242
Rakova pot s Krasom na Krasu.
Od dolgega mosta naprej proti Bar o v niči mora verlo napredovanje v kmetijstvu vsakega domoljuba veseliti, ko vidi, kako pridno gospodarji na vlažne ilne njive preležano cestno blato napeljujejo in šotasti svet s primešovanjem zemlje ali blata zboljšujejo, — kako pridno varhi železne ceste v najhuji pustoti čedne vertiče krog svojih stanisč, obdelujejo, — kako so zasadili tudi na Krajnskem po nekterih krajih ob cestah sadnih in drugih dreves, — kako se sem ter tje voda v zboljšanje travnikov rabi itd.
Al kako popotniku serce vpade, viditi v takih krajih, kodar sam po sebi pusti svet človeške podpore najbolj potrebuje, kako se od malega dobička oslepljeno človeštvo napredovanju narave in zboljšanju lastnih okoliščin z vso močjo zoperstavlja.
Ze več let se sila veliko govori in piše o tem, kako naj bi se goli Kras z lesom zasadil. Družba v ta namen osnovana v Sežani ima nalogo, to delo podpirati in pospeševati; al žalibog! slabo slabo spolnuje svojo dolžnost. Ali ji potrebne reči pomanjkuje, ali si ne upa svojega namena spolniti, ne vem, — toliko pa je gotovo, da pred njenimi očmi po sežanski gmajni se je srejna dokaj oralov najgeršega Krasa namreč proti Lipici, prijetne, potrebne in koristne gojzdne odeje znebila v ta cilj in konec, da bi s posekano hostico nekoliko centov apna žgala!
To se pač pravi pogojzdovanju Krasa ravno nasproti ravnati, prizadeve mile matere natore pusti in žalostni Kras zboljšati in olepšati, nalašč zatirati, naslednikom še večjo revšino pripravljati kakor jo uživa sedanji rod. Ako se kaj takega more goditi pred očmi okrajne uradije, kaj je pričakovati od dalnjih srejn? Kam pa se bo nazadnje s takim vedenjem prišlo na Krasu, je lahko uganiti. Bog se usmili!
Krašovec.