PoStnlna platana v gotovini
			
Maribor, 8. iuniia 1934	Leto N.	Posamezna številka Oin 1-50 " Velja na metet po pošti dostavljen Oin 6-—. za inozemstvo Oin 10’-	Uredništvo in uprava:	Gregoriieeva ul. 26 Telefon 29-70 " Poštni čekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasi po tarili	Štev. 23

ORBA”
je v času, ko nacionalna ideja in socialna aktivnost v ostalem meščanskem tisku nimata več ni-kake opore, edini slovenski tednik, ki bije ta hoj za lepšo sedanjost in bodočnost našega malega človeka. »Borba« se razlikuje od ostalih nacionalističnih listov po neprimerni resnosti in brezkom-.^amisnosti. Njen nacionalizem je človečanski v toliko, ker ni iden--ičen z navadnim malikovanjem pred boginjo Nacije: naš nacionalizem je pozitivno-aktiven in nima ničesar opraviti z negativnimi izbruhi plitvega in malomeščan-. skega šovinizma. Kakor pa spoštujemo vsak drug narod, prav tako se bomo dosledno borili zato, da nam tujina vrne ta rešpekt preti obličjem našega Naroda in Drža-^e. V tem se bistveno razlikuje Nacionalno shvatanje našega s socialnimi idejami prepojenega človeka. Resna borbenost, ki se ne ustavlja pred malenkostmi in ki vidi le velike in vsem Jugoslovanom skupne cilje, to je smisel in borbeni sestav našega lista. Kakor Pa v nacionalnem pogledu ne moremo odobravati in se navduševati za šovinizem, prav tako smo *a brezkompromisno in žilavo bor no za dosego socialnih pravic malega človeka ter odklanjamo raz-redno-borbene podvige marksizma. Če nacionalno vprašanje v •narsikaterem pogledu, zlasti z Ozirom na Državo, ni tako rešeno, "akor bi bilo želeti, so temu krivi sovinisti v vseh taborih. Če socialno vprašanje še danes ni tako Rešeno, kakor bi si želel mladi olovek, so temu krivi apostoli raz-^dne Borbe, ki je prav tako ne-Rutiven pojav v sodobni družbi. v zdravem nacionalnem kriticiz-'Ou in v pozitivno-realnem gledanju socialnega vprašanja, vidi idej-n* krog »Borbe« edino rešitev in JoJucijo našega malega človeka.
pa »Borba« nima fondov in Sf‘ °slanja edino le na neutrudlji-y° dobro voljo njenih sotrudnikov uaročnikov, prosimo vse liste,
1 se strinjajo z našo nacionalno-_°eialno ideologijo, naj postanejo vih'* naročniki in pridobe še no-
S *em nam boste olajšali borbo . !"oti izžemanju malega človeka ^ proti nacionalni mlačnosti na j^ugi strani. »Borba« je hcrold, cj tv°ri revizijo dosedanjih na-»B*13*11*11 'n socialnih pojmov, orba« formira miselnost nove-
sn . £os!°ver,a v nacionalnem in etalnem pogledu!
Spoštuj narodne tradicife!
Za gledanje skozi očala zdravega konser-vatizma - Korenine narodno-socialnega človeka so v ljudskih plasteh
Ko je Hitler v Nemčiji v neštetih svojih govorih povdarjal, da njegov narodni socializem ni salonska zadeva, marveč ljudsko gibanje, sproženo iz ljudstva samega, so se mnogi naši neverni Tomaži v vrstah intelektualcev temu smejali, češ, take fraze kakor »Iz naroda za narod« smo že tolikokrat čitali na transparentih raznih narodnih veselic, »da se čudimo, kako more kulturen in civiliziran nemški narod vse to še požirati«. Zadeva pa le ni tako enostavna, in ker je že postavljeno vprašanje konservativne usmeritve naše narodne inteligence, nam bodi dovoljeno, da posvetimo prav temu vprašanju tudi v naši »Borbi« nekaj več. pozornosti.
Kdor je zasledoval razvoj svetovno-nazornih trenj v sodobni generaciji zlasti po vojni, se gotovo ni mogel obraniti pred vtisom, da sta plitvi liberalizem in predvsem marksizem vtisnila gledanju te generacije svoj posebni pečat. Vrednotenje ljudstva, narodne celote, oziroma občestva, je zadobilo v barvni igri liberalne in marksistične prizme tako motne nijanse, da ni bilo več ničesar spoznati. Liberalni človek, t. j. učenec liberalistične šole, se morda sam ni zavedal, da je bil samo še nosilec petreficiranih in z man-chesterskim duhom prešinjenih idej francoske revolucije iz 1. 1789. V tej miselnosti je tičal naš mali »liberalec« vse do naših dni, oboževal je številčno silo, negiral izbor, kvaliteto najboljših in se skladno s skeptično dominanto takega gledanja na ljudstvo moral navduševati za »volitve« in slično šaro demolibera-lizma, dobro vedoč, da so take naprave v naših razmerah le dober povod za fal-zificiranje resničnega izraza ljudske volje. Ta človek torej ne more verjeti, da ima vsak narod neko samolastno filozofijo, svoj arhitektonski občutek in kar je s tem v zvezi. V trenutku pa, ko se je naš povprečno mali kmet kot nosilec slovenskega ljudstva zavedel, da intelektualci — njegovi sinovi — nimajo smisla za tisto zdravo konservativno presojo, ki je lastna temu človeku, je moral že nujno nastati prepad med ljudstvom na eni in med izkoreninjeno inteligenco na drugi strani. Samo radi tega je mogel zlasti klerikalizem žeti obilne politične uspehe. Skrivnost teh uspehov pa ni morda v tem, da je naš mali človek na podeželju morda najprikladnejša brazda za seme ultramontanizma, in tudi ni »bo-lestno-religijozen«, nego le globoko veren, važno je, da je po vsem svojem bistvu — konservativen. Konservativen biti, še ne pomeni reakcijonarstvo. Če bi bila naša inteligenca v zadnjih desetletjih vsaj nekoliko poizkusila, približati se konzervativizmu našega malega človeka, bi imeli danes povsem drogo strukturo naše »lokalne« slovenske politike in preko nje tudi vse drugačen vpliv v državi kot taki. Iz vsega tega pa sledi, da moramo višjim ciljem jugoslovanskega edinstva in moči države podrediti sleherno od predsodkov diktirano gledanje na ljudstvo in njegove duhovne težnje. Ponašati se z direktnim potomstvom iz našega kmetskega miljeja, podčrtavati vsako zvezo s priprostim človekom ljud-. stva, misliti z njim, oplajati se medse-
| bojno s srčno in umsko kulturo: vse to je šele priprava za tisto dobo, ko se bo lahko brez vseh evfemizmov govorilo o ljudskem občestvu. Vse dotlej pa bodo ■politični uspehi« potomcev nekdanje liberalistične epohe le tmihe-enodnevnice, kajti narod je kot nihalo pokvarjene stenske ure: ustavil se bo v zlati sredini, če ga še tako poženeš na desno ali levo stran.
Nagibanje k zdravemu konservatizmu je torej prvi pogoj za osvojitev ljudske duše. S polpreteklimi rekviziti omalovaževanja verskega čuvstva naroda še ni-kdo ni prišel na dno ljudske duše, ker se je zaprla kakor roža v poletni noči. Kar je pozitivnega, naj ostane, to je bil smisel vseh zmagovitih gibanj sedanjosti. Naš narodnosocialni pokret kot tipično gibanje malega človeka pač nima nobenega razloga obremenjevati se z bala-
stom nekega svobodomiselstva, ki je končno le plod anarho - nihilističnega svetovnega nazora. Mi cenimo verski moment in versko čuvstvovanje širokih ljudskih plasti in le pozdravljamo vsako konstruktivno manifestacijo verskih či-niteljev v smislu podkrepitve jugoslo-' vanske in državne .zavesti našega človeka, budno pazeč na to, da se vera in politika ne bi našli kjerkoli na eni skupni interesni točki. Narodni sociaici smo ljudje iz ljudstva. Kot taki bomo vedno in vsepovsod spoštovali priproste, a zato tem lepše tradicije naše kmetske hiše, viničarske in delavske koče, v katerih so tekle naše zibelke. Predobro se zavedamo, da bo idejna zmaga le tam, kjer je volja in moč, pogledati tudi dejstvom (ne oziraje se na levo in desno) v oči. Reakcijonarstvu liberalizma, marksizma in nihilizma velja naš boj, dosledno se bomo borili tudi proti vsakemu poizkusu politizacije verskega čuvstvovanja po nosilcih talarjev, obenem pa bomo pozdravili vsak pozitiven gibljaj naše zdrave konservativne sredine, ki le predobro loči »liberalizem« polpreteklih liberalcev od zdravih nazorov mladega narodnega socializma.
Za nedotakljivost
pridobljenih socialnih pravic
Nujen poziv gg. senatorjem in narodnim poslancem iz Dravske banovine. — Marksisti špekulirajo z »odkritji«.
Markistična trobila vedo pripovedovati, da se pripravlja s strani nekih reakcionamih gospodarskih, oziroma pridobitnih krogov v Beogradu ataka na pridobitve privatnih nameščencev, v kolikor jih garantira novi obrtni zakon. — Marksisti delajo tako, kakor da imajo nekak monopol na kričanje o »socialni reakciji«, zato apeliramo na gospode senatorje in narodne poslance iz Dravske banovine v tej usodni uri, naj se dobro informirajo, če zares obstoji taka nakana framasonsko dirigiranega kapitala, ki je ravno tako internacionalen kakor so internacionalni naši kričavi in gobezdavi marksisti. Privatni nameščenci so danes itak v jako težavnem položaju in ravno oni občutijo poleg marauelnega delavca najbolj pezo sedanje krize. Ne gre torej, da bi se tem ljudem, ki stoje z malimi izjemami vsi v nacionalnem gibanju in jih je radi tega smatrati za številčni stožer našega nacionalnega življenja, na ljubo in v korist velekapitaltstiemh magnatov odjedalo pridobljene socialne tekovine. Ne moremo si misliti, da se naši slovenski in ostali jugoslovanski industrijalci naše krvi in rase strinjajo s takimi naklepi, čijih efekt bi bil sigurno radikaliziranje tisočerih nameščencev v smeri, ki naši nacionalni in državni notranji politik gotovo ne bo koristila. Potrebno pa je, da se marksistično hujskanje zaduši v kali. V Jugoslaviji ni prostora za razredne borbe; mi vemo prav dobro, do katere meje segajo zakoniti interesi pridobitnikov. Stvar gg. senatorjev in narodnih poslancev pa je sedaj, da se za zadevo zavzamejo z vso odločnostjo že sedaj, ko še morda ni prepozno. Privatni nameščenci so po večini v nacionalnem taboru! Ce dajejo in žrtvujejo v društvih, organizacijah itd. za nacionalno stvar celo iz svojih malih dohodkov, pač imajo pravico, da se jih zaščiti na pristojnih mestih. Prepričani smo, da ta a-pel na gg. senatorje im narodne poslance
ni bil zastonj, želeli bi pa vsekakor, da bi eden ali drugi izmed njih podal po storjenih poizvedbah v Beogradu v časopisju izjavo, ki bo pomirila duhove v vrstah naših privatnih nameščencev. Smo proti vsaki demagogiji v tako važnih vprašanjih, zato ne hodimo po poteh marksistov, ki bi radi kovali iz svojih špekulativnih »odkritij« politični kapital.
Le položite obračune!
Sramežljivost v javnih poslih ni korektna stvar. — »Promenadna pot« na desnem bregu Drave in še kaj več.
Če pogleda človek z državnega mosta, se mu sedaj, ko je reguliran desni breg in se vije ob njem lepo izgrajena promenadna pot, nudi prav lep pogled. Kar je lepo, pa stane denar, ki ga je v tem primeru žrtvovala mestna občina mariborska. Mariborski davkoplačevalci so prispevali za to regulacijo baje dobrih 500.000 Din, ki jih je sproti prejemalo za delo in nabavo Olepševalno društvo za magdalenskl okraj. To društvo je samo oddajalo dela ter izvrševalo nakup materijalu. Niti mariborski občinski svet. niti kdo drugi še r.i do danes videl de-tajliranega obračuna o teh delih in nakupu materijalij. Kakor smo izvedeli, so imeli v upravnem odboru Olepševalnega društva za magdalenskl okraj v tej zadevi že spor, ki pa ni izbil v javnost, kakor bi bilo s stališča izdatnega razčiščevanja želeti. Ker v javnih poslih sramežljivost ni na mestu, smo uverjeni. da bo upravni odbor omenjenega društva s položitvijo takega specificiranega računa razblinil vsak sum, da nekaj morda ni v redu.
rir
Sodna ulica 9 — dvorišče Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop. popoldne od 15. doVslP. ure.
Slran 2.
kB O R B X«
V
Mar i K o r u, 'đm S. VI, i934-
?®PEi
Čuden, a razumljiv molk!
Demagogija „rdečkarjev<c — „Patriotično" časopisje molči
1 V zadnjem času so se pojavile vesti, da so delodajalci tajno izdelali načrt za spremembo obrtnega zakona. — Že sedanji obrtni zakon ne ustreza’ vsem zahtevam delavstva in nameščenstva, ker vsebuje polno možnosti, da ga delodajalci izigravajo v škodo delavstva. Sedaj pa so prišli delodajalci na imenitno misel, da bi delavstvu vzeli še ono, kar imajo: dopust ni potreben, zniža se naj odpovedni rok, kakor tudi rok plače v primeru bolezni, doba pravice zahtevka plačila neizplačanih mezd pa se naj od treh let, zniža na šest mesecev. Škrat ka. delavstvu in nameščenstvu se naj odvzamejo vse pravice.
Kot prva je prejela osnutek predloga na vpogled Delavska zbornica. Storila je tudi takoj svojo dolžnost in o tem obvestila strokovne organizacije. Toda ne smemo misliti, da vse hkratu. Prve so prišle na vrsto »rdeče« organizacije. Te so šle seveda takoj na delo. Po starem vzorcu seveda z demagogijo. Postavile so se na stališče, da bo pri tem utrpelo škodo samo marksistično orientirano delavstvo, na nacionalno delavstvo pa so namenoma pozabili. Kakor vse kaže. so bili o vsej zadevi obveščeni »rdečkarji« že prej, ker vemo, da med delodajalci sedi tudi nekaj rdečih generalov. Ne vemo pa. ali so ti generali ob priliki reševanja tega vprašanja protestirali. Po dosedanjih izkušnjah sodimo, da Se že niso
V eni naših zadnjih številk' smo obelodanili dejstva, ki jih je ugotovila tehniška komisija Mestnega elektriškega podjetja pri pregledu števcev tvrdke Zelenka & Co., čije lastnik je g. Schonsky. Kakor znano, so v tej tvornici manipulirali tehnično tako, da števec za luč ni registriral. Ker je pa državna trošarina za luč po kilovatu določena, na 70 par, za moč pa samo na 5 par, je bila država potemtakem prikrajšana za 65 par pri vsakem kilovatu. Razu tega pa en del za luč uporabljenega toka sploh ni bil registriran. ker dvosisteniski števec za tok ne more' pravilno registrirati toka, ki teče po fazi, ki ne prehaja skozi števec.
Kako' drzen' je bil g. Schonskv v bri-sktfanju mestnega elektriškega podjetja, je pa razvidno še iz sledečih faktov: Kakor znano je za vsako elektriško napeljavo predložiti Mestnemu elektriškemu podjetju tozadevne načrte. Govori se. da,g. Schonskv baje ni predložil načrtov o napeljavi svoje tvornice mestnemu elek-riškemu'podjetju, kakor zahtevajo to določila "splošnih pogojev za dobavo toka. Najlepše na stvari pa je, da kolavdacije sploh'ni-bilo, kljub temu pa se mu je dobavil tpk za.tovarno.
Ne moremo razumeti elektrišl^ega podjetja, kako je moglo brez predhodne ko-lavdacije dobaviti tok tvrdki Zelenka & Co., ko je vendar znano, da Še noben
Čudna zgodba o plotovih
Mična historija iz magdalenskega predmestja. — Misterijozen telefonski nalog iz mestnega gradbenega urada.
Nedavno tega je poslal g. Kejžar od Olepševalnega društva za magdalenski okraj nadzornika mestnih hiš g. Dolinška v občinsko kolonijo na Betnavski cesti z nalogom, da pobere podpise ondotnih hišnih lastnikov ozir. najemnikov na izjave, s katerimi pritrjujejo ter se pridružujejo enotni gradbeni akciji za žične o-graje z betoniranimi podstavki. Razun pet se jih je podpisalo stoštirideset. Nato je sklical g. Kejžar sestanek, na katerem je o tej stvari poročal. Preskrbel pa je tozadevni načrt, odobren s
prikimavali, so pa vsaj molčali. Sedaj, ko so rdeče organizacije že opravile svoje »delo«, so bile o tej nameri obveščene tudi narodne organizacije. Taktiko Delavske zbornice seveda razumemo, vemo pa tudi, da je vmes strah pred konkurenco.
Z druge strani pa se je ob tej priliki pokazalo časopisje, ki je v rokah »vele-patriotov« in ki si lasti pravico' največjih in najsposobnejših nacionalnih propa-gaterjev. Ono molči kot grob. Razumemo zakaj! Za nje taka vprašanja niso važna', utegnila bi morda škodovati kakemu gospodu okoli teh vodilnih patriotičnih trobil. Mi se temu ne čudimo, ker poznamo »človekoljube« take vrste. Čudimo pa se, in to upravičeno, da ljudje, ki' so se izvolili za narodne voditelje s pomočjo delavskih glasov ne čutijo potrebe, da bi k takim poizkusom ljudskih izkoriščevalcev zavzeli svoje stališče. Gospoda ima gotovo mnogo drugega dela. Treba je ljudstvo odvračati s »stranpoti«, kamor je zašlo, kaj ne? Mi si pa skromno dovoljujemo misliti, da bi ti gospodje prav sedaj imeli najlepšo priliko, da bi pokazali, koliko jim je za dobrobit ljudstva. Naj-iepše so to pokazali z molkom... Povemo pa jim: Prišel ho čas, ko bomo tudi mi molčali! Molčali bomo, pa čeprav nam boste še toliko govorili o ljubezni do naroda... Zapomnite si to!
*
obrtnik ali drugi podjetnik ni dobil toka pred komisijonelnim pregledom instalacijskih naprav, oziroma brez predložitve načrtov.
Koliko je tvornica Zelenka & Co. oško dovala mestno elektriško podjetje, do da nes še ni popolnoma ugotovljeno. Toško do so računali sedaj na bazi splošnih dobavnih pogojev za šest mesecev nazaj. Pravo stanje materijelne škode se pa bržčas sploh ne bo dalo ugotoviti.

V NEDELJO, 10. JUNIJA VSI NA KAPLO!
Kapla se svečano pripravlja, da nas sprejme za par ur v svoje divno in gostoljubno naročje, da dokaže, kako utriplje gostoljubno srce naših mejašev skupno z zaledjem. — Pokažimo v nedeljo 10. junija, da se zavedamo, da smo si z mejaši iskreni bratje po krvi in jeziku. — Iz Maribora se odpeljemo v nedeljo ob 5.45 uri / glavnega kolodvora. — Zato vsi, ki čutijo za našo mejo, na tabor: na Kaplo!!!
Našim naročnikom !
Zadnji čas se dogaja, da nekateri naši naročniki ne prejemajo v redu lista. Uprava temu ni kriva, ker se list odpremlja z največjo skrbnostjo. Prosimo pa vse one, ki lista ne prejemajo v redu, da nam to takoj sporoče, da nam bo možno izslediti krivca.
strani mestnega gradbenega urada. Za iz vedbo zidarskih del je bil predlagal S-Špesa, za ključavničarska pa g. Kumer-ca, češ da je samo slednji sposoben izvršiti ta dela da računa samo Din 86 za kvadratni meter žične ograje. Razun tega je pojasnil g. Kejžar zbranim navzočim, da bo v tem slučaju Olepševalno društvo za magdalenski okraj prevzelo garancijo, da bo Kumercu dolžna svota tudi izplačana. Takozvani »firbec« pa je omenjene interesente silil, da so šli spraševati še k drugim obrtnikom v stremljenju po zni žanju ponudne cene. Mojstra Šchell in Jelen sta pa izjavila, da napravita tako1 ograjo za 52.— ozir. 54— Din po kvadratnem metru, in sicer v isti materijalni kvaliteti in izpeljavi, kakor jo je proračuna! g. Kunierc.
Prišlo je do drugega sestanka in tedaj je bila ponudba g. Kumerca odklonjena, čeprav je bil medtem znižal svojo ponud-
bo na konkurenčno ceno imenovanih o-brtnikov. Zaupanja pa vanj ni bilo več, ker so interesenti dvomili o kvaliteti dela In materijala po znižanju cene.
Tretjega sestanka se g. Kejžar že ni več udeležil. Poslal je gospoda Dolinška, ki je govoril v imenu Olepševalnega dru štva ter izjavil, da je padla cela stvar v vodo. Gospod Kejžar da se noče zanimati za stvar, razu® tega pa, — tako je izjavil g. Dolinšek — Olepševalno društvo nima več volje, dati svojčas ponujene garancije. Gospod Špes je pa med to debato že zbetoniral ograje pri treh hišah. Par uf pred tretjim sestankom pa je g.
’ Špes dobil od gradbenega urada telefoni-žni nalog, da ustavi započeto delo. Na tretjem sestanku so interesenti izjavili, da ne rabijo več garancije Olepševalnega društva — gospoda Schell in Špes sta na to pristala, — jasno pa je tudi bilo, da mestni gradbeni urad ni delal nikakih težkoč, saj je dal svoj pristanek že drugega dne. Le eno.je ostalo-nepojasnjeno: tistega telefonskega naloga mestni gradbeni urad ni dal!
„Sloveniji"
v odgovor
V beli Ljubljani izdaja neki gospod Drago Kor nh a user tednik »Slo-V e-n i. j a«, čegar poslanstvo obstaja menda edinole v tem, da skuša petreficirati zadnje ideološke ostanke Prepeluhovega »Avtonomista« žalostnega spomina. Mi se s »Slovenijo« prav gotovo ne bi pečali, če ta listič ne bi bil smatral za potrebno, obregniti se ob »Borbo« in pri tej priliki zagovarjati dva žida-emigran-ta sedanje Nemčije: Heinricha Manna in Ernesta T o 11 e r j a. »Slovenija« nas v »šomraku besed« dolži popolnega nepoznavanja moderne nemške literature ter se zgraža nad tem, da srno udarili po znani »kulturno-boljšcviški« oziroma levičarski literaturi, čije predstavnika sta po našem skromnem mnenju tudi Heitt-rich Mann in Ernest Toller. Da nas pa »Slovenija« ne bo zmerjala pred javnostjo z očitkom, da so naše trditve »preračunane na malomeščansko nevednost in poulični instinkt«, prihajamo z dokazi. Kako pogubna in faktično boljševiška je ta literatura, nam vzorno dokazuje Hein-rich Mann v svojem »remek-delu« židov-sko-analitičnega prikazovanja sodobnosti v »Sieben Jahre Chronik der Gedanken und Vorgange« (Založba PaulZsolnav, Berlin. Leipzig), kjer piše ta »suvereni« apostol: destrukcije o naši zaveznici Romuniji na -Strahi 324 sledeče: »Romunija je danes strašna dežela. Tam ne bi hotel živeti: Vsak sodnik v Evropi, ki obsodi komunista samo radi tega, ker je komunist, vsak vojak, ki v svoji nacionalistični zmedenosti ubija svojega tovariša, vsak poslanec, ki pomaga zakonitim potom odpraviti naše pravice svobodne misli in svobodnega Pisanja, nas s tem približuje — Romuniji ter nam jemlje nravstveno pravico, protestirat: proti romunskim grozotam.« Tako se je razgalil veliki boljševik salonskega formata lieinrich Mann, ki v isti . knjigi na strani 556 piše o Leninu sledeče: »Ruska revolucija je presrečna, da ima svojega junaka. Lenin je najjačja koncentracija revolucionarne misli. On je začetek, ttikdo ga n: premagal, in vsi, ki' se nanj. sklicujejo, povišujejo njegovo moč: V njegovem smislu delovati smatrajo današnji ruski državniki kot zapoved ljubezni in vesti.« 'Prosim vas torej, o krvoločni beštiji, ki je uživala v uničevanju vsega, kar še ji je zoperstavljalo, o velikem rablju slovanstva, si drzne o-menjeni Žid pisati.v tako apologetičnih besedah, in vso to nekritično, tendenciozno,, preračunano glorificiranje boljševi-škega revolucionarstva si drzne »Slovenija« v njenem košu Mannovega pisateljskega dela še braniti. Sicer pa je njegov »Profesor Unrath«, iz katerega je neki židovski režiser skrpucal znani zvočni film »Modri angelj« (Mar-lena Dletrich), naravnost genijalni pod-žig mladine k uporništvu zoper profesorja, »katedersko pošast«... Nemci imajo za to res simbolično besedo: Umrat. In taka literatura da ni'destruktivna? Predraga »Slovenija«, premalo 'si podkovana v moderni nemški literaturi, da bi nas mogla še kjerkoli prepričati. Si tacuisses..
Samolastnost gospoda Schonskega
Par zanimivih momentov iz „elektriško afare“ Napeljava ki še do danes ni doživela kolavdacije
Mlada generacija v Franciji
Anketa o „novi francoski revoluciji" — Rastoči vpliv fašizma in hitlerizma — Bertrand de Jouve* nel kot predstavnik novega rodu
• Znani francoski publicist Alfred F a -. b r e - L u c e, avtor .slovite knjige '» L a Vic tor ie«, je nedavno tega razpisal v listu »Pamphlet« anketo o »prihodnji francoski revoluciji«. Anketa je bila na-menjena mladi generaciji, ki je z veliko večino odgovorila.pozitivno v smislu nove revolucije v slogu fašizma. Toda — pravi Fabre Luče — beseda »fašizem« v ; Franciji ni popolarna, zato se je povsod ogibljejo. Spolšno je upanje, da se bo dalo s pritrditvijo velike večine državljanov k programu razredne skupnosti do- , seči isti cilj. Pri tem mlada generacija že soglaša v sledečih smernicah: Ojačenje eksekutive in pravosodstva, ustanovitev gospodarske zbornice, omejitev pravic in. število narodnih poslancev s primerno revizijo ustave. Splošno pa je razširjeno mnenje, da politične reforme ne bodo zadostovale. Radi tega so padle ideje o korporacijskem sistemu, kakor jih propagirajo francoski neosocialisti (razkolniki marksizma in obenem njegovi odpadniki) na ugodna tla.
Nov pojav v ugibanju in trenju mlade francoske generacije je list »La Lutte des Jeunes«, ki ga izdaja Bertrand de Jouve-nei. Ta list je postal svobodna tribuna mlade generacije. Jouvenel je mnenja, da je ideja generacije večje važnosti kot'ideja o razredu ali stranki, zato je med mladimi ljudmi s skrajne levice in skrajne desnice mnogo več zjedinjajočih kot ločilnih momentov. Omenjeni de Jouvenel se trudi sedaj. uspešno z redakcijo programa. ki naj bi služil skupnim stremljenjem mlade generacije. V tem smislu te obelodanil program takojšnje gospodar-sko-politične akcije s sledečimi glavnimi točkami: Borba proti tezavraciji potom valutne fourne, po načrtu zasnovana Te’-forma kreditnega sistema v okvirju sindikalistične države, znižanje delovne?* časa brez istočasnega znižanja mezd ^ plač, novo trgovinsko politiko s ciljem zmanjšanja stroškov za življenjski standard ter likvidacijo monetarne zadolžitve preko politike znižanja obrestne mere, kar naj bi bila podlaga nove ureditve obstoječih dolgov ter revizije pojma o za' dolžitvi. »La Lutte des Jeunes« piše: »Kdor investira ali posodi gotovo vsoto denarja, se smatra za upravičenega, lemati za gotovo dobo obresti ter na koncu te dobe zahtevati celo vsoto pospte-nega denarja. To je iluzija, ki jo bo treba uničiti.«
Nobenega dvoma ne more biti. da 1® na to revizijsko' tezo glede obrestovanja vplival na mlado francosko generacij® zlasti nemški narodni socialist Gottfrien Feder s svojo'borbo proti »obrestnem11 hlapčevanju«. Mlada francoska generacija pa ima voljo, celo vrsto naukov fašizma in hitlerizma presaditi na. gred® francoske tradicije, upajoč, da ji ne h® treba žrtvovati politične in sindikalistične svobode. S temi in s takimi-nosku?1 je Bertrand de Jouvenel brez dvoma avtentičen predstavnik mlade generacije v Franciji.
Zanimiv slučaj tatvine premoga
Ljutomer, 5. junija-Služkinja bivšega ljutomerskega P°' stajenačelnika obtožena tatvine Pfe' moga iz žel. skladišča.
V Ljutomeru je vzbudil mnogo zanimanja proces proti služkinji Frančič’' S t a n j k o, ki je bila svojčas zaposle.1)11 pri bivšem postaenačelmku L. Gre bate za več ton premoga, ki je na ta nedopusten način izginil iz železniškega sklad1' šča. Dosedanje izpovedbe prič so tak®’ da jih zaenkrat ne mislimo objaviti, tod® zadeva je tako zanimiva in osvetluje (teko ozadje takorekoč z bengalično lupi0’ da bomo ob priliki predočili našim čita-trijem še kaj več o tej tatvini premog^
sporoča, da je prireditev radi
zaprek preložena na nedoločen čas*
V M a r i b' o r u. 3ne 8. VI. 1934.
*& O ft B X«
iwwwww|y4'Mw»<r :.'«!s«
?Tfan 3
m&ZTm
Vzgoja jugoslovanske mladine
Mladina in nacionalizem — Socialna vzgoja mladine — Zajednica in pbedinec
Za časa svetovne vojne je misel nacionalne ideje navidezno padla. Po vojni. Pa se zopet javlja v se močnejši obliki kot kdaj prej. Nacionalna ideja se službena uvaja tudi v naše šole ker je naši narodni šoli eno glavnih načel: »domovinsko načelo«. In to ne samo v osnovni šoli, temveč tudi v srednji. Delujoč po tem.načelu, mora šola mladino seznaniti z lastnim narodom, zbuditi v njej vroče domoljubje, nacionalni ponos, zavest moči in vrednosti naroda. To načelo je sodobno in to po vsej Evropi.
Ali ima otrok že v sebi potrebne dis. pozicije za nacionalno vzgojo?
Znano je, da otroci ljubijo pripovedke in to predvsem zgodovinske. V tem smislu se podaja naša zgodovina otrokom v obliki pripovedk. Pred prehodom na našo jugoslovansko zgodovino, vsak dober učitelj predoči otrokom kratek pre-
1	V 1	V.« VI VZIVSAU l I\IM»WY	I ~	---- • ~     '	V »«.* jvmjlt.
gled razvoja človeštva in to radi poznej- naroda pri stvaritvah kulturnih dobrin
c -k —^ —. ..	. r.. XT   . _	.. _    . i • t ^ I /-v t t r- ♦ i
duševni strukturi in potrebam. Za tako Okolje-pa mora poskrbeti država. Novo okolje mora dati mladini priliko za izživljanje. mora biti zdravo, instruktivno in konstruktivno, mora dvigati mladino in važnost zavesti njene bodočnosti. Del tega okolja je šola. Naloga šole je. da poleg vsega drugega goji tudi zdrav nacionalizem. Njena sredstva so: pouk materinskega jezika, zgodovina- in zemljepis, kakor vsi drugi predmeti, kjer se nudi prilika. Pri teh predmetih se mora razvijati nacionalizem. Pa ne oni običajni, šolski. Ta nacionalizem mora biti zdrav, močan, kulturen in človečanski. V tem zdravem kulturnem nacionalizmu morajo biti izraziti vsi konstruktivni, kreativni in dinamični elementi kulturne evolucije našega naroda. Te elemente mora docela spoznati naša mladina, ker s lemi se bo jačala njena nacionalna zavest, kakor tudi zavest soustvarjanja našega
Šega umevanja. N. pr.: Učitelj razpravlja z otroci o tem. kako je govoril prvi človek. Vsi otroci bodo odgovorili, da jugoslovansko. V tem momentu ni važna pravilnost takega odgovora. Važno je, da otroška zavest navdaja misel prvenstva jugoslovanskega jezika in s tem v zvezi Jugoslovanskega naroda. Ta činjenica je lahko temelj pravilne nacionalne vzgoje.
Vsebina jugoslovanstva.
Našemu nacionalizmu je treba dati vse-oino, kot jo ima tudi jugoslovanstvo. Seveda je treba to vsebino poiskati, odkriti in precizirati. Vsekakor bo ta vsebina drugačna, kakor je vsebina čistega hrvatstva, srbstva ali slovenstva. Lahko da ho ta vsebina tudi delna sinteza teh
človeštva.
Naši duševni velikani.
Mladini je treba predočavati' ■ prvenstveno kulturne velikane našega naroda, One, ki so ji lahko vzori: Prešern, Cankar, Slomšek, Strossmayer, Sv. Sava, Zrinjski, Vuk Karadžič, Njegoš, Gaj. Ma-žuranič, Cvijič, Skerlič, Tesla, Meštrovic ui drugi. Ali: potrebno je, da so vzgojitelji sami prežeti duha teh naših velikanov.
Mi smo za kulturni, človečanski nacionalizem, ki bo vodil naš narod na pravo mesto v kulturno zajednico vseh narodov. Vsak narod mora doprinesti svoje pozitivne elemente v kulturno človečansko zajednico, radi kulturne obogatitve.
uc uu trt vacuiud umi ueina sinteza len	idui lumuuie ooogautve.
treh. ali imela bo tudi svoje specifične! Koliko lahko kateri narod doprinese, je
elemente, imela bo odlike jugoslovanske 'ase. Tudi te odlike je treba poiskati in Jih potom vzgoje povečati, da bodo postale pečat jugoslovanstva v smislu ras-no-organske celote.
Mladina in nacionalizem.
Tu prihaja v poštev naša mladina. Ta mora biti vzgojena v duhu državnega nacionalizma. Danes sta postala nacionalni in državni pojm eno in isto. To pa zato, tar živimo v nacionalni državi. Te sreče niso imele stare generacije, radi tega so tudi nacionalno-religiozno orientirane. Opredeljujejo se vse preozko.
Naš novi nacionalizem je treba vsaditi v srca mladine. Potrebno je, da čuvstveno razgiba srca naših otrok, mora jih osvojiti. Nacionalen duh mora mladino ntrditi in jo napraviti sposobno za konstruktivno delo v nacionalni državi. Od starejšega rodu gornjega ne moremo več Zahtevati, ker so njih ideje usmerjene že ■ -mo in-so tudi utrjene. Duh tega rodu ni več sposoben za evolucijo v današnjem smislu. Radi tega lahko od tega rodu zahtevamo samo pravičnost v vladanju države. Zahtevamo, da ne motijo dela onih, hj delajo v smislu konstruktivnosti naše-ta jugoslovanskega edlnstva.
Mladina bo določila smer in značaj na-slednjim zgodovinskim dobam. Od nje se ne zahteva samo pravičnost, ker je to Dremalo. Od nje se zahteva več: resnič-n°st nacionalizma. To pomeni: mladina ^ora čutiti z narodom in za narod. In to vse v duhu ednistva, delovati mora za bfospeh in za njegovo bitnost. Prepriča-nje mladine mora obstajati iz: neminljive b°trcbe obstanka, potrebe napredka in Potrebe dela v korist celoti. To so odlike Nacionalno moralno vzgojenega človeka.
, Vendar je težko vzgajati našo mladino y zgornjem pravcu, tudi v primeru, ko ! hil ves šolski pouk posvečen samo na-Cl°nalni vzgoji. Zakaj? Ker so tu še dru-Si vzgojni faktorji. Eden glavnih je oko-'p’ v katerem si giblje naša mladina, če *e to okolje zastrupljeno, mora podleči ? tako zdrav in čvrst organizem: iz na« p|°nalRo nezdravega okolja, bo izšla na-w°nalno nezdrava mladina!
Zato; mladini je treba ustvariti zdravo olje. Okolje, ki bo odgovarjalo njeni
pa odvisno od kulturnih poedincev, ki ustvarjajo duhovne dobrine. Kultura naroda je torej odvisna od števila kulturnih poedincev.
S tem v zvezi bi se vprašali, zakaj smo Jugoslovani? Ne morda zato, ker je to zahteva romantike, ali ker smo lirsko nastrojeni. Niti zato, ker predstavlja jugoslovanstvo močno fizično silo, heroizem.
\7« I T___i
štveno delo. Ker če se hoče kdo duševno razviti, zavisi to od dogodkov, ki vplivam nanj.
Življenje v zajčdnici je predpogoj življenja vsakega poedirtca. Zato: da bo tem boljši član zajednice, ga je treba zgodaj seznaniti z zakoni in navadami zajednice, poedinec mora živeti in rasti z zajednico in jo s svojimi osebnimi vrednotami in odlikami spopolniti.
Vsaka zajednica, politična in kulturna, vzgaja mladino v njej lastnem duhu: cerkvena v verskem, država v državljanskem. Vzgojni sistemi sO. v zvezi s socialno ureditvijo in z njeno socialno vsebino.
Zajednica in poedinec.
Vsaka kulturna zajednica ustvarja neposredno: s šolo. Šola pa ima kot največjo nalogo, da prenaša kulturne dobrine na mlajše, rodove. Zajednica vzgaja tudi posredno, funkcionalno. Funkcionalno vzgojo vršijo gotove organizacije. V njih nastopa vsak poedinec kot neodvisen ali odvisen, uživa pravice ali ugodnosti, ali pa žrtvuje za njo svoje osebno dobro. Tu zavisi vse od potreb organizacije. Toda eden zakon velja za vse: vsi se morajo žrtvovati in pokoravati navadam zajednice, To že zaradi prosperitete.
Pravilno dojeta in pravilno izvršena socralna vzgoja lahko doseže dvoje. V prvi fazi svojega delovanja mora vzbuditi v poedincu zavest, da je organizacija, kateri pripada, potrebna. Ta ideja mora izpolnjevati. del njegove socialne zavesti. Za obstoj in napredek zajednice mora delati poedinec zavestno. Uvideti mora, da pomeni obstanek in prospeh zajednice istočasno tudi njegov obstanek rn p.ro-speh.
V drugi, višji fazi svojega delovanja mora organizacija vzgojo poedinca tako duševno preoblikovati, da v-podzavestno dela v duhu in interesfliffipb.dnice. Vsak poedinec mora tudi podzavestno koristno socialno delovati, mora čutiti nagonsko z zajednico. To drugo, višje duševno socialno stanje, mora prevzeti vsakega čia-na zajednice.
Težnja spcialno-nacionalne vzgoje miar dine.mora biti: razviti mora v njej vse pozitivne vrednote v korist zajednice. Država kateri pripadam, je most. preko katerega se gre v občo človečansko zajednico.
Jugoslavija ie velika nacionalno-soci-alna zajednica. Ona mora v tej smeri uravnavati vzgojo svoje mladine. Ko bo ta vzgoja uspela, jugoslovanski državljani ne bodo samo legalni, marveč tudi moralni. Ob državljanski morali državljanov zavisi rast in prospeh države. Moralni odnos napram zajednici je najvišja razvojna stopnja, ki jo lahko doseže državljan v svojem razvoju.
Preko Sokolstva-do Vseslovanstva!

Sokolska ideja je najpozitivnejša »n najkoristnejša ideja slovanske rase. Sokolstvo je največja dobrina, ki jo je doprinesel češkoslovaški narod Slovanstvu in Človečanstvu.
Vsi boji češkoslovaškega naroda od Bele gore dalje so bili prožeti težnje za duhovno in telesno svobodo. In prav ta težnja je našla svoj najlepši izraz v sokolski ideji. V sokolstvu je izražena bitnost in smisel življenja češkoslovaškega naroda od Husove reformacije do Masa-rykove revolucije, sokolstvo je pomenja-lo in pomenja še danes preporod in svo-
xj i t j	t " j io in pumeiijd. o%/ Ucincis preporod in svo*
d •U20$ ?yani. smo z^0, tar edino v j za Vse slovanstvo. Dokler celokup-go. osansvu In z njegovo pomočjo ; no slovanstvo ne bo šlo po tej poti, ne
lahko na najprimernejši način manifestiramo svoje življenje in bitnost. V njem najdemo tudi začasno izmirjenje duha. kar je potrebno za kultufno-sociaino delo. Še to: ako je rćsnična predpostavka, da ima vsak narod svoje lastno poslanstvo v krogu človečanstva. tedaj bo naš narod to poslanstvo izpolnil samo v, okviru jugoslovanstva. Jugoslovanstvo predstavlja progres. Je višja razvojna faza v pomenu človeka. V jugoslovanstvu najbolj kaže naš narod svojo notranjo moč. Treba ga je dojeti kot absolutno potrebo naravnega razvojnega procesa. In s tem se lahko pomirimo.
Jugoslovanstvo je ena izmed razvojnih dob našega naroda. Ker: »Čas se registrira v dobe. Vsaka taka doba živi s pretenzijami za svojo manifestacijo.« Tudi mi živimo v taki registrirani dobi. Imenuje se: jugoslovanska doba. V njej se manifestiramo. Pa tudi mladina bo doživela svojo dobo, tudi njo bo zgodovina opredelila. Ali: mladina mora dati novi dobi, nov pečat, pečat bodočnosti in progresa. .
Socialna vzgoja mladine.
Ponavljamo: država mora ustvariti okolje za vzgojo mladine. Šola je del tega okolja.
Drugi del okolja je treba ustvariti izven šole. V mladinskih društvih. Medtem ko ima šola prvenstveno kulturno-naeio-nalno nalogo, morajo društva izpolnjevati kulturno-socialno nalogo v vzgoji mladine. Ta društva so: Sokol, Rdeči križ, Feriailni savez, Skavti in še nekatera druga.
S socialno vzgojo mladine je treba začeti zgodaj, že v prvih letih detinstva. V teh društvih bo mladina dosegla svojstvo socialnega človeka. V njej bo našla one odlike, ki so ji potrebne za nadaljnje' dru-
bo zasedlo onega mesta na svetu, ki mu pripada po njegovi številčnosti, prostoru in sposobnostih.
če bi predvojna ruska emigracija, mesto da se je oklenila germanskega zgodovinskega materializma, šla v Prago, to večno žarišče vseslovanske misli in bi se tam navzela sokolskega idealizma, ki bi ga nato ob povratku v Rusijo uporabila za pokret preporoda ruske družbe in države, bi bilo slovanstvo danes kaj drugega kot je. Velika ruska država ne bi končala tako katastrofalno, izšla bi iz vojne kot zmagovalka. Tako pa jo je zajel debakel državljanske vojne, v kateri je bilo pokončanih več ljudi kot v katerikoli vojni z zunanjim sovražnikom. V tem primeru bi Rusija preživela revolucijo Masarykovega tipa. Ruskemu narodu bi bile prihranjene vse one nezgode, ki so ga doletele in danes bi prerojena Rusija bila na čelu slovanskih držav in vodilni faktor evropske in svetovne politike.
Tudi če bi mi, tu na slovanskem jugu, pravilno doumeli in sprejeli veliko sokolsko idejo, bi ne bilo nikoli žalostnih bratomornih vojn med Srbi in Bolgari, ne bi bilo niti albanske katastrofe in ne bi padli zaman stotisoči Jugoslovanov pod Habsburžani v boju zoper druge Slovane. In tudi ne bi danes bilo pol milijona jugoslovanskih galijotov, ki so prikovani na italijanski galiji.
V areni svetovne zgodovine slovanstvo ne bo pomenilo onega, kar bi lahko, vse dotlej, dokler se ne preporodi na o-snovi sokolske ideje, ki vsebuje v sebi zmisel obstoja slovanske rase v svetovni zajednici in ki je pokazala pot, ki vodi k afirmaciji slovanstva pred svetom.
Dokler Slovani ne bodo duhovno in organizatorično ujedlnieni v edinstvenem vseslovanskem sokolstvu od Baltika do
Egeja, od Jadrana do Tihega oceana, do-tlej ne bo Evropa, ne svet prišteval Slo-vane med vodilne laktorje političnega in kulturnega življenja vsega človeštva.
Slovani se še danes ne zavedajo, da predstavljajo ogromno silo in da bi bili ujedinjeni — nepremagljivi. To zavest jim lahko da samo vseslovanska sokolska misel. Samo sokolstvo lahko organizira Slovane v edinstveno vseslovansko organizacijo. In to fizično, kakor duhovno. Osnovna naloga sokolstva je prav v tem, da zbere in disciplinira vse Slovane in da tako odkrije vsemu svetu moralna in materialna bogastva, ki jih krije v sebi slovanska rasa.
V sokolstvu je rešitev Slovanov pred ponovno nevarnostjo tragične preteklosti, ko so se Slovani žrtvovali za tuje interese in ideje. Potom sokolstva bodo Slovani doprinesli svoj del občemu moralnemu in kulturnemu preporodu Evrope in sveta. Samo sokolstvo lahko združi1 vse Slovane v samozavestno in-edinstveno celoto, ki bo brez bojazni zrla v negotovo bodočnost.
Rdeče srajce slovanskih sokolov so simbol svetle bodočnosti slovanstva!
Slovanski sokoli, združite se!
Preko sokolstva — do vseslovanstva!
Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte iim dela dajte Hm kruha!
Statistika uničevanja iz leta 1933
»(Pomožni odbor za olajšanje svetovne tade« je obelodanil *a 1. 1933 svoje statistične podatke, iz katerih je razvidno sledeče:
Leta 1933 je pomrlo za lakoto po vsem svetu 2,400.000 ljudi. Življenje si je vzelo radi bede okrog 1,220.000 ljudi. V istem letu pa je bilo uničenih radi »stabiliziranja« cen 600.000 vagonov žita, 144.000 vagonov riža, 267.000 vreč kave, 2 milijona 560.000 kg sladkorja. 423.000 vagonov žita je bito vpepeljenih. Nadalje so uničili in žrtvovali bogu profitu na čast 560.000 meterskih stotov mesa v obliki konzerv ter 1,450.000 kg svežega mesa. Pač zelo zgovorne številke!
fran 4.
Ljubljana
Mi ostanemo zvesti nacionalno-socialnemu programu
(Iz seje izvrševalnega odbora NSZ
v Ljubljani dne 3. junija.)
Zadnji čas so poskušali gotovi ljudje dokazati, da je NSZ samo privesek neke
^ ftra?k,S- Zat0 je bil° Potrebno, da NSZ teroiCnatoleevanju enkrat za vselej napravi'konec in zavrne tako na-sprotnike	tabora, kakor tudi
gotove nacrv^ifiste, ki si domašljujejo, da so vzeli ves; Racionalizem v zakup.
nPn!!,u-0 na,mJje’ da 50 Poskušali neki nepokhcm ljudje vtikati svoje prste v
ni J” f° nas, hoteli cel° P°staviti pod nekako kuratelo. Prišlo je tako daleč,
da so si prisvajali pravico, da jih mora-mo celo vabiti na naše sestanke in seje, da bi tamkaj ustvarjali razpoloženje za neko kliko, ki si domišljujejo, da je edino ona in nihče drug, poklicana nositi nacionalno idejo, dasi je vsakomur znano, da niso do sedaj kljub temu, da si prisvajajo vso moč, ničesar storili za delovno .judstvo. Delali so vedno le proti interesom delovnega ljudstva in delajo tako se danes. To so ljudje, ki se poslužujejo vseh sredstev, da bi narod prepričali, da vse drugo v državi ni nič, edino oni da so upravičeni trkati se na prsa Narod pa je dolžan, da bi jih gledal kakor bogove, kričal z njimi, in pri tem stradal. Od naroda zahtevajo, da je nacionalen, sami pa so vedno tudi med našimi največjimi narodnimi sovražniki, sa-mo če to kaj nese. Povsod in vsikdar najdejo besedo za zaščito kapitala, nikdar pa niti besedice za upravičene zahteve stradajočega delovnega ljudstva. Obenem pa se jezijo, če narod ne gre za njimi in denuncirajo na vse strani vsakogar, o katerem le sumijo, da mu narod sledi.
Zato je bilo potrebno, da to vprašanje enkrat za vselej razčistimo. Na seji upravnega odbora NSZ v Ljubljani, dne 3. junija 1934, se je razvila o tem obširna debata, katerere so se udeležili vsi odborniki. Po resni debati je bila sprejeta soglasno sledeča:
resolucija.
Narodno-strokovna zveza je in ostane zvesta svojemu narodno-socialnemu programu ter povdarja svojo popolno samostojnost, ki je najbolj koristna za delavca in malega človeka. Ker pa želi sodelovati pri delu za razčjščenje v javnem življenju in za zmago poštenosti, pozdrav Ija v s e p o k r e t e, ki se za to borijo in spremlja s simpatijami vsako podobno stremljenje, je pa protj vsakemu izrabljanju nacionalne misli v osebne koristi skupin ali posameznikov.
S tem je upravni odbor NSZ pokazal, da se zaveda svoje dolžnosti napram delavstvu in državi, ne pusti pa, da bi jo kdorkoli izrabljal v svoje koristolovske svrhe.
Delavstvo! Zavedaj se. da je tvoj spas edino v nacionalno socialnih vrstah. Bodi pripravljeno na boj za dosego svojih pravic, ki ti jih more dati edino le močna domovina in narod, ki se zaveda svojih pravic in dolžnosti!
»B O R B A«
V Mariboru, dne 8. VI. 1934.
Sami se demantirajo.
»Jutro« je doslej apodiktično zatrjevalo, da bojevniški shodi niso bili dobro obiskani, češ, bilo je mesto 4000 le 1500 ljudi in tako dalje. Sedaj pa se je to glasilo samo demantiralo v uvodniku z dne 7. t. m., ko pravi dobesedno sledeče: »Shodi naših bojevnikov, o katerih legalni dopustnosti si preizkušeni pravniki belijo glavo, so številno obiskani«. No, vendarle malo priznanje, čeprav nekoliko zakasnelo. Kar se pa tiče »legalne dopustnosti« tistih shodov, pa mirne duše prepuščamo ožjemu interesnemu krogu »Jutra«, da si še nadalje beli svoje glave. Ko bodo čisto obeljene, se bodo najlepše pri-kladale tudi senilnosti njih možganov.
bojevniškega gibanja
Ker je Kr. Banska uprava Dravske banovine sedaj končno potrdila vložena pravila mariborske organizacije združenja borcev Jugoslavije, »Boj«, so naši bojevniki že pričeli s predpripravami za velik ustanovni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. junija t. 1. v Mariboru. Dne 5. t. m. je bil prvi informacijski sestanek širšega kroga ustanoviteljev mariborske bojevniške organizacije, Tov. Peric je poročal izčrpno o idejnih motivih »Bo-ja« ter o ideoloških smernicah bojevniškega gibanja, nakar se je razvila disci-plinirano-dostojna diskusija, katere so se udeležili tovariši Sax, dr, Kacafura, dr. Žnuderl, Kramberger, dr. Kralj in dr. Pihlar. Zanimanje za bojevniško gibanje raste z vsakim dnem in tako je razumljiv tudi interes za občni zbor dne 14. t. m.
Ptuj
DELAVCI, NAMEŠČENCI! Narodno-strokovna zveza, podružnica v Ptuju, priredi v petek 15. junija ob po! 19. (7.) uri v prostorih gostilne »Slon« v Ptuju
protestni shod, proti nameri poslabšanja socialne zaščite delavstva in nameščenstva. Tovariši in tovarišice, delavci in namaščene!, vsi brez razlike, pr:dite, da protestiramo proti grdi nakani delodajalcev!
Velenje
NARODNO DELAVSTVO priredi v nedeljo, 10. t. m. ob 10. uri v Rudarskem domu zborovanje. —• Vsi, ki se borite za boljšo bodočnost, pridite!
Črna
PROTESTNO ZBOROVANJE.
Nar. strok, zveza in Rudarska zveza priredita skupno v nedeljo, 10. t. m. ob 10. uri protestno zborovanje proti nameravani spremembi obrtnega zakona. — Poročala bosta tov. Bajt Tone iz Maribora in g. Uratnik iz Ljubljane. Pridite vsi!
OBČNI ZBOR »BOJA«.
Združenje borcev Jugoslavije »Boj«, krajevna organizacija v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor v četrtek, dne 14. junija 1934. Kraj In ura tega zbora bo spo ročena članom potom posebnih vabil. Poziva se somišljenike, da oddajo svoje prijave čimpreje v tajništvu organizacije, Aleksandrova c. št. 30 ali pri tvrdkah Geč & Gnus, Glavni trg, Perhavec Jakob, Gosposka ul. št. 9 in Pinter & Lenart, Alek-standrova c. št. 32, ker so bodo lahko udeležili ustanovnega občnega zbora le že sprejeti člani.
Kulturne beležke
Maribor
Čudno napihovanje.
Neko’ ljubljansko glasilo se je v zadnjem času silno zaletavalo v bojevnike. Nas se ta polemika direktno ne tiče, vendar prihajajo v njej na svetlo tako pikantne stvari, da jih je le težko zamolčati. Tako na primer piše glasilo naših monopolpatriotov v, svojem uvodniku z dne 7. t. m. sledeče: »Prirejajo se shodi, kjer smejo ljudje, katerih imen nik-do ne sliši, kadar je šlo za pozitivno ustvarjanje, metati blato na može, ki so v časih nevarnosti riskirali vrat za misel jugoslovanskega edinstva.« Tako torej, sedaj vedo dobrovoljci, ki niso nikdar renomirall s svojim junaštvom, da niso bili zraven, ko se je na solunski fronti pozitivno ustvarjala Jugoslavija. Sedaj vedo, da so svoje življenje riskirali le razni generali živilske aprovizamje za časa svetovne vojne, možje, ki so v sigurnem zapečku »enthebunge« dočakali zarje Vidove... Če to ni napihovanje, potem res ne vemo, kaj naj poreče k temu tista naša sredina, ki še ni izgubila slehernega kriticizma.
DELAVSTVO ZBORUJE.
V nedeljo, 27. maja se je vršil sestanek tekstilnega delavstva, katerega se je udeležilo delavstvo tovaren Hutter, Thoma in Mariborske tekstilne tvornice. Obširni prostori gostilne pri »Belem zajcu« na Meljski cesti so bili polni zavednega delavstva, ki je pazno sledilo izvajanjem govornikov. Poročali so tov. Maček, Mikec, Fras, Tumpej in Koštomaj, Vsi govorniki so v ostrih besedah kritizirali sedanji sistem izkoriščanja delavstva, ki se prav često krije tudi pod krinko laži-nacionalizma. Pokazali pa so tudi pot, po kateri bo delavstvo prišlo do pravic, ki mu pripadajo.
NARODNIM DRUŽINAM!
Uboga Istranka je brez zaslužka in prosi katerokoli zaposlitev. Zna tudi kuhati. Ponudbe prosimo na upravo našega lista.
SRAMOTNE MEZDE.
Tukajšnja tovarna Zelenka & Co., znana iz velike afere z električnim tokom, škan dalozno plačuje svoje delavstvo. Tako je zaslužila neka delavka v dveh mesecih, reci In piši, štlrldesetpet dinarjev. Javnost si naj sedaj sama ustvari sliko, kako se naj delavka preživlja dva meseca s tern denarjem!
15,000 DINARJEV
je morala plačati tovarna Zelenka & Co. pri obravnavi na sodišču dvema uslužbencema, kot povračilo krivično odtegnjenega zaslužka in nepravilne odpovedi. Sicer je to dokaj lepa vsota, pa za imenovanega tovarnarja ne predstavlja mno go, ker bo ta znesek »zaslužil« pri ponovnem zniževanju in odtegovanju zaslužka delavstvu,
„Slovanski film“
Prava slika. — Do uresničenja je še daleč.
— Iz razgovorov. — Kje vzeti kapital?
»Borba« je že lansko leto priobčila članek O tem aktualnem vprašanju. V sledečem članku naj bo to nekako nadaljevanje, da si naši čitatelji stvar ogledajo pobližje — v kolikor se je ta približala uresničenju, kar je v interesu našega narodnega gospodarstva in kulture.
»Prager Film Kurier« javlja z dne 12. maja t. !., da se je osnovala filmska družba* Bal-kan-Film«, ki ima sedež v Beogradu in Sofiji in da je naše ministrstvo trgovine in industrije investiralo v to podjetje 20 milijonov dinarjev, bolgarski »Raketa-Film« pa 10 milijonov levov. Če bi to odgovarjalo resnici, bi bil to vsekakor velik napredek k uresničenju zamisli slovanskega filma. Ali če si pogledamo vso zadevo pobližje, pridemo do Povsem drugih zaključkov, ki nam pričajo, da je do uresničenja tega načrta še zelo daleč. Glavna zapreka je pomanjkanje potrebnega kapitala.
Generalni tajnik »Češke Filmove Unije«, g. Jos. Jauris, mi je dal o vsej stvari naslednje podatke: »Poročanje o tej združitvi in koncentraciji na polju osamosvojitve slovanskega filma v »Prager Film Kurirju« in v čeških filmskih strokovnih listih, je samo eksperiment: ali še bo kdo oglasil, ali bo kdo rekel: »Mi hočemo, denar imamo!« Kakor pa so pokazali nadaljnji razgovori in pogajanja, je stvar v resnici naslednja: Bolgari so mislili, da Jugoslavija že razpolaga s potrebno gotovino za osnovanje podjetja, v Jugoslaviji, odnosno v Beogradu, pa so mislili da bodo Bolgari prinesli potrebni denar. Čehi so bili uverjeni, da bodo Bolgari in Jugoslovani položili ta fundus v gotovini in bi oni prevzeli samo tehnično plat podjetja, ga podprli z materialom in poskrbeli konzum filmov v ČSR. Tako je vse zastalo na mrtvi točki.« — Šef filmske centrale v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, g. Tomašič, mi je v intenvievu izpovedal skoro isto. Tukai nekaj značilnosti iz najinega razgovora: O vsej zadevi so se vodili konkretni razgovori med nami in zastopnikom »Raketa-Filma« v Sofiji g. Stoičevim. Ostalo je samo pri razgovorili, ker naš državni proračun trenutno ne more votirati tako visoke vsote v gotovini. Možno bi to bilo z državnimi papirji. na katere pa ne bi najbrž nihče kreditiral. G, Stojčev je vodil tudi razgovore v Pragi, s kakim uspehom se še ne ve. Na moje vprašanje, ali je sploh možna realizacija zamisli takega filmskega podjetja, mi je odgovoril g. Tomašič: »Je. Ali trebj bo začeti drugače. Uredba o pobiranju gledališkega dinarja v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, se_ mora razširiti na vsa kino podjetja v državi. Tako bi se nabralo okoli osem milijonov dinarjev letno. Polovico tega naj se porabr za vsa od države subvencionirana gledališča. — druga polovica pa za naš film. To bi bila baza, na katero bi dobili posoiilo. Tako bi naj storili tudi Bolgari in Čehi, pa bi šlo. V te) smeri se sedaj tudi dela. Vse bi bilo, — ali denar, denar, — tu je zapreka.«
Makso Furijan.
tJCare
Gosposka uflica 13
Zanimiva tožba
Gledališka igralka gdč. Druzovičeva toži dr.
Teklića radi vsiljivega dvorjenja.
Pred zagrebškim sodiščem je bila pretekli teden kaj zanimiva razprava. Gledališka igral ka gdč. Erika Druzovičeva, mariborska rojakinja, je vložila ovadbo proti g. dr. Slavku Tekliću, — radi vsiljivega dvorjenja. Razprava je seveda izzvala v zagrebški javnosti veliko senzacijo in je bila razpravna dvorana polna radovednežev. Iz poteka razprave posnemamo najvažnejše. Dr. Teklić je pričel že pred časom dvoriti lepi Mariborčanki. Dnevno ji je pošiljal šopke rož in slaščice, sledil ji je na vseh potih — a zaman. Ni st mogel pridobiti naklonjenosti igralke. Nasprotno. Igralki je postajalo dvorjenje nadležno, ker je postajal dr. Teklić iz dneva v dan vsiljivejši. Sledil ji je tudi v Maribor, kjer je gdč. Druzovičeva gostovala v »Vijolici z Montmartra«. Na vlaku je prišlo do škandala, da je moral kondukter odstraniti nadležnega oboževalca. Zadnji čas pa je dr. Teklić grozi! gdč. Druzovičevi celo S smrtjo. To je bilo igralki preveč in je vložila zoper dr. Teklića tožbo. Na razpravi je dr. Teklić priznal, da ljubi gdč. Eriko, da pa jo bo odslej pustil na miru, grožnje s smrtjo pa je označil za šalo. Zaslišanih je bilo večje število prič. Razprava je bila preložena, za končno sodbo pa vlada največje zanimanje.
»Veliki adresar za mesto Maribor In širšo okolico« Izide tekom leta 1934. 50.000 adres. Remek delo »Reklame. Hitite z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26. telefon 29-70.
Zidovska sodba o vlogi židovstva
„Sekularni" žid in njega upliv na našo dobo • Poučne ugotovitve Židovsko-misijonskega lista
Bazelski misijonski časopis za pravoverno židovstvo »Freund Israels« piše o nekem posebnem tipu modernega židovstva sledeče: »To je tip sekularnega, ateističnega Žida. Njegov ideal je duh francoske revolucije, je duh liberalizma in materializma, marksizma in boljševizma. Če treba, je to tudi duh neskrupnoznega mamonizma neomejene, cezaristične težnje po svetovni nadvladi. Kjerkoli gre za to, da se nekaj razkroji ali uniči, najsi je zakon, rodbina, ljubezen do domovine, čut reda in discipline, nravnost in osebnega poštenja; povsod, kjer se obeta dobiček, ga že vidite z duhovitim, sarkastičnim dotipom, z rutinirano pos’ovno zmožnostjo, žilavo rijočo energijo. Ateist že sam po sebi razširja bacile razkroja, nikjer pa ni pogubna moč takega udejstvovanja tako uničujoča kakor pri tistem židovskem človeku, ki je bogato dedšči-no svetega pisma stare zaveze vrgel čez plot. Radi tega je neizbežno, da se vsak narod brani pred tako razkrajajočimi vplivi, zlasti pred takim fluidom židovstva v umetnosti, tisku, filmu in literaturi. Le tako je tolmačiti preganjanje Židovstva in pogrome. Vedno znova se uresničuje vidno-realna, z bojaznijo napolnjena beseda, ki jo je židovski rod priklical na dan Velikega petka na sebe k1 poznejše rodove:	»Njegova kri naj se
maščuk nad nami in našo deco.«
Poravnajte naročnino
i
Kupuffe
elegantne In trpe*«®
čevlje.
Vilko Blatnik
Maribor, Gosposka ulica 1
predstavnik in izdajatelj Xoae Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v Mariboru. Tiska Mariborska
tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru