Problemi ob sprejemanju družbenih planov ljudskih odborov
Nadaljnji razvoj našega družbenega mehanizma bo postopno vse bolj razvijal samostojnost in omogočal široko ekonorasko iniciativo komun-okrajev. V skladu s tako ekonomsko in družbeno orientacijo so Ijud-ski odbon že letas pre-d zelo odgovornimi in  obsežnimi  nalogami.
Tukaj se bomo na kratko dotaknili' samo nekaterih osnovnih nalog, ki bodo vplivale ob taki novl usmeritvi na družbene plane komun-okrajev.
V zvezi s sprejemanjem svojih družbenih planov bi morali Ijudski odbori v prvi vrsti ugatoviiti svojo današnjo ekonomsko in fi-nančno situacijo, nato pa čimbolj vsestran-sko prea.naliz;rati svoj položaj, možno-sti in smeri razvoja v okviru znanih smernic naše nove ekonbmske politike, kj jih vsebujejo sklepi Izvršnega odbora CK Zveze komuni-stov Jugoslavije, plenuma SZDL Jugoslavije ter re-solucije in sklepi zadnjega zasedanja zvezne ljudske sfcupšcine.
Današnji ekonomski položaj in doseženo stopnjo proizvajalnih sil kakor tudj možni bodoči gospodarski razvoj bodo Ijudskj od-bon najkonkretneje videli ob sprejetju svo-jih tekočih družbenih planov za 1. 1957, nato pa še ob sprejemu perspektivnih programov svojega bodočega gospodarskega  razvoja.
Dela v zvezl e tekotim planom za 1. 1957 niso samo nujna, temveč jih je prav tako treba prežet! tudi z novo vsebino. Vsi novi momnenti morajo biti pravočasno proučeni, da bodo našlj pravilno rešitev in uporabo v tekočih planih Ijudsikih odborov.
Prav tako se morejo in moTaio dela v zvezi s pnpravami za sprejem perspektlv-nih programov gospodarskega ra.zv<da ko-mun-okrajev neovirano nadaljevati in raz-vjjati.
Navedli bomo konkretneje nekatera vtpra. šanja, ki jih ja treba pravočasno apoznati, proučiti in paiskati rešUev v zvezi z delom pri tekoJem in perspektivnih planih ljudskih odborov.
Važnejše naloge ljudskih odtoorov v zvez! s sprejetjem njihffvih tekočih planov bi bile naslednje:
stran
12. L 1957
NASA
SKUPNOST
—  podvzemanje  in sprejemanj© ukrepov, da   bi   se   dvigml   življenjski    in    družbeni standard: na priraer preusmeritev  proizvod-nje, da bi se povečali skladi potrošnega bla-ga,    pove<5anje    in    razširjenje    komunalnih uslug, razširitev mreže obrtnih delavnic, kre-pitev   aktivnostj   za   boljšo   preskrbo   v&čjih potrošnih krajev. pri čemer je treba skrbet; za   opremo  trgovin  in  njihovo  boJjžo  pove-zanost s kmetijskimi  proizvajalci in organi-zacijami itd.;
—  podvzemanje ukrepov za  pospeievanje kmetijske   proizvodnje;   taki   so   organizacij-ski   ukrepi   ?.a   krepitev   vloge   zadružništva, pravilno usmerjanje sredstev skladov za na-predek kmet.ijstva itd.;-
—  pravilno  namensko  in najbolj smotrno trošenje  vseh   skladov.   prj   femer  je   treba zagotovit;    družbeno    kontrolo    fzdatkov    in najrentabilnejše    naložbe,    upoštevajoč    pri tetn povefanje blaga za osebno potrošnjo in izvoz; v zvez; s skladi je posebej treba pro-učiti in oceniti. kolikšen del sredstev občin-skega   sklada   za   kreditiranje   stanovanjske gi-aditve j» mogoče izkoristiti  za Solski  pro-stor, v  kakžnem  cbsegu in če  je sploh  po-tre<bno sredstva dmsih skladov uporabit1  za kritje  proračun-ske  potrošnje  (Ijudski   odbo-ri so po zveznem planu pooblaJčeni, da =me-lo  napravitl   take   spremembe  v  razdelitvi). Nato    zagotovitl    lastna   sredstva   za   nove okrajne  sklade   ?trakovnih   šol.   za   kadre  v Eospodarstvu, kakor tudi  za nafbolj  pravil-no tro&pnje +eh  skiadov;
—  prou^evanje možnosti. kagneje pa tudi odobravanje   investicijskih    programov    Ro-spodarskih organizacij, da bj dobile posojila iz   splošnega   mvesticiiskega   sklada   za   re-konstrukcije,    rac;onalizacije    in    dovršitve objektov v posameznih vejah industrije;
—  analiza    gospodarjenja    Jn    poslovanja posameznih  Rospodarskih  organizaci],  da  bi podvzemaii  skupne ukrepe za dvig delovne storilnositi;
—  analiza učinkov in re-zuVtata dosedanje fiskalne politike Ijudskega Odbora, kaikor tu-di proratunskega poslovanja itd.
V zvezl s spreietjem perspektivnih pro-Sramov gospodarskega razvofa komun-okra-jev so se v zveznih in republiških organ;h za planlranje de!no pa tttdi v ljudskih od-borih že začele nekatere priprave. Tako pri-
pravljajo  in obdelujejo podatke o  doseženi
stopnji gi»5podarakega razvoja okrajev, ka-kor tudi prvine za njihov možni bodoči raz-voj. Taki so na prim&r podatki o naravnih in materiainih pogojih proizvodnje, demo-grafski podatki, podatki o višini in strukturi sedanje proizvodnje, o življenjski ravn; pre--. bivalstva, pos&bej pa že o specifičnih po-gojih in smeri razvoia gospodarsko neraz-vitih okrajev.
V okviru teh vprašanj je treba posebej razpravijati o položaju mest ;n posameznih širših področij, ki so gospodarsko zaostala ali   pa   zaostajajo   v   gosipodarskera   razvoju.
Preden se lotijo konkretne izdelave per-spektivnih programov goapodarskega razvoja, naj prediskutirajo z zainteresiranimi organi nižjih politiinih teritorialnih enot vsebino' njihovih perspektivnih programov in metodo izdelave teh planov.
Inž. Branko Kubovič