303
Obrtnija-
Raznoterosti o izvozu.
Napisal A. Stiller; — prevel Anton Kristan.
V današnjih razmišljanjih se bodemo pred vsem pečali s trgovinskimi razmerami v Orientu, katerega važnosti za naš eksport ni treba posebno   povdarjati.
Podnebje v Orientu, večjim delom leta gorko in neznosno, kjer je voda redko se nahajajoča, kamor se mora oglje z dalnih krajev dovaževati, kjer ljudstvo ni k rednemu delu navajeno in mogoče se ga tudi privaditi ne more, ni nikakor bodi kakoršni koli produkciji u-godno v ti meri in takih pozicijah kot je zavedeno pri nas. Uporaba stroja se lahko v Orientu tu pa tam izjemoma dozvoli, vedno pak z milosti, kajti ta poraba zamore biti kadar kolihoče prepovedana. Dozvolo k ustanovitvi tovarne je za bakšiš možno dobiti, no, ta bakšiš bi pa človek moral skoro vedno brezpogojno ponavljati in to pri vsaki, in najmanjši stopnji hyerarhije; seveda je tudi mogoče, to, na primer bilo že vse gotovo in tovarna že pripravljena, da začne delati, vse to prepovedati, pa in po najposlednejšem organu, kateremu bi le to prišlo na misel. Take so razmere v Orientu, kjer praviloma ni kdo ne dobiva rednega plačila in kjer najnižji organ razdeluje svoj dobljeni bakšiš z najvišjim, kjer au-toriteta nič ne velja in kjer tam bivajočemu Evropejcu ni jutrajšnji dan z ničim drugim zagarantovan kot z neko egalito ali — če se smem tako izraziti — z nekim dre-majočim fatalizmom tamošnjih domorodcev. Produkcija v Orientu je jedino ročna produkcija velike manjšine prebivalcev. Zato Orient klubu carinam in dovozu je in ostane določen za odjemališče evropskih ob rtnih pro duk to v.
Odjemalcem evropskega industrijalca more biti le trgovec, kateri kot posredovalec mej izdelovalcem in po-trebovalcem, prodaja posljednjemu na drobno, kar je kupil od producentov na debelo.
Oglejmo si takega orijentalskega trgovca malo bližje. Imetnik je bazarja, krama, kateri tvori kakor del velikega bazarja organično jednoto tega, ker se naziva trgovina na vshodu. In isto, kar vidiš v jednem takem bazarju, vidiš v vseh drugih, skratka: povsod. V prvem se prodaja sukno in druge vrste blaga, v drugem obleka, stara in nova, v tretjem obutev (obuv; das Geschuhe), v četrtem preproge, pa orožje, pipe, vonjave, galanterijsko blago. Bodisi vse skupaj, bodisi vsaka vrsta posebej. Ako se bližate h takemu bazarju n. pr. že v Carigradu, vas že drže naganjači (nahonči; der Helfershelfer) ter vas nagovarjajo v vseh mogočih jezikih. Signore! Monsieur! Eksellenca! MjUord! Oaballero ! Kyrie! kriči nebroj grl na vas. Ne odgovorite li, si s tem prav nič pomagali niste; morate jim odgovoriti da ničesar ne potrebujete. ^Prosim, zvolite  tedaj,   samo  dovoliti   da vas provedem
304
po bazarju." „HvaIa!" „Ali mi v obče blagovolite reči, česa si v obče želite?" „Hvala; ne potrebujem ničesar!'' „Ne zahtevam ničesar za svoj trud!" „Hvala; ne trudite se!" „Blagoizvolite vsaj dozvoliti, da hodim torej nekoliko korakov za vami, pripravljen vam biti na uslogo." In premda zopet ne odgovorite, bodite zagotovljeni, da stoji za vami par teh naganjačev ter da vas preje ne o-puste, dokler se mej vami in mej njimi ne zapro kake duri. So slučaji, da vas pri vratih čakajo, dokler imajo še nado, da „ b o kaj" ali pa, dokler ne zagledajo kake nove žrtve. Tu ni drugega orožja in obrambe kakor sveta potrpežljivost.
Ko stopite v bazar, seznate takoj po vedenju trgovca, kake narodnosti je: je li Turek, Armenec, Žid, Grk ali Italijanec. Prvi se zadovolji z molčljivim pogledom, v svesti, da, kar je namenjeno priti, pride. Drugi vam ponudi vrlo diskretno, da bi ga nikdo ne slišal, tretji, kakor bi vam hotel ukazati, da pri njem kupite, a četrti vas premeri od nog do glave, kakor bi vas hotel povprašati, imate li mnogo v žepu; polno mošnjo? Jedva pa kje izgovorivši kako besedico, ste že obklopljeni z raznimi individui, kateri so se objavili tako brzo, da niti ne veste odkod in kateri vam v vsi sapi isto hvalijo in grde; nakrat ne veste, kaj ste prav zaprav hoteli. In, ako ste se končno vendar dogovorili o nečem, zaslišite za seboj klicati: „Ne kupujte, bodete ogoljufani!" Motili bi se misleč, da je le-ta rekel to z namenom, vašemu prodajalcu kaj skaziti. Ravno nasprotno. Zaklical je zato, da bodeto ogoljufan, da bi vi tega ne kupili, o čemur ste se dogovorili, temveč vzeli ono, kar vaš prodajalec hoče ravno prodati. No, in vi ste, pa naredite kakor vam drago, vedno ogoljufan.
Oni, kateri jekedaj posetil v Orientu bazar, ve, da niti z najmanjšo besedico ne pretiravam, temveč, da je vse to do cela istina, kajti tamošnji trgovci so, kar se tiče fint in knifov, s katerimi ogoljufajo vsakega, kdor jim le pride v roke, naravnost neiztrpljivi. Neuspelo bi jim vas — v isti ni izjemo — vas ogoljufajo jutri.
Ko je tako-le pri prodajanju, je popolnoma brez-potrebno ličiti, kako je pri kupovanju, kadar jim kaj po nudite. Dozvolijo si vriniti kar koli, ko se jim pa dopo-šlje blago, je vam nikdar ne zaplačajo. Morem izreči, da je blago, katero se kadarkoli naravnost pošilja do Ori jenta, vedno v nevarnosti, da se principielno ne plača.
In vender se blago v Orijent  pošilja v tako znatni
meri,   da  se tega izvoza   udeležuje sleherna industrijska
država   v Evropi in Ameriki.    V   Orijentu obstoji poleg
imetnikov trgovskih kramov in bazarjev, še jedna vrsta trgovcev, komisi jonarji,   brez katerih bi se eksport
tja ne mogel niti misliti. Lokalni komisijonarji poznajo lokalne detailiste in narobe. Vedo, na koga se morejo zanesti, vedo, komu morejo ponuditi. In postane kdo danes insolventnim, je prvi komisijonar, ki zve to novost; torej v Orijentu je mogoče blago jedino prodati komisijonarju.
Ergo: pošiljali bodemo blago komisijonarjem. Zopet napake! I komisijonar more biti danes dobrim, jutr slabim, v obče: slabim in nepoštenim. Poglejmo raje, kako so trgovali in kako se razvijali v tem smeru Angleži in drugi narodi.
Goli nezmisel je, da bi morebiti bili ljudje v Angliji, Franciji, v Nemčiji in Ameriki ztnožnejši nego pri nas. V Angliji so na pr. za kraljice Elizabete, ko je imela Anglija samo nekaj preko pet milijonov prebivalcev, bili ti ljudje večinoma pastirji, kateri niso znali niti svoje volne predelatic temveč jo celo pošiljali do bližnje Flan-derske. Nakrat se je začel anglosaški narod množiti. K temu je mnogo prispelo, da je v mnogoštevilni bogati anglešk? obitelji vedno le najstarejši sin po očetu dedil. Oitali niso dobili nič drugega, razun finega odgoja na-vajajočega, da se odkazanec na samega sebe more sam povsod živeti in braniti. In ti, iz dedsčine izkijučeni, siromašni, podvzetni, pridni in — vsaj napram svojcem — pošteni ljudje so šli v svet, predno pa so postali ko-lonizatorji, so bili trgovci, prodajajoči blago, izdelano v Angliji. Motil bi se, ko bi kdo mislil, da so le ti prodajali blago prekmorskim ljudem. Niti danes ni temu tako. Oni so si producenti in konsumenti in ne samo doma, temveč za morjem. Prodicirajo le dobre in dovršene stvari za sebe. Tamožnji domorodci, kateri so zbo-gateli in vidijo v Angležih svoj vzor, se ravnajo po njih in kupujejo le anglešlco blago, premda angleški eksport ne računa na nekoga druzega nego na angleškega kon-sumenta. To vidimo mi sami, na pr. pri nas nimamo neobičajno malo angleškega blaga, dočim smo z ženskim in drugim kar preplavljeni. Kdor hoče imeti angleško blago, je more pošteno zaplačati. Angleška država ne dozvoljava svojim eksporterjem niti tam. kjer gospoduje, v lastnih kolonijah, manjše colnioe, kot je imajo ptuji izvaževalci. Ve, da tega ni potreba, ker je zavest angleškega narodnega jedinstva presilna, da bi se kdaj dogodilo, da odide angleški konsument kupovat kam drugam kot k angleškemu kupcu.
311
 I
Obrtnija-
Raznoterosti o izvozu.
Napisal A. Stiller; — prevel Anton Kristan.
(Dalje.)
Sedaj poglejmo Nemce. I nemški narod se množi. I on je primoran, iskati svojo eksestenco izvan svoje domovine. Prišel je poznejše na vrsto kot Anglež, in našel že druge razmere in druge narode, kateri so ga pretekli kakor v kolonizaciji tako i v izvozu. Čut vzajemnega po-danstva in narodnega jedinstva pa v Nemcih ni bil tako razvit, kakor v Angležih. Ti, vedeni z delom so iskali zemlje tako, kakor jo iščejo i dandanes, izobražujoč jo in spojujoč jo s raznimi komunikacijami. Pred Nemcem se je te zemlje že nekdo drugi polastil. Kaj sedaj? Odšel je na to po drugih skupinah zemlje, šel tja, kjer mu nikdo ni ničesar branil, tja, kjer je bil Anglež lastnik železnice, dolov, plantaž, no, v obče zemlje ter postal komisijonar. Njegov manje razviti čut narodne vzajemnosti mu je dovoljeval naročevati in kupovati blago z najugodnejših vrel in naučivši se angleški, je začel kupujoč blago ne samo nemških, temveč, od angleških tovarn, oskrbljevati i Nemce in Angleže. Dandanes vidimo nemške komisijonar je povsod, kamorkoli pridemo, ne-le na daljnih bregih južnoameriških rek, v sredinah tamoš-njih republik, v Kini ali v Avstraliji, temveč celo v središčih kakor je Pariz in London, kjer so si založili od-bitišče nemške nadprodukcije. brigajoč se najprvo o svojo eksistenco z odbitom nemških in drugih produktov izvan svoje domovine. Posledice so znane.
Ni nam mogoče slediti vsem narodom v razvoju njihovega izvoza. Sleherni iz njih se razvija po svojih sposobnostih. Našli bi pa vendar povsod dva skupna pogoja, katera prav za prav tvorita le jednega, namreč, da se najprvo mora vsak narod množiti, a drugič, da se mora pošteno izgojevati, v tem smislu, da se zamore vsak pojedinec njegovih poslušnikov sam ob sebi eksistirati in se braniti, kadar je odkazan na samega Bebe. Ta dva pogoja sta neizogibni temelj, ne-le gospodarskega razvoja vsakega naroda, temveč sta tudi zopet nepobitni pogoj za eksport preko meja. Daljša pota so pa različna, pri narodih, pri podjetnikih.
Kakšna so pa ta pota za naš narod?
Nekega leta — 14. julija — pri pregledovanju francoskega vojstva, sem poprašal francoskega častnika, zakaj Francozi ne uvedejo v armado one lakonične aku-rateso  pri  pogibib,  katero   imajo Nemci in katera daje
njihovim pogibom podobo pregibajočega se stroja. „1, zato, ker se karakter (sposobnost) našega naroda, ne da v tesniti v jedno in isto formo, kakor to čini karakter nemškega naroda. Pri nas moramo vsakemu posamezniku pustiti vsaj nekoliko njegove individualnosti, nasprotno Nemci vzemo vse. In da mi ravnamo tako, verujte mi, dosegli bi ravno nasprotnih posledic, ker bi ravnali proti svojemu karakterju.1 V tem-Ie odgovoru vidimo i odgovor na vprašanje, naj bi z ozirom na izvoz delali isto, kar delajo drugi narodi.
Na nikak način ne smemo. Mi nismo niti Angleži, niti Francozi, niti Holandezi, niti Nemci. Mi imamo svoj karakter, isto kakor ga ima vsak narod. Imamo oba prva pogoja, neizogibna za gospodarski obstoj in razvoj: i množimo se i vsakdo izmej nas ima toliko vzgoje, da se zamore i sam živiti i braniti. Vzgoja je pri nas, pravijo, bolj idealne smeri, ter da nam tudi nedostaja trgovske izobrazbe. Mislim, da je i prvo i drugo nekorektno. Ako je naša vzgoja idealna, nič slabega. Napako pak vidim v tem dejstvu, da se naša vzgoja bi mogla preje imenovati prosto izučenje, katero je žalibog le vzgoja bornih, siromašnih. Odgoj bogatih pa ima v sebi še nekaj drugega nego prosto izučenje. No, ne morem nadaljevati brez nevarnosti, da se ne odstranim od svojega predmeta.
Kar se tiče trgovske izobrazbe, ne vem, kakšna bi naj ta bila. Kupec je v širokem smislu slova vsak človek in čim izobrazenejšim je, tem boljšim je kupcem. Ne vem za trgovčevo izobrazbo nič boljšega kot izobrazbo v obče.                        (Konec sledi.)
319
!¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦
Obrtnija-
Raznoterosti o izvozu.
Napisal A. Stiller; — prevel Anton Kristan.
(Konec)
Kakšen je našinec izvan domovine?
Osamljen je, pa naj bo, kar že hoče. Njegova vzgoja je taka, da moram reči, kadarkoli se pobližujete z daljšega potovanja domov, ter ko so prestopili mejo ter prišli na Štajersko ali na Ogersko, da se morate naravnost iz-
ogniti razgovorom, s kakim našim človekom, kateri je tam najštevilnejši, to je od onih, kateri so tam delavci v pravem pomenu besede. Drugače se zelo presenetite, vžijete neprijetnosti, cesto vas celo kruto razža-lijo, o čemur bi vam mogli svedočiti poslušniki ptujih narodov. (To vse se more reči, i o — našencib. Op. prev.) Cinizem v zadržanju, nedostojnost v govorjenju, no, i v samem glasu ... to so vsekakor preje odporujoče nego vas valee lastnosti. Vzrok: vrlo nezadostna vzgoja. S temi ljudmi pak moramo na vsak način računati, ako hočemo kaj doseči. Ti so, kateri vse zapravijo, kar zaslužijo in torej prvi zdravi češki izvoz je določen k njim. Seveda s takimi, kakor so danes, ne-le nebrižnimi za narodne stvari, temveč i celo odmetajočimi slehern čut narodnega jedinstva ter narodne vkupnosti, s takimi seveda raCunati ne moremo. V ptujini delajo (t. j. produkutejo) za ptujca, v ptujini zapravljajo in vse tam drago plačujejo, ne prinašajo pa domov prav nič druzega kot uprav najbornejša sredstva za ženo in deco, ki jedva zadoščajo, da se le ti najedo in napijejo slabe kave. In predno bodo ti ljudje koristili domovini svoji, še preteče mnogo vode. Nam je možnejše računati s slehernim ptujcem, vsedlim se v krajih, odkazanih na dovoz, kakor ravno Orijent.. Inmi žalibog moramo računati le na te ptujce, ki vidijo svoj prospeh v vpojenju z nami in uprav z*ato od nas kupujejo ter nas plačujejo.
Izvoz je trgovina in kakor trgovina, tako mora i izvoz dosežen biti s svobodnimi, prirodnimi sredstvi, katere pa tudi kakor narod zmožen življenja v resnici imamo.
Pogoj uspeha v trgovini je zadovoljstvo odjemalca. Odjemalec, katerekoli narodnosti pri tem stopanju okusa in pri ti množitvi sredstev, zamore se danes zadovoljiti le z blagom čim dalje lepšim in čim dalje dovršenejšim. Cena cdločuje na drugem mestu.
Iz tega sledi, da ne smemo, naj se li zadovoljuje slapajočemu vkusu, gledati na produkcijo niti v smeru obrtnem niti v tovarniškem, temveč v smeru umetniškem. Vzemimo n. pr. češke vinjetke '). Vinjetke v Pragi izgotovljene, ne glede na velikansko konkurenco mnogokrat na visoko ceno (ceste so tri, štirikrat dražji kakor druge) zmagoslavno prodirajo v sami Nemčiji, v zemlji, kjer je nadprodukcija vinjetek in cene teh ne-obično nizke. Nemški zastopnik neke praške prekupoval-ske firme, katere izvaža vinjetke skoro v vse kraje sveta dobiva preko 3000 gld. provizije samo v Nemčiji na leto za prodane vinjetke. In tako vinjetko je možno pregledati  celo z lupo 2.) (lupa; die Lupe) pa še ne zapazite
kakega   najmanjšega pogreŠka;    to velja posebno za one,
katere so tzv. graverno delo (rytecka prace).
1) Vinjetke (od francoskega vignettes) so okraski bodi na lesu, papirju, ali na zidu. Op. prev.
2. Lupa, (fran. la loupe) se imenuje v opitiki posvečalno i teklo za (linsenformig; čočkovito) podobe v daljini 1—2; nasprotno se steklo z manjšo daljino imenuje drobnogled. Op. prev.
320
Plakati Muchovi (Alfons Mucha, znameriti češki sli kar živi v Parizu. (Op. prev.) ne  zavzemajo  samo prvo mesto  v  tem  novem  žanru umetniške obrti, temveč so priznava naravnost za nedosežne.
V  vseh strokah vidimo isto. Češki krojači in čevljarji v istini mej dovednimi najdovednejši. Čimdalje in čimboljše dovršujoči svoje okraske in reze so tudi umetniki. Pogrešek je samo, da se mej nami živeti ne morejo, mej nami, katerim nedostaja sredstev in kateri v denarjih kar plavamo. Kako to? Mi imamo v rokah trgovine, jedine prave ceste k blagostanju, živi-telja in vzgojevalca vse humanitete.
Primeri so nam pokazali, da ni nič lažjega nego ustanoviti in zavesti trgovino. In zato ni treba, se dalje pri tem zadrževati.
Naš pogled na izvoz je torej sedaj še zelo mal. In naj se li zveča, in naj li pridemo tja, kamor težimo, moramo se množiti in deco svojo tako vzgojevati, da se bodo mogli, kadar bodo pripuščeni samim sebi, pošteno preživeti in se braniti. In ta deca, dobro vzgojena, imela bo v sebi čut narodne vzajemnosti, v isti meri kot ga ima danes deca druzih narodov, ter kupovala bo od nas, česar bo le potrebovala, pod pogojem, da ji bodemo mogli ustrezati z dobrimi, vkusnimi in neprestano se dovršujočimi produkti.
In ker je treba reči, vse trdno verujem, da ostalo uredi. Previdnost sama. Ne glede na vse izoliranje se bode gotovo našlo manj ali več številnejših pojedincev, različnih narodov, ki se bodo trgovsko zbliževali in menjavanje mej narodi, to je izvoz, bo trajal dalje.
V  ostalem, česar ni, to se nadomesti. To, kar želimo, da bi bila naša obča last, je že izjema.
Trgovski popotniki, katere pošiljamo do raznih krajev, nas bodo zbližali z raznimi zamejnimi pojedinci, kateri nam bodo, videči in nahajajoči prospeh v trgovski spojitvi z nami, pokazali z časoma pot tjakaj, kamor spemo in katera nas povede k cilju, ki bode pa tudi odgovarjala našemu karakteru in naši sposobnosti.