Razgovor sekretarjev Z K - ■ ,5 V4-*,- ; N mm m JM ‘ mm Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov Leto XIX Ljubljana, december 1982 št.: 12 j^edsednik Skupščine SRS, Vinko Hafner, in predsednica SML, Tina Tomlje, s sodelavci obiskala Mercator ZK na ravni sozda? Vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK iz sestava sozda Mercator, ki so se 16. 12. 1982 oglasili na sestanku v Ljubljani v razpravi, so enotno izrazili in podprli potrebo po bolj učinkovitem organiziranem nastopanju komunistov na ravni delovnih in sestavljene organizacije združenega dela. Srečanje je sklical sekretar komiteja OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, v kateri je sedež sozda Mercator, in sicer v dogovoru z vodjo delovne skupine CK ZKS, ki obiskuje sozde, Gezo Bačičem. Ta se je razgovora poleg drugih članov skupine, med njimi Ivanke Vrhov-ščak, tudi udeležil in sodeloval v razpravi. Na razgovor so bili vabljeni vsi sekretarji OOZK, ki jih je v sestavu sozda Mercator 67, poleg njih pa tudi sekretarji medobčinskih in nekaterih občinskih svetov ZKS, koder je Mercator intenzivneje prisoten v občini. Sestanka so se- udeležili tud nekateri komunisti na nalogah in delih s posebnimi pooblastili v delovnih organizacijah z več tozdi in iz Delovne skupnosti sozda. Delovnemu predsedstvu je predsedovala sekretarka OOZK iz sestava Mercator-Mednarodne trgovine, Jasna Žagar. fi‘>Pr?blematika, tako poslom . ančna, politična in socialna, 0K-,r? *** seznanjamo na naš iških v OZD, bo pripomoči ^ koncipiranju družbenih d aftientov za prihodnje leto«, v Pjlonia pojasnil namen obisf V ni v »'ovemje vmRo Jrtatm bra ^cator^u v četrtek, 9. decei &08*3 SML so njega UfJL0ve sodelavce spremlja »V^dsednica Skupščine mes Dijana, Tina Tomlje in nje V tej številki sprejetjem planskega akta sozda za leto 1983 '■ razgovor z direktorjem banskega sektorja str. 2 P sedmih stebrih sozda '*ercator - razprava ge-. eralnega direktorja ned sekretarji OO ZK str. 3-5 O • f lzvozni naravnanosti b^d? Zaščita - reportaža Kidričevega str. 5-6 prikaz obsega trgovskih o^acitet skozi razvojno q°bo 20 let - slika str. 7 ^°voletni VRTILJAK str. 8-9 sodelavci. Razgovor s predstavniki sozda in nekaterih OZD iz sestava Mercatorja na področju mosta Ljubljane je potekal v sejni sobi novega poslovnega centra tozda Grosist ob Slovenčevi cesti. Goste je pozdravil predsednik delavskega sveta sozda, Bojan Zor. Sestavljeno organizacijo Mercator in temeljne zadeve skupnega pomena je predstavil generalni direktor Miran Goslar. Obširneje se je pomudil pri načelih združevanja za investicije in nekaterih problemih v zvezi z njihovim uresničevanjem. Goste je seznanil z rezultati in obsegom vlaganja Mercatorja v proizvodnjo, tudi v druge sisteme in republike. Nadalje je poročal o letošnjih izvoznih uspehih Mercatorja, kjer je Mercator na področju agroživil-stva na 2. mestu v republiki, takoj za Agrotehniko-Grudo, pri čemer je pokrivanje uvoza z izvozom v višini 161%. Goste je posebej zanimalo, kateri so ti proizvodi. Zatem je generalni direktor utemeljil funkcijo skupne komercialne službe kot centralizirane povezave z dobavitelji in obseg samoupravnega sporazumevanja na podlagi prihodkovnih odnosov. Z zakonom smo uskladili in poslali proizvajalcem 275 SaS, ki se nanašajo na 825 proizvajalnih tozdov. Od teh je že sklenjenih 107. Z njimi pokrivamo približno 70% naših potreb. Kar zadeva preskrbo z osnovnimi življenjskimi in gospodinjski- Nadaljevanje na 2. strani Iz prvega dela razprave, ki je enotno podprla potrebo po organiziranem akcijskem povezovanju komunistov na ravni sozda, je delovno predsedstvo oblikovalo skupno priporočilo, da je treba slediti določilom Statuta ZKJ, predvsem 47. členu, ki priporoča stalnejše oblike akcijskega povezovanja