Štev. 176 Lienz, petek, 30. avgusta 1946. Leto 2. ■ Morgan Filip, tajnik krit,., delavske stranke, priobčuje V listih članek o svojem in svojih tovarišev obisku pri Stalinu*Po¬ govor med zastopniki angleške delavske stranke in med voditeljem Sovjetske zveze je tako zanimiv, da bo prav gotovo zanimal tudi krog naših bralcev. Morgan med drugim takole piše: "Mislite si moža, mirnega govorjenja, srednje velikosti, čokate postave, gostih in nekoliko osivelih las, zdrave barve nf* licih, ki je oblečen v lahko rumenkasto uniformo, na kateri je pri¬ peto samo eno odlikovanje, pa vidite glavnega tajnika komunistične partij e. Rusije in ministrskega premierja sovjetske vlade Jožefa Stalina, kakršnega smo videli ob svojem obisku v Kremlju dne 5. avgusta. V prijaznih besedah, ki nam jih je raztolmačil tolmač, nas je povabil., naj sedemo k njegovi mizi. Takoj smo se čutili domače. Soba je bila velika, z lesom obita, debelo pogrnjena s preprogami in vsa.v mirnih barvah. Takoj smo videli, da ima Stalin mnogo humor¬ ja in da je nenavadno zdrav, čeprav je marsikak siv las in globoka brazda na obrazu pričala o bremenu, ki ga je moral nositi med voj¬ sko. Našega pogovora kajpada ne morem dobesedno ponoviti, go¬ vorili smo pa predvsem o napredku socializma v naših obeh deželah, in o različnih načinih, ki jih uporabljamo. Stalin se je živo za¬ nihal za delovanje britanske delavske vlade ter nam dejal, da je bilo brezpogojno pravilno vse, kar smo ukrenili za podržavijenje naših vodilnih industrij. Ko je on v splošnem orisal položaj, nam je spregovoril o svojih nadah, ki jih goji z ozirom na trajno an- gleško-rusko prijateljstvo. Pri tem je Stalin, izrekel zelo pomembno opombo, ki naj bi po mojih kislih postala splošno znana. Stalin je namreč dejal: "Dva pota vodita k socializmu, ruski in angleški. Jasno je, da se obe deželi .prizadevata, da bi socijalistični končni cilj na svoj način, dosegli. Ruska pot je krajša, a težja, in je nismo mogli -prelagati brez prelivanja krvi. Hkrati^ pa moram omeniti, da marxistični somišljeniki niso vsi teh misli*, da bi to bila edina pot, ki vodi k socijalizmu. Parlamentarni način se izogiblje pre¬ livanja krvi, pomeni pa daljši razvoji Najsibodo razlike med nami kakršnekoli, nič ne more spremeniti velikega in važnega dejstva, da Anglija in Rusija, dve največji državi na svetu, korakata po poti,ki vodi k socijalizmu. * Po načinu parlamentarnih volitev j e-Anglija mogla vsakega svoje odgovornosti se zavedajočega prebivalca vprašati, ali hoče socijalistični sistem ali ne. Rusija pa je ob začetku sovjetskega režima imela prebivalstvo na zelo nizki kulturni stopnji, Kmetje, ki so bili za nas veliko vprašanje, o socijalizmu sploh nič slišati niso hoteli. Potrebno je te izrazito ruske probleme pravilno razume¬ ti. Naravno je torej, da smo se morali lotiti dela vsak na svoj na¬ čin. Ker pa oboji stremimo k istemu končnemu cilju, bi bilo res čudno, ko bi med našima dvema deželama ne bilo prijateljstva,Splo¬ šno je znano, da je*.med delovnim prebivalstvom Anglije mnogo simpa- Štev, 176 —-——-- Domači klasovi, 30.VIII.1946.-— Str,2. ti j za Rusijo. Ni pa dovolj znano, da so podobna prijateljska čustva za Anglijo tudi med ruskim ljudstvom. Z eno besedo, je nadaljeval Stalin, jazpie verjamem, da bi vi na Angleškem imeli vsaj približno toliko težav, kakor smo jih mi v Rusiji' imeli neposredno po revoluciji ? namreč državljansko vojsko in lakoto. Dalje je dejal Stalin, da naša (angleška) _"spret¬ na inskušena buržuazija za delavsko vlado pomeni mnogo večjo te¬ žave, kakor pa je v Rusiji bila za bila "le še omejena". nje stara vladajoča plast,ki jo kfo'J( ■ BIL-LITVIMoV oDJLoVLKN Litvinova zvezda je nenadno ugasnila. Kaj to pomeni v sovjetski diplomaciji? 0 tem se splača' prebrati to-le poročilo* Ameriška agencija Associated Press poroča iz Berlina, da je v tamkajšnjih diplomatskih krogih L1tvinov odpust smatrajo kot zn "k, da >SSR v vedno večji meri drž-vetrni. usmerja k nacionalizmu. Od¬ pust Litvinova je- udarec z e tiste,‘ki upajo, da bo SSSR iskala diplomatskih potov za .odstranitev nesoglasij. V diplomatskih krogih sc litvinova ocenili za toplega pripadnika sodelovanja SSSR z med¬ narodnimi organizacijami tipa UNO. .'Litvinov jo trdno upal, da se- . da doseči soglasje med komunistično SSSR in kapitalističnimi Po , inf >. riaacijah, ki jih ima. Associated Press, so v politbiroju, ki določa sovjetsko politiko, trenutno tri struje. ' Prva. temelji na prepričanju, da SSSR ne more živeti v miru s kapitalističnimi državami in da je vojna, med SSSR in zaho¬ dom neizogibna. • Druga struja' sodi, da je vojna med enimi" in drugimi sicer mogoča, -da pa nrij.SS.SR z njo .še odlaša vsaj 10 do 15 let, da bo v tem času mogla do dobra organizirati svoje sile in .vpliv. Pripadniki tretje struje pa-miislijo, da btoSSSR mogla s kapitalističnimi državami v .miru-.živeti, in da bi'bllp vse nasta¬ le nesporazume mogoče/urediti s pomočjo mednarodnih’ organizacij► Litvinova so imeli ža vtdititel ja te' zadnje skupine. Kakšno je raz¬ merje v''prvih dveh'skupinah. in med njima in kdo ju'vodi, ni znano. Ce-pa presojamo stališče, ki ga za-vz.emata sc-vjetska-zastopnika Mo¬ lotov in • VičinskiV. i-ahko vidimo , da oba pripadata prvi skupini. 'C ...Stalinu nekateri sodijo, češ .da- 'je sam osebno bolj'umirjen in da zato pripada k drugi skupini. . L Associated Press poroča, da v Moskvi, mislijo takole-;., Ce govorimo'o oboroženem spopadu, te besede ni treba že razlagati. za' vojno, kampak le ;za..ideološki spopad med SSSR in kapitalističnim , zahodom. - ,, ; V. Lityinov je bil član politbiroja, ki ima neposredne zve- zb s tujino., .Kot tok je mnogd -popotoval po tujih državah. Od ..leta 191S . je preho-idil . dolgo pot diplomatske delavnosti. Najprej-, je bil poslahik SS^SR-v Londonu.- Pozneje je-Sovjetsko zvezo zastopal v' U e Li^ii-narodov. ,.'D.o leta 1959. j.e. bil komisar leth '1941 nkstal ‘p osi rami; v Wash ing tonu. V J nakar- * nr-oiTUDl m -JC. + n n <->ma +vi -i .1. 'ust o.l A,o z da vednpr-lpli.'?' pr.edli čana, uspehih .preb za zunanje Ameriki je prevzel mesto namestnika zunanjega ministra, j. Njegov.vvpliv v politbiroju pa/ j po.ai'„- Večina članov politbiroja-je Ar- zadeve,; tor. je ostal do lota To je' v zadnjih letih bila vedno bolj zdaj ' ki s,ta. ; SSSR, zlasti pa njena rdeča armada, po velikih :le svetovne vojske postali /nepremagljivi. Ti ljudje . bolj oddaljujejo epa -1 i od poti, ki jo Litvinova vodila svet in se vedno v Ženevo. i Wi 1 Štev. 176 -- — - Domači glasovi, 30. VI 11.1946»- -S-tr * 5* "United Press" poro6a is Londona, da britanski dipl.kro- eri v zasebnih pogovorih mofcno obžalujejo Litvinov odpust. Voditelji angleške delavske stranke pa so zelo neprijetno razočarani zaradi tega odpusta, ker so upali, da bo po zadnjih dogodkih vendarle še izšla Litvinova zvezda in da bo Litvinov prevzel Mol črto vi jevo mesto. Pa i V i mani o mirovni konferenci Nam se zdi, da ves svet z največ jim zanimanj on gloda v Pariz in zasleduje dogodke na mirovni konferenci. Zlasti pa smo prepričani, da Parižani vsak dan komaj čakajo, da bi zvedeli,‘kaj je na mirovni konferenci novega.-V resnici je. pa čisto drugače. Zdi se, da se večina Parižanov kaj malo meni, kaj diplomatj e na mirovni konferenci govore. Poročevalec United Press trdi, da večina Pariža¬ nov sploh nič na ve o mirovni konferenci, ki zaseda v Parizu. To dokazuje s posrečenimi poskusi, ki jih je bil napravil. Na slepo srečo si jo izbral 25 Parižanov, kakor jih je pač dobil, in jih je vprašal, kaj sodijo b mirovni konferenci v Parizu.Zdaj navaja njiho¬ ve odgovore. Najprej je vprašal hišnico, ki mu je odgovorila, da se .za mirovno konferenco no Zanima, da bi pa bilo res dobro, ko bi bil z Nemčijo že sklenjen mir. Ko ji je odgovoril, da ta mirovna- konfet*• renca sploh ne bc obravnavala miru z Nemčijo, je hišnica odgovorila: "Čemu pa potem mirovna konferenca, če pa ne misli skleniti miru z Nemčijo?" Henri je mali natakar v kabaretu, ki sodi, da je zamisel mirovne konference velika oslarija, in da o-'.miru samo zato govoriči¬ jo, da so se lahko sešli in zdaj iščejo vzrokov za r;ovo vojsko. Charles Prunier je policist, ki ju dejal, da sicer ve, da sc ta konferenca ukyarj a tudi z mirom, več. pa ne ve in se za to tu¬ di ne briga. Nato je vprašal nekega delavca: "Kaj sodite o konferenci?” Ter je pri tem previdno izpustil besedico"mirovna." Delavec je začudeno vprašal: "Konferenca? Kakšna konferenca?" Na Opernem trgu je ustavil neko čedno gospodično in jo vprašal, kaj sodi o konferenci. Tudi ta je odgovorila z začudenim vprašanjem»kakšna konferenca? Francoski mornar, ki se je njegovo vprašanje odgovoril, da je o šal med vožnjo iz New Torka na ladji, menili. Knjigotržec in prodajalec časopisov sta mu zatrdila, da o konferenci nič ne vesta, ker sploh ha bereta časopisov, ki jih prodajata. Pred velikim hotelom je šofer taksija v avtomilu bral ansahistični tednik* Ta je takoj zatrdil, da ni anarhist in da jo časopis le zato vzel v roko, ker ga je neki gost pustil v avtomo¬ bilu. Sele iz toga časopisa je zvedel, da je v Parizu mirovna kon¬ ferenca. Nazadnje je pa vprašal še natakarico v tiskovnem klubu, kjer gostje že’ dolge tedne ne govore c drugem .kakor o mirovni kon¬ ferenci, kaj ona .nisli o mirovni konferenci. Pa je takole odgovo¬ rila: "Konferenca sama na sebi je brez pomena. Kolikor ima. pomena je ta, da so zdaj vsi tile ameriški diplomati in časnikarji prišli namesto ameriške zasedbene armade in osvobodilnih čet." Take sodi pariško ljudstvo o. mirovni konferenci. pravkar vrnil z vožnje»je na mirovni konferenci prvič sli- kjer so se popotniki nekaj Štev. 176 D cm p. & i pri asovi, 30. VIII .1946 . Str, 4 KITAJSKA DRŽAVLJANSKA VOJ¬ SKA. Poveljstva obeh voj skujo- fcih strank naznanjata, da. se je zafeola silna n a c i on al i st i fen a o- fenziva proti komunistom. Hudi topniški in letalski napadi ob¬ sipljejo glavno mesto province Jehcl,'ki je-že obkoljeno. Tudi na progi Peking Mugden ter južno odtod pri SuhoVu so se zafeeli krvavi boji, ki vedno, bolj na-, .rafefeajo. KOLIKO' ČEHOV HODI V CERKEV? Češkoslovaški zavod za raziska¬ va# j e javnega mnenja .je ugotovil, 'da izmed petih odrasli!; Cehov samo eden hodi redno■v cerkev. Na jav¬ no okrožnice z vprašanjem, kdo veruje v Boga,' jih je 63.8$ od-, tovorilo, da v Boga verujejo, 11.8$ p*-, da v, BCfira" ne veruje jo. Drugi niso 'dali jasnega odgovora. KOMUNIZEM. V JUŽNI AFRIKI. ^ Policija ju v Johanisburgu pri¬ jela tri komuniste, ker so pre¬ bivalstvo hujskali k uporu. Te •aretacije so bržkone v zvozi z zadnjimi stavkovnimi nemiri 'za¬ morskih delavčev v zlatih, rudni¬ kih . AVSTRALIJA bo_ sprejela vsa¬ ko leto 70.GOO naseljencev. KONEC KRUFPOVIH TOVARN. Iz¬ med 90 velikanskih Kruppovih to¬ varn v Essenu jih bodo pustili le 6 f ali 7. Vse druge- bode po¬ drli, stroje pa uporabili za vojno odškodnino zavezniškim na¬ rodom. Ostalo bodo tri tovarne za lokomotive ter plinarna ter elektrarna‘in še nekaj splošno koristnih naprav. SMRTNO 'KAZEN ZA VERIZNIKE bodo uvedli v Franciji. ' PAPIRNATA DOBA. V Avstriji so pred vo jsko na .mesec porabili 232 ton papirja v uradih, zdaj"' ga pa p e rab i j o 3 6 9 trn, CIRENAJKA,- bivia italijan¬ ska kolonija ne žt>ii v C c priti pod italijansko oblast. Ho&e bi¬ ti samostojna. RUSKA ATOMSKA BOMBA.PrMjnekaj feasa je izjavil ruski profesor dr. Simon Aleksandrov, ki je bil ru¬ ski opazovalec pri poskusih.' z atomsko bombo v Tihem morju, da bo Rusija kmalu imela svojo atom¬ sko bombo, ki jo bo preizkušala v krajih severnega pola. Zdaj iz¬ javlja ruski profesor Aleksandrov, da ima Rusija dovolj surovin za izdelavo atomske energije in tu-, di dovolj strokovnjakov za izde¬ lavo atomske bombe, tako da bo Rusija ves svet kmalu presenetila s svojo atomsko energijo. SREDSTVO ZOPER ATOMSKO BOM- » BO. Iz Milana poro&ajo, da je Italijan Dr.Luigi Ighina iznašel sredstvo, ki unifei atomsko bombo* Njegov aparat, ki ga imenuje "a- tomslci radijski oddajnik'* more n'a dalefe vsako kovino raztopiti* Poročevalec, milanskega lista "Co.rr.iere del la Sera" je obiskal učenjaka in bil navzfecen pri po¬ skusu,' ko je Ighina na 800 m dale6 s sveji™ aparatom raztopil bronasto zlitino. Ighinova iznaj¬ dba utegne prevreči vse .do.slej veljavne fizikalne zakone. GENERALNI DIREKTOR UNRRA-E, Fiorello La Guardia je v spremstvu vefe ameriških, angleških in sov¬ jetskih uradnikov UNRRA-e pri¬ spel v -Moskvo. PRIJETI JUGOSLOVANI. Ameriške vojaške oblasti so v Pasavi ob Donavi zaprle šefa jugoslovanske p Lcvte VIado Antun o vi6 a. hkr ati z jugoslovanskim kapitanom in 1 ad i j s ki.n i;:iž en e r j em ? MARŠAL GRAZIANI, ki je za¬ se bil' 'z p..n.davna j zagovar¬ jati pred sodiščem, pa’ je zaradi njegove bolezni sodrg obravnava že dvakrat morala biti preložena. KRUŠhE IZKAZNICE V RUSIJI bodo še ostalo zaradi suše."