker drugače ne more preživeti. Pri nas podjetja ne gojijo niti ne stimulirajo inovativnega dela, kar izhaja iz dejstva, da niso pripravljeni tvegati. Za podjetje je neracionalno imeti raz-vojno-raziskovalni oddelek in investirati sredstva v inovacije, če pri poizkusu komercializacije ni pripravljeno tvegati. Zato sta inovativnost in tveganje tesno odvisni dimenziji In ker problem tveganja na makro in mikro ravni ni rešen, ker tveganje ni vgrajeno v strukturo organizacije, je inovacija strukturalno zablokirana. Vsa politična "propaganda" o pomenu inovativne dejavnosti je neuspešna in v prostem teku. dokler ne bo tveganje razrešeno na strukturi in operacional-ni ravni. Problem našega gospodarstva je v tem. da je neustrezno organizacijsko struktuirano in zato tistega znanja, s katerim razpolagamo, ne more aktualizirati in izrabiti. Peter Kovač. jr. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje. Renault Traflc sodi med vozila za ekspresni transport, ki celostni podobi Gorenja še dodatno označena z ”expres tra po rt”. Z ekspresnimi prevozi manjše zaloge Dveletne izkušnje, ki so si jih pridobili z dostavo rezervnih delov v vse servisne enote v Jugoslaviji po točno določenem urniku in s katerimi so za trikrat izboljšali obračanje zalog servisnega materiala v teh enotah, so spodbudile delavce sektorja transporta v Gorenju Servis za uvedbo ekspresnega transporta. Gre za dostavo v najkrajšem možnem času od trenutka naročila prevoza do predaje blaga naročniku. S takimi prevozi zagotavljajo hitro, natančno, zanesljivo in kvalitetno dostavo blaga bodisi v Jugoslaviji ali iz tujine. Imajo večje število novih, leto dve starih vozil, nosilnosti od 0,5 do 1,6 ton, za katera ne veljajo znane omejitve voženj v cestnem prometu v Jugoslaviji in tujini. Iz tujine opravljajo te prevoze iz vseh krajev Evrope, predvsem iz Nemčije, Avstrije, Danske, Švice in Italije. Z ekspresnimi prevozi blaga omogočajo proizvod^ podjetjem koncerna Gorenje moteno proizvodnjo brez ved^ zalog proizvodnih materialov' sicer za podjetja pomenijo v strošek. Ekspresne prevoze' ko, po besedah vodje sekte transporta v Gorenju Servis M jana Hiršlja, na primer, na en'^ laciji opravijo za dva ali vec ^ ročnikov hkrati, kar ponien' večjo racionalizacijo stro$ ^ f vseh sodelujočih, saj je tak P ^ voz veliko cenejši, kot če 61 ^ ^ vsako podjetje opravilo samo ^ Gorenje Servis Cene njihovih ekspresnih Pre zov so konkurenčne cenam ° gih javnih prevoznikov. Podjetja, ki so že koristila takjjj* njihove prevoze, že ugota^K racionalnost in kvaliteto zov. V sektorju transporta darjajo, da so s temi prevozi Pj ,a pravljeni dostavljati tudi izd6^ i duel le iz Nemčije v vse prodsi centre po Jugoslaviji. Prejeli smo... N STAVA, VREDNA POSNEMANJA — Za kaj vse Stavijo Ij11 a ^ bi težko naštevali, vendar takšne stave, kot so jo imeli v Plastiki GOr^j ^ Gospodinjski aparati, še ni bilo zaslediti. Razlog je bila nogometna za evropskega prvaka. Trije delavci so stavili med sabo in, kdor bo stji izgubil, bo čistil in pometal obrat, so dejali. Naslednji dan je bilo seViCj ^ zanimivo gledati, kako sta delavca Subad in Tarik pometala obrat. Ma^. ;|a pa je vodil čistilno akcijo. Menim, da je takšna stava vredna posnefl1*^ sporazumno v pokoj g®orenyu Gospodinjski apara-i^Lbov juniju letos skupno gojilo 53 delavcev, za kate-I* bilo možno dokupiti zava-^•Ino dobo. i® podjetje praviloma doku-” zavarovalno dobo delavcem, jim do polne delovne dobe ^tala 3 leta. Izjeme dokupa . 5 let so naredili pri delavcih 'tskih služb, delavcih z omeje-t'J®lovno zmožnostjo, kar pač Jj^Joča zakon. Vse upokojitve v,"'16 sklenjene s soglasjem in 1 razumevanjem delavcev. ig91'.0 s® je 7. junija izteklo delo , 11 delavcev Gorenja Gospo-J^i aparati; ti pa so: Zofija v‘Vart. Silvestra Mravljak, Hed-3^iis, Andrija Kovačevič, Ema igJCn|k, Ivan Sevčnikar, Ivan V Fma Krainik. Marjeta Knez, a Verdev, Leopoldina Remic. Naslednja skupina sklene delo 16. junija: Ciril Grobelnik, Jula Dračko, Štefanija Rutar, Jožefa Kropovšek, Matilda Rudnik, Slava Levovnik, Antonija Razdevšek, Marija Skok, Mara Lakič, Breda Simonišek, Frida Lojen, Rozalija Jevšnik, Jože Kočevar, Marija Kores, Marija Sluga, Štefanija Kotnik, Petar Dugi, Frida Prah, Rajmunda Cvet. Ob koncu meseca, 29. junija, pa bodo odšli v zares zasluženo upokojitev še: Elizabeta Azola, Matilda Bedrač, Inge Bolšec, Ivana Broz, Marija Cavnik, Ladislav Cestnik, Frančiška Čas, Pavla Hrovat, Kristina Kališnik, Karolina Krajnc, Marija Lovrič, Štefanija Mrzlak, Barbara Ocvirk, Anton Petrič, Marija Petrič, Frančiška Pogladič, Cecilija Povh, Romana Razbornik, Miroslava Ružički, Marija Tič, Ana Zupanc, Marta Žuraj, Ruža Ramšak. '0veška toplina se ne pozabi i? ko ie leta *964 začela v n» 1|r,enfu služiti svoj kos kruha, 31 /e stal le prvi proizvodni na sedanji lokaciji Go-kot delavka nabave, ga vica Koželj morala, kot ^'h'6 m,ade mam'ce v tistih <0' seoanji loKaciji uo- e e 1®' kot delavka nabave, ga gi ileV|y Wca Koželj morala, kot pustiti in se posvetiti ^itaju* ^.^hjove vrste se je vrnila le-. a'5 in sicer v komercialo Ma- ^0daie Gorenja, ki se je ne-^ ‘ho širila po vsej Jugoslaviji. )jj®m se je večal obseg dela, realizacije, menjavala po-h* ,rienja, vodje maloprodaje. ,Q je narekovalo pridnost, w|evrstna odrekanja in predv-Predanost delu. Slavica Ko-» 16 izpolnjevala vse te zahte-ln še nekaj več. Delo je 'tajala z veseljem in z etiko !g,6 trgovske šole, ki je danes ^ ako pomembna, da ima "ku-1 S|gvVedno prav”. Zato je bila ■g 'ca Koželj vseskozi priljublje-H- s°delavka. zanesljiva roka L61 prodajnikom maloprodaje 5 6nia. Kadarkoli se je zatakni-g^Odisi glede naročenih količin, 'Zdelkov ali prevoza do pro-?ri' so prodajniki vedeli, da k. Slavica zanesljivo ure v6a delovna doslednost in uredila, res- v « aeiovna doslednost in res-nista pojenjali niti takrat, ko l|'n|t - _________________ Ig, a 1980 prestala nekaj nepri-i^69a in začela delati na 4 ure 0 Premi izdelkov v maloprodaj-f.nirežo. Pri sodelavcih je še utrdila prepričanje o svoji v "osti in doslednosti, pravič-P in natančnosti. Vztrajnosti iv, kaj delaš z veseljem, če ^ vzpostaviti prave stike Ll! vzpostaviti prave stike z Kl^jimi in seveda oddaljenimi klavci, če znaš prisluhniti sle- t ,___________,.......... L 6rnu, predvsem z vidika do- ,’anja Qkl innono iicnoha r\n. wania skupnega uspeha, po l vn' težko sodelovati z ljudmi ovnjciuvau /L IJUUIIM. ,emi sem zelo lepo sodelo- V< ' je iskreno dejala Slavica c< t. 6 l Iskreno je priznala še, da ,, 'Cl K^alr»r»rrvHoiQ Izlil iK 5%,m 'S rx- Maloprodaje, kljub po-prizadevanjem v prid vsega Gorenja, še vedno niso uspeli doseči tiste veljave, ki so si jo nedvomno zaslužili. Predvsem, glede nagrajevanja njihovega komercialnega in prodajnega dela. Slavica Koželj iskreno upa in želi, da se bo njihov položaj v prihodnje res izboljšal. O svojih delovnih letih in sodelavcih, ki so jo vedno in povsod sprejemali širokega srca, je Slavica pripovedovala s prijateljsko toplino, ki se lahko razvije le iz iskrenih in poštenih sodelavskih stikov. Ta toplina obdaja tudi njen dom sedaj, ko se je upokojila. D. Z. Delovni dan v svetu številk Po 35 letih in 8 mesecih skupnega dela, od tega kar dobra tri desetletja v Gorenju, je pred kratkim poslednjič prišla na delo v materialno knjigovodstvo Gorenja Gospodinjski aparati Melita Leskovšek. Kot ena izmed redkih delavk Gorenja, ki so svojo delovno pot pričele še v prostorih pozidanih barak v vasi Gorenje, se je Melita Leskovšek s srednjo ekonomsko šolo in že z nekaj leti delovnih izkušenj iz šoštanjske termoelektrarne srečala z opravili materialnega knjigovodstva. Pravzaprav 6- 1991 - številka 22 Srečanje na delovnem mestu Miro Medved ”Če imaš star avto, ga moraš kar naprej popravljati. Ko se-šteješ stroške teh popravil ugotoviš, da bi se splačalo kupiti novega. Potrata je kar naprej nekaj krpati in začasno rešiti problem, namesto da bi ga v celoti in načrtno investicijsko in s tem trajno rešir, je eno izmed, sodim, ključnih, glasno izraženih razmišljanj vodje vzdrževanja v Gorenju Naravno zdravilišče Topolšica Mira Medveda. Razloge za takšno razmišljanje Mira Medveda sem našla v njegovem odličnem vpogledu v tehnično in tehnološko opremljenost hotela Vesna, od delovanja strojev in naprav, kakovosti notranje opreme, sistema ogrevanja, komunikacij... Predvsem pa v njegovem pogumnem prizadevanju, vse probleme kar najbolje odpraviti z namenom, da bi vse bilo bolje, sodobnejše, da bi tehnika delovala brezhibno do potankosti. Miro je pripravljen, pravijo njegovi predpostavljeni, priti na delo, če je dan, noč, sobota, nedelja... Številni problemi, ki jih je Miro Medved sproščeno in brez dlake na jeziku nanizal v razgovoru, niso. kot je dejal, od včeraj, temveč že od samega začetka obratovanja hotela. Takrat se je zaposlil v hotelu kot vzdrževalec in je po dveh treh mesecih opazil vse pomanjkljivosti in hibe. Miro Medved je prepričan, da prihajajo na plan vse posledice zgrešene miselnosti, ko je bilo pomembno "nekaj skup zmetati", celo tehnični pregled in prevzem ni bil vprašljiv, saj "to bomo potem popravljali". Danes se, sedem let od otvoritve, soočajo s številnimi problemi; tako vzdrževalci, kot vodstvo. "Nenehno je treba nekaj popravljati, zamenjevati, krpati," je dejal Miro po domače, s tem pa probleme samo začasno rešujejo. Vse to so veliki stroški, ki jih bo vse težje prenašati. Da se problemi samo zaostrujejo, je treba pripisati nepripravljenosti dosedanjih vodilnih, prisluhniti modernim zdraviliško-turističnim gibanjem doma in v tujini. Sedanje vodstvo ve, kaj je treba storiti, vendar ima zaradi gospodarske situacije skoraj zvezane roke. Miro je prepričan, da so bili boljši časi za ukrepanje. Njemu niso prisluhnili. Kar hudo mu je, ko se spominja vseh dogovorov, kaj in kako stvari trajneje reševati, ki pa so padli v vodo. Še bolj je nejevoljen, ko se spomni, kako je te probleme konkurenca reševala resneje in sproti, ko gospodarske razmere niso bile, kot so danes. Z osebno prizadevnostjo, podjetnostjo in domiselnostjo zaposlenih pa se ne bo dalo dolgo vztrajati v tržni tekmi. Miro Medved se je kritično ozrl še na razdrobljene interese v občini in dolini glede turistične ponudbe. Ni opaziti resnejše turistične strategije ali politike, ki bi obstoječe zmogljivosti ustrezno usmerila in okrepila enotna prizadevanja. Navsezadnje je Topolšica kraj z dolgoletno zdraviliško tradicijo, za katero bi morala širša skupnost imeti več posluha. Na koncu svojega odkritega pripovedovanja je Miro poudaril, kaj bi, po njegovem mnenju, bilo treba posodobiti, povsem obnoviti, spremeniti, zgraditi. Iz tega je čutitj iskreno željo, da bi se njegovemu kolektivu odprle vse možnosti za razmah, da bi se s tem uresničile tudi njegove intimne želje, delati v modernem in resnično evropskem zdravilišču. Dušanka Založnik Izobraževanje Oblika Programski jezik C Odnosi z javnostmi (Public Relations) Studijski pomen za podjetja Predstavitev denarne zakonodaje republike Slovenije Uveljavljanje kolektivnih pogodb dejavnosti v praksi Kdaj Kje Izvajalec 1. - 12. julija učilnica GA IC Gorenje 11 in 12. junija Portorož CZT Radenci 18 junija Ljubljana DU Bons Kidrič Ljubljana 18. junija Ljubljana DU Boris Kidnč Ljubljana Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC. je bila v Gorenju prva za to področje dela. O tem. ali je bilo to njena skrita želja, pravzaprav ni hotela govoriti. Bogate izkušnje in znanje, zelo vestna in s strokovnim pristopom do knjigovodskega dela, je prenašala na mlajše generacije. Ne le v materialnem knjigovodstvu, temveč tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli povezani z materialnim poslovanjem, od proizvodnje do spremljajočih dejavnosti. Njeni strokovni nasveti so bili vselej upoštevani tudi v organizacijskih predpisih o materialnem poslovanju. V svetu številk, s katerimi je bil prepreden njen delovni dan skozi vseh 31 let dela v Gorenju, se je Melita Leskovšek vselej znašla in tudi zato je njen delovni prispevek Gorenju vreden vse pohvale! H. J. Uresničevanje operativnega delovnega načrta za maj 1991 Ga Iva na, MG A in Kadrovska Še je čas GORENJE GOSPODINJSKI APARATI .... ..................................................... ; II Pralno-pomivalna Ichmka 102 100 Zamrzovalne omaro 100 d 101 Zamrzovalno sknnio L.".... mi 101 101 Letošnjega prvenstva za pokal Gorenja v malem nogometu se je udeležilo skupno 21 ekip, po starostnih kategorijah pa so si prva mesta priborili Galvana, MGA Nazarje in Kadrovska Gorenja Gospodinjski aparati. obrat Pohištvo 102 iKSiSjiKiiiSiSfžSiJBHii;;:;;. 103 obrat Embalaža »Sl 1 94 Kopalnice : Hi 118 Keramika j« 109 1 103 GORENJE ELEKTRONIKA ‘ 86 i;™: BKiHSSiiBi 66 GORENJE MALI GOSPODINJ SKI APARATI 99 106 GORENJE SERVIS r 1 PROGRAMATORJI 1 105 Uvrstitve: A-kategorija: 1. Galvana (Dovšak, Josič. Tomažič, Nezič, Fajdiga. Maglica, Kovačič, Babič), 2. TTE, 3. ZHT ZO I., 4. Kuhalna tehnika, 5. ZHT ZS. 6. Štedilniki II., 7. ZHT Plastika. 8. PRT, 9. Družbeni standard, 10. ZHT ZO II., 11. MGA Nazarje, 12. Štedilniki III., 13. Hotel Vesna Topolšica. B-kategorija: 1. MGA Nazarje (Leskovšek, Bolko, Podpečnik, Gostečnik, Šemenc, Kaker, Fludernik Naraločnik), 2. Elektronika, 3. Kadrovski sektor, 4. Galvana, 5. ZHT Plastika. C-kategorija: 1. Kadrovska Zmaga je izziv Delavci obnove rezervnih delov, servisne delavnice elektronike in centralnega servisnega skladišča Gorenja Servis so se konec maja pomerili v malem nogometu. |;EOe"P* Proizvodni. *kUp.| " Proizvodni« z» Izvoz Za Goren|e Gospodinjski aparati In Gor«n|a Notranja oprema so podatki v naravnih merskih enotah, za ostale pa v pogojnih enotah. Na igrišču v Florjanu so se tri ekipe pomerile med seboj. V dvobojih je bila najuspešnejša ekipa Obnove rezervnih delov, saj je najprej premagala ekipo delavnice elektronike z rezultatom 2:1 in nato ekipo centralnega servisnega skladišča s 4 : 3. Z dvema dobljenima tekmama so "obnovitelji" postali zmagovalec tega že tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Kot je dejal vodja zmagovalne ekipe Srečko Ostruh, pomeni njihova zaslužena in prepričljiva zmaga izziv premaganim sodelavcem na nov nogometni dvoboj, ki naj bi bil jeseni. Do takrat imajo premagani dovolj časa za pripravo na časten revanš. D. Z. Naši otroci med šolskimi počitnicami Približuje se čas dopustov, počitnikovanj in šolskih počitnic. Šolska vrata se bodo do septembra zaprla, otroci pa bodo prepuščeni cesti in svoji bolj ali manj dobri družbi. Začela se bodo poletna 'pohajkov- anja” in tavanja po bližnji in daljni okolici, izleti, potovanja. Otroci, ki so prepuščeni sami sebi, pogosto "izumijo” najrazličnejše igrice, ki so na robu kriminala, ali pa take, pri katerih se poškodujejo ali povzročajo materialno škodo. tevnih gibalnih nalogah. Le-te pogojujejo zdravo in normalno življenje. Le redki (v večini tisti, ki so včlanjeni v kakšnem športnem klubu) imajo željo, voljo, da se redno rekreirajo tudi brez "prisile". Veliko otrok že v srednji šoli odkrito zavrača vsak napor in telesno aktivnost. Zaradi tega so ti ljudje, ko odrastejo, prikrajšani za marsikaj. Obolevnost neaktivnih ljudi je bistveno večja od tistih, ki se vsaj občasno rekreirajo. KAKO ZAPOSLITI OTROKA MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI? Kaj je Otroci potrebujejo za normalen razvoj zaposlitev, prav tako pa tudi ogromno gibanja. Temelj vsemu je igra. Otrok se z igro nevede nauči veliko več, kakor pa v strogih šolskih klopeh. V igri sprošča svojo odvečno energijo, se potrjuje, dokazuje in oblikuje v svojstveno osebnost. V skupini svojih vrstnikov je njegovo ustvarjanje krea-tivnejše in tudi motivacija za delo je večja. zanj primerno? Kaj zanimivo? Ali je res prevelika obremenitev, če tudi med počitnicami "dela" kaj koristnega. zanimivega, poučnega? Ali res mora poslati "možgane na pašo" in se prepustiti lenarjenju? Smiselno je, da vsaj počitnice obogatimo s pestrim in raznolikim programom, kjer najde vsakdo nekaj zase. Režim našega šolstva je še vedno tog in ne dopušča individualnega ustvarjanja in kreativnega posameznika. Učna snov je preobsežna in vsebuje mnogo balastnih, nekako nepomembnih vsebin, ki otroka bremenijo. Iz - vsega tega težko povleče bistvo in tisto, kar je zanj pomembno. Med počitnicami lahko dobro dograjujemo znanje otrok in zapolnimo tiste vrzeli, ki jih pušča šolstvo. Način preživljanja počitnic je lahko takšen ali drugačen. Rekli boste: "Svojega otroka bom pa že znal zaposliti!" Poglavje zase je šolska telesna vzgoja. Delo po osnovnih šolah je slabo. Vzrok temu so slabi pogoji dela, pomanjkljiva oprema, kadri... Delo je prilagojeno skupini kot celoti, čeprav so otroci med seboj zelo nehomogeni. Pa pustimo vzroke! Poglejmo raje rezultate! Otroci, ki zapuščajo osnovno šolo, imajo probleme že pri manj zah- A kaj se zgodi? Otrok bo doma pospravljal, nakupil potrebna živila, ku-hahkosilo in čakal, da pridejo starši iz službe. Popoldan bo pa že kako!? Gorenje Gospodinjski aparati (Ster-nad, Angeli, Magdič, Mezner, Jerčič, Flis), 2. DSSS GA, 3. Galvana. Sektor kulture Gorenja Družb^j standard je pripravil zanimiv iz Za tekmovanje se je prijavila tudi ženska ekipa MGA Nazarje, ki pa ni imela nasprotnic. Ker si želijo vseeno igrati, v sektorju rekreacije iščejo kandidatke iz Gorenjevih podjetij v Velenju, da bi sestavili združeno ekipo za srečanje v Nazarjah. H. J. v Italijo (Padova, Rimini...)-terem smo v Informatorju že P šali. Tokrat pa so nam spof°". da imajo na voljo še deset seo žev v avtobusu in zato se čimP oglasite (tel. 448/11. ATC). V soboto pa zares na Smrekovec V Mislinji tek za pokal Gorenja TVD Partizan Mislinja vabi vse zdni te^ Organizatorji srečanja planincev na Smrekovcu so akcijo preložili na soboto, 15. junija. Torej, to soboto, vse planince vabimo na pohod na Smrekovec, ne glede na vremenske razmere. s P"' Pirševe"1 ljubitelje teka na XI. goz' ki bo v soboto, 15. junija, četkom ob 17. uri pri domu nad Mislinjo. Priredili bodo teke za predšolske^ šolske otroke, posebej zanimiv Pa mali maraton LEPO NA TEKU TREH DEŽEL - Na nedeljskem tretjem ^ gu od Rateč, mimo Trbiža do Podkloštra so se člani Tekaške sekcije ^ renja znova izkazali. Pa niso niti toliko pomembne njihove zmage, druženje. Prav v Podkloštru so navezali stike z zamejci iz Italije in AV potem, ko so pretekli 20 km poti čez dm in strn treh sosednjih dez Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Čebulna bržola, kruhovi cmoki, solata Krompirjeva omaka s kumaricami, safalade Čevapčiči, čebula, ajvar Testenine po milansko, solata Piščančji koketi, pražen krompir, solata Svinjska pečenka, dušen riž, solata Dietna Čebulna bržola, kruhovi cmoki, solata safalad6 Krompirjeva omaka, sa Sirovi štruklji, kompot Testenine po milansko, solata Piščančji koketi, pražen krompir, solata Pečenka, dušen riž, solata Nedeljska družinska kosila Nedelja je za številne "industrijske" družine družinski praznik, saj je pogosto edini dan v tednu, ko se lahko zberejo vsi člani družine, se posvetijo drug drugemu, pokramljajo in posedijo za jedilno mizo. na maslu; v "solatnem bifeju ^ ste imeli na izbiro 8 vrst sol3'1. "bifeju sladic" pa pet vrst sl3 t Pijače bodo prav tako po iz ^ Cena tega kosila je 100 din- ^ otroke pa 75 dinarjev. vsako nedeljo drugačen. P" na nedeljsko kosilo v Vesno Da. tudi tako se da preživeti počitnice! A kaj imajo od tega otroci? Res da so lepo doma. da takšne počitnice ne stanejo kaj dosti, a vendarle! Ali je to res edino, kar nam skopa finančna sredstva še dopuščajo? Razmislimo! Polona Kuder Da vam ne bi priprava boljšega nedeljskega kosila "kradla" dragocenega časa in vas odtrgala od najdražjih, si dovolite razkošje in si pustite postreči in pogostiti v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Že v nedeljo, 16. junija, bodo pridne kuharice pripravile, prijazni strežniki pa postregli, bogato in okusno kosilo: goveja juha s fritati, pljučni medaljon z gobicami, svinjska pečenka, zelenjava polšica lahko izkoristite ša z3 "j savno, spf«n panje v bazenu po prijetni, z zelenicami in jem bogati okolici. 0' dr3<' Zahvala Ob boleči izgubi drage marn3^ iskreno zahvaljujem sodelavk(i obrata dodelave in stisk3 j Hladilnikov Gorenja gospe ,odifl aparati za darovano cvetje kazano pomoč. ^ ^