komunistov tudi na ravni sestavljene organizacije, v obliki problemskih konferenc s stalnim, a zamenljivim delovnim predsedstvom. Poleg teh organizacijskih vprašanj, ki so bila obravnavana na pobudo sklicatelja, vendar pa že dlje časa nujno potrebna enotne podpore, je skupina iz Mercatorja, ki je pripravljala gradivo za ta sestanek, dala pobudo, da se ta sklic nameni tudi razpravi komunistov pred sprejemanjem planskega akta sozda Mercator. V ta namen se je skupina dogovorila z generalnim direktorjem sozda Mercator, da na sestanku sekretarjev razvije temeljne postulate sozda, katerim se vsakokratni planski dokument bolj ali manj približa. Tako so imeli komunisti iz temeljnih in delovnih organizacij priložnost, da v strnjeni obliki slišijo utemeljitev temeljnih zadev, ki jih mora razjasniti in se jih držati sleherna podobna asociacija. Pod nalovom »Sedem stebrov sozda Mercator« priobčujemo razpravo generalnega direktorja, Mirana Goslarja, začenši s stranjo 3. Povzetki iz razprav sekretarjev in drugih udeležencev bodo objavljeni v januarski izdaji časopisa. , Srebrn mesec se je skril in črna noč je vse zakrila. Nekdo je tiho pozvonil, začudena sem odklenila. Rrdeča kapa, plašč kosmat, košata, dolga bela brada. »Pa kaj bi, tujec čudni, rad? Ti je ljudi strašit’ navada?« »Edino tu še luč gori pa sklenil sem, da pridem v vas. In treba se me bati ni, poznaš me, jaz sem Dedek Mraz!« Ce pride tak visok obisk, pač ni, da bi preveč okleval. Se močne roke topel stisk in urno se je noter zdeval. »Ne izgledaš mi preveč spočit in glas ti ne zveni veselo, pa dajva srečanje zalit, kaj močnega te bo ogrelo!« »Oh, kaj bi siromak tajil! Peš kilometre premagujem. Sistem je tudi nas privil, . ker, nelikvidno da poslujem.« »Ne boš mendš mi zdaj trdil, da so ti bone omejili! Kako boš pa porazdelil, kar ste otrokom namenili?! Oprosti, kje so srnic«,, jeleni močni in medvedi, ki so okrog vozili te? A se pri njih že tudi štedi?« »Voznine vse smo znižali, tako so z občine ukazali, in moji kosmatinci vsi drugje so delo poiskali. Obljubil jim je konkurent, ki onstran meje ordinira, v devizah kak visok procent. Kaj hočem, dinar devalvira! Lep del medvedjega rodu je moral kar takoj zaspati, baje elektrike, medu, na tak način se manj potrati. Edina možnost, ki jo. imam, da pridem na zeleno vejo: da zajčke in srnice prodam za lire, tja čez laško mejo. Tako povečal bi izvoz in s svojimi močmi pomagal, da vsi bili bi čimprej kos poplačat puf, ki nas je zjagal. Odslej še dolgo vrsto let daril zavijati ne smejo. Ljudje, ko vidijo paket, pred nosom vrata mi zaprejo! Vesel sem kanil onstran it’ za damske glave laka kupit. Sem moral plačat’ depozit, pustit’ carinikom se lupit! A najbolj me skeli spomin, ko tamkaj srečal sem Miklavža. Pomahal je na tak način, da se grenko v srce im gravža!« Mehko sijale so oči, molče so vame se zazrle. , Iskale niso pomoči, vseeno plaz idej udrle. »Željam pa davek ni nabit! In volja trdna ni na bone! Na konec moč je zlemu prit’ le, če železen duh ne klone! En prima forum je pri nas, ki zna pomagat’ iz zagate! Ne delaj več si sivih las, a si pozabil sindikate?! Lotimo skupaj se stvari, z Občinskim svetom z roko v roki! Pozabljaš, da smo v godlji vsi, da skupni cilji so visoki!« Izdelala sva urno plan, kako pripraviti ves špas za tisti čudoviti dan, ko nas obišče DEDEK MRAZ. Marija Malus, TOZD CONTAL u!ercator v SV Sloveniji ‘n v Posavju str. 10 ahosove vesti str. 11-12 ^cator v Ljubljani str. 13 Ponudba Raden- Razprava generalnega direktorja Mirana Goslarja na srečanju sekretarjev OOZK Ljubljana, 16. decembra 1982 Sedem stebrov sozda Mercator str. 14 nagradna kri-str. 15 Priobčujemo razpravo generalnega direktorja osnovnih organizacij ZK iz sestava sozda Merca-Mirana Goslarja ob priliki srečanja sekretarjev tor in delovne skupine CK ZKS. ■ . * Začetek razprave na 3. strani. Razgovor z direktorjem razvojno planskega sektorja Vesna Bleiweis Nadaljevanje s 1. strani mi potrebščinami^ je generalni direktor postregel s podatki o količinah iz prehranske bilance za mesto Ljubljana in za ves sozd. Tako npr. je v lanskem oktobru znašala normalna oskrba s sladkorjem v sozdu 1,6 tone, letos 2,6. V lanskih 9 mesecih je Mercator dobavil v trgovine 3,8 milijona kg deterget-nov, v letošnjih 9 mesecih 4,9 milijona kg. »Globoko smo prepričani,« je dejal Miran Goslar, »da je krivda za pomanjkanje teh artiklov v nezaupanju ter nered in slabše razmere v drugih republikah.« Kot direktor »najbolj ljubljanske Mercatorjeve delovne organi-zacije«* Mercator-Rožnika, Jože Čandek, je poročal o obsegu in višini investicijske dejavnosti Mer- Vodja Centra za obveščanje, Jaro Novak, je seznanil goste - med njimi sta bila tudi predsednica zbora združenega dela in predsednik zbora občin republiške skupščine - o delovanju delegatskega sistema, predvsem z vidika delegatske povezave tozdov z družbenopolitičnimi skupnostmi. Goste je posebej zanimalo, ali se je sozd Mercator resnično uveljavil kot asociacija združenega dela, zanimala jih je nabavna funkcija, organizirana na ravni sozda, katere povezovalne funkcije opravlja interna banka, kakšno je sodelo vanje z drugimi, konkurenčnimi sozdi osebni dohodki zaposlenih, varnostno politična ocena razpoloženja kolektiva, akcijska povezanost komunistov in njihova vloga na ravni sozda ipd. Predsednik skupščine Vinko Hafner je ob sklepnem nagovoru ugodno ocenil tako sam razgovor kakor usmeritev in razmere v Mercatorju in obljubil, da bodo predlogi Mercatorja na tem razgovoru posredovani v razmislek ob zasnovah družbenih dokumentov za prihodnje obdobje. Vinko Hafner - predsednik skupščine SRS Ob zaključku je direktor tozda Grosist, Konrad Sintler, na kratko predstavil doslej največjo investicijo, centralno skladišče in povedel goste na ogled po objektu. Predstavljamo Novi direktor Mercator Kmetijske zadruge Cerknica, Slavko Tornič, je prijeten sogovornik. Pozna se mu, da je vajen takih in drugačnih razgovorov. Predstavil se je takole: Po poklicu sem diplomiran ekonomist. Delal pa sem že vse sorte. Bil sem načelnik oddelka za gospodarstvo občine Cerknica, volontersko sem opravljal predse-dništvo skupščine občine Cerknica, bil direktor dveh delovnih organizacij oziroma skupnosti. Torej vam poznavanje tako dela direktorja in nalog gospodarstvenika ni tuje, ter vam zato oblikovanje poslovne politike v za vas novi delovni organizaciji, ki se ukvarja s kmetijstvom, ne bo delalo težav? več tudi predvsem zagotavljanju vseh repromaterialov, potrebnih za intenzivno prirejo. V tem vidim tudi posebno vlogo sredstev za interne komenzacije v SOZD-u, ki . so namenjena direktno kooperantom, saj vemo, da problem disparitete med proizvodnimi stroški in ceno žive živine sistemsko še ne bo tako kmalu rešen. Mislim, da ne. Prvič predvsem ne zato, ker sem domačin in dobro poznam razmere, drugič pa zato, ker sem si nabral že nekaj izkušenj. Pri opredeljevanju nadaljnjega razvoja delovne organizacije izhajamo predvsem iz osnovne opredelitve: razvoj in pospeševanje živinoreje, ki ima glede na geografske značilnosti cerkniškega območja in njenega zaledja odlične možnosti. V ta namen moramo do leta 1985 usposobiti 1000 ha pašnikov, ker pašni sistem pomeni dobro dopolnilo k intenzivni prireji živine. Sredstva za urejanje pašnikov zagotavljamo delno iz lastnih sredstev kooperantov oziroma ustanoviteljev pašnih skupnosti, delno iz sredstev zadruge, delno pa iz intervencijskih sredstev sklada za razvoj in pospeševanje kmetijstva. Stroški za usposobitev enega hektara znašajo približno 50.000 din, kar glede na planiran obseg usposabljanja zemljišč predstavlja velika sredstva. Ob tem pa vemo, da bomo za povečano količinsko proizvodnjo živine mor&li povečati tudi število kooperantov, ki jih je danes približno 1000. Tudi urejanju čvrstejših odnosov s kooperanti bomo morali dati večjo pozornost. Ne samo preko ustreznejšega stimuliranja njihovega vloženega dela, tem- Geograf sko gledano, pa tudi po osnovni usmeritvi, to je živinoreji, tvorijo Mercator-KZ Logatec, Mercator KGZ Sora Žiri in Mer-cator-KZ Cerknica, določno enoto. Ali menite, da bi povezava teh kmetijskih organizacij, gledano dolgoročno, lahko ekonomizirala posamezne poslovne funkcije? Trenutno o tem ne razmišljam. Zato so potrebne analize. Ce bodo čas in gospodarske razmere pokazale potrebo in smiselnost tudi samoupravnega povezovanja, pa bomo seveda tudi to vprašanje obravnavali z vso odgovornostjo. Razkorak med potrebami catorja na širšem področju Ljubljane in v Sloveniji v zadnjih letih. Pokazal je tudi na problematiko v zvezi z neusklajenim planiranjem na tem področju. in možnostmi O izkušnjah s psihozo pomanjkanja in o vedenju kupcev v takih razmerah je nazorno spregovoril direktor tozda Grmada (severozahodno področje ljubljanske kotline), Edo Gabrovšek. Rasežnosti in izrazi te mrzlice so včasih zaskrbljujoči. O nekaterih značilnostih pri oblikovanju letnega planskega akta sozda in o problematiki planiranja je pripovedoval mag. France Kastelic, dipl. oec., direktor razvojno planskega sektorja v Delovni skupnosti SOZD Mercator. Priprave za sestavo letnega planskega akta stečejo nekje sredi leta. Na kakšni osnovi strokovna služba pripravlja material, po postopkih od delovnega gradiva do predloga oziroma sprejema letnega planskega akta sozda? Aktivnosti za pripravo letnega planskega akta se začnejo nekako spomladi, če mislimo s tem samo formalni začetek postopkov za pripravo plana. Po vsebini pa tečejo priprave za plan skozi vse leto. Gre za spremljanje rezultatov gospodarjenja oz. poslovanja članic sozda, širših gospodarskih segmentov, spremljanje odražanja oziroma vplivanja učinkov najrazličnejših ukrepov, s katerimi se urejajo pogoji poslovanja oziroma gospodarjenja. Na podlagi takih in podobnih ocen se pripravljajo tudi usmeritve poslovne politike sozda kot celote. Temeljno izhodišče za pripravo plana je dejstvo, da so globalne razvojne usmeritve vsebovane že v srednjeročnem planu in da letni planski akt predstavlja samo konkretizacijo njihovega uresničevanja. Drugi del za pripravo plana pa so podatki, ki jih strokovni službi posredujejo članice sozda. Ti podatki so: vzroki in razlogi za odstopanja od planiranih rezultatov v določenem obdobju in planirana izhodišča za naslednje poslovno obdobje, ki temeljijo na oceni tekočih poslovnih rezultatov. Ti podatki služijo za dopolnitev globalnih usmeritev poslovne politike sozda kot celote. Plan sozda mora predstavljati mobilizacijo, sintezo dogovarjanja in usklajevanja posameznih poslovnih usmeritev. Cilj takega usklajevanja'in dogovarjanja je »akcijski program«, ki bo zagotavljal hitrejši razvoj sozda kot celote, hitrejši razvoj posameznih dejavnosti kot tudi hitrejši razvoj vseh organizacij združenega dela. Neizpodbitno dejstvo je, da si hitrejšega razvoja posamezne dejavnosti in organizacij združenega dela ne moremo zamisliti, če nimamo zagotovljenega hitrejšega razvoja sozda kot celote. Lahko rečem, da smo v planskem aktu sozda za leto 1983 zasledovali prav ta cilj in da predlog plana za prihodnje leto predstavlja kvaliteten premik v primerjavi z letošnjim planskim aktom. To pa ne pomeni, da smo s takim planskim aktom sami že zadovoljni. Absolutno se zavedamo, da je naša primarna naloga, da vsako leto oblikujemo čim kvalitetnejši planski akt. V to nas silijo vse ostrejši pogoji gospodarjