142
Deželni zbor kranjski.
5. seja dne  5. aprila.
Posl. Višnikar je poročal o dovolitvi podpor za šolske zgradbe ter o prošnji županstva v Dolenji vasi pri Ribnici za podpore za šolsko zgradbo in pa krajnega šolskega sveta v Orehovici pri Št. Jerneju za podporo za zgradbo dvorazrednice. Vsem zahtevam in željam se ni moglo ustreči. Poročevalec je predlagal, naj se dovolijo za 1. 1899. naslednjim šolskim občinam podpore: Erzelj 150 gld, Postojina 530 gld., S?. Peter 150 gld., Orehek 200 gld., Kočevska Reka 200 gld., Loški Potok 500 gld., Raka 200 gld, IBušečavas 450 gld., Veliki Podlog 470 gld, Šmartno pri Kranju 200 gld. Sv. Križ pri Tržiču 300 gld, Cerklje 500 gld, Primskovo 200 gl. Tomišelj 200 gld, Vič 500 gld. Bled 500 gld, Vrh-polje 200 gld, Vodice 200 gld, Suhor 150gld. Dolenja Podgora in Čeplje 200 gld, skupaj 6000 gld. Dalje je predlagal, naj se prošnji županstva v Dolenji vasi in kr. šolskega sveta v Orehovici za letos odklonita.
Po daljši razpravi, v katero so posegli poslanci Pfeifer, Božič in Hribar so bili ti predlogi sprejeti, kakor tudi resolucija naj se v prihodnje leto v prvi vrsti ozira dež. odbor na šolske občine Dolenja vas, Orehovica, Zagorje na Pivki in Erzelj.
Posl. Murnik je poročal o prošnji društva v varstvo
avstrijskega vinarstva v Retzu za podporo, in je bilo dovoljenih 50 gld ;   o prošnji  predstojništva šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu za nagrado,   in  je bila dovoljena   podpora   za   1898/99   leto   500 gld.;   o prošnji kranjsko primorskega gozdarskega društva za podporo je bil dovoljen   znesek 200 gld.;   o prošnji Franca Jereba, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu, za podporo, in je bilo odklonjeno,   izročiti   prošnjo   dež. odboru   v primerno rešitev,   kakor   tudi prošnja medicinca Ivana Hu-bada na Dunaju; o prošnji treh posestnikov   iz Dol. Su-hadola  za  povračilo  izkupila  za  zaplenjeno in prodano hrvaško živino, in je bilo sklenjeno odstopiti prošnjo dež. vladi.
Posl. Lenarčič je poročal o letnega poročila §3. A. „Deželna kultura".
V  velikem govoru je pojasnil gospodarski položaj dežele in obsodil delovanje nekaterih konsumnih društev.
Za njim je posl. dr. Tavčar razpravljal o načelih zadružništva, pojasnil napake pri kranjskih konsumnih društvih in ožigosal z jako ostrimi besedami delovanje in izgrede pri teh društvih.
Ugovarjala sta mu poslanca Ažman in Schw eiger, ki sta obsojala napake pri društvih in zagovarjala princip zadružništva.
Na predlog poslanca barona Schwegla se je sklenilo, izvoliti poseben odsek 9 članov, ki naj vso zadevo preišče in stavi primerne nasvete,
6. seja, dne 7. aprila.
V  tej seji je zbornica dognala specijalno razpravo o deželni kulturi.
143
V razpravo je poseglo jako mnogo govornikov. Nekateri so seveda govorili skozi okno.
Posl. Lenkh je razpravljal o težavah pri bidroteh-ničnih zadevah, na kar je posl. Hribar naznanil, da se ustanovi melijoracijski zaklad, da bo možno stroške pokriti.
Posl. Žitnik se je potezal za uravnavo Mirne, Modic za uravnavo Pivke, Pakiž za odvajanje vode iz Struške doline, Božič jako korenito o vipavskih vodah, dr. Tavčar o novomeškem vodovodu.
Nekoliko debate je bilo glede kmetijske šole na Gorenjskem in je bilo sklenjeno, da dež. odbor predloži poročilo o tem, kar je v tej stvari storil.
Pesi. Božič je obširno in korenito razpravljal o govedoreji, posl. Jelen o varstvu ptičev, posl. Sehweiger o streljanju proti toči in posl. Lenarčič o izvažanju tavolet.
Razprava o deželni kulturi   je bila s tem končana.