UTVA:
Čudotvorni kresilnik.
(Po Andersnu.) (Dalje.)
#P®         Hl     ^e ^ lahko videl kraljično?« vpraša vojak.
M ^lOf/Jl            »To *je nemogoče! Prorokovano je bilo ob nje*
UI^T^LA      nem rojstvu, da se bo omožila z navadnim vojakom.
«M     Z\> ^fiu      ^a ^*. *° PrePre^il'  i° ima kralj  zaprto v belem
llf       /P^m     gradu,  ograjenem z  devetimi zidovi.  Nihče razen
Hl      fii ^»\ft     ii-        j    v.      .     ,
ifl      V&^/rH    kraljeve druzme m dvorjanov ne sme 111 ne more
¦H                 /¦     do nje,« mu razlagajo.
V          vMa           ^ac* *" Jo pa venc*ar videl, si misli vojak, a kako
€Jv> *^CO jn kjg-p jviedtem pa veselo živi tjavendan. Obiskuje gledišče, se vozi v kočiji po kraljevem mestu in deli miloščino. To poslednje posebno rad, ker še ni pozabil, kako hudo je biti človeku brez cvenka. Sedaj je bogat, poln dragocenih oblek. In tak, kakršen je bil, si je kmalu pridobil mnogo prijateljev. Vsi ga občudujejo in hvalijo, in to mu je od sile všeč.
A žal, kupček njegovih zlatnikov se je od dne do dne bolj krčil. Vedno je le jemal in nikdar nič pridal. Tako sta mu nekega dne ostala samo še dva zlata.
Preseliti se mora iz lepih soban v podstrešno sobico. Sam si mora snažiti črevlje, in prijateljev ni nič več k njemu, zakaj številne stop* nice, ki drže do njegove sobice v podstrešju, bi jih preveč upehale.
Tako sedi sam samcat nekega večera v svoji sobici v temi. Kar se spomni na kresilnik.
»Nekoliko luči si pa vendar lahko naredim,« pomisli, »da ne bom tu v temi, sicer me še podgane snedo.« To reče, pa ukreše ka* men. Komaj pa se zaiskri, se odpro vrata, med vrati pa oni pes z očmi, velikimi kakor skodelice ...
»Kaj želiš, moj gospod?« pravi kuže in prijazno mahlja zrepom.
»Oho, takšna je ta stvar,« pomisli vojak. »O, če je tako,« pravi brzo, »prinesi mi denarja, zakaj suh sem kakor poper!«
Kakor blisk je pes odšel, kakor strela prišel in v gobcu polno mošnjo bakrenega denarja.
»Aha,« pomisli vojak, »sedaj vem, kako je s tem kresilnikom. Čim ukrešem enkrat, pride baker; ukrešem dvakrat, dobim srebro; ukre* šem trikrat, pa zlato.« In tako je bilo.
79
Zopet se preseli iz podstrešja v svoje prejšnje sobane. Obleče in obuje se gosposko, tako da so ga takoj stari prijatelji zopet spoznali in visoko čislali.
Nekega večera pa se spomni vojak zopet kraljične, ki cvete v bajni lepoti v belem devetkrat obzidanem gradu. »Ali res ni mo* goče, da bi jo videl?« Spomni se na pse, ki bi mu morda pri tem lahko pomagali. Vzame kresilnik, ukreše, in bliskoma jebil pes pred njim z očmi, velikimi kot skodelice.
»Želiš, gospod?«
»Sicer je noč,« se opravičuje vojak, »toda nepopisno rad bi videl kraljično. Samo trenutek bi jo rad videl!«
Kakor misel je izginil pes. A preden se je vojak zavedel, je bil nazaj s kraljično. Ležala je psu na hrbtu in spala. In bila je resničtio tako lepa, da je vsakdo lahko takoj vedel, da je to kraljična. Ni se mogel vzdržati junak in gorko jo je poljubil na čelo. Nato jo je kuže zopet pobrisal s kraljično nazaj. Ko pa se je zdanilo in je kraljeva družina sedela pri zajtrku, pove kraljična o svojih čudovitih sanjah, o čudnem psu, ki jo je nesel k lepemu junaku, kateri jo je poljubil.
Kralj in kraljica sta se spogledala. »Lepe reči,« sta zastokala. Nato pa sta odredila, da mora zvesta stara dvorjanka Marjanka čuti vso noč ob kraljični postelji in paziti, ali se ji resnično sanja ali pa je kaka zvijača vmes.
Ko pride noč, junaku ni miru. Koprneč po prelepi kraljični, po« zove psa, da mu jo privede. Zopet pride kuže, jo vzame in odbeži z njo kakor blisk. Dvorjanka Marjanka za njima kakor veter in to-liko, da ju je videla izginiti v vežo velike hiše. »Aha, da le vem, kje je,« preudari brzo in naredi velik križ s kredo na vrata. Nato gre domov, leže in zaspi. Tudi kuže pride kmalu s spečo kraljično; ko pa opazi križ na vratih, vzame kredo in naredi na vsa vežna vrata po vsem mestu enake križe.
Navsezgodaj pridejo kralj in kraljica, dvorjanka Marjanka in mnogo vitezov, da bi videli, kje je bila kraljična. »Tukaj!« zavpije kralj, ko ugleda prve duri s križem.
»Ne, tamkaj, ljubi moj!« pravi kraljica in pokaže druge dveri s križem.
(Konec prihodnjič.)
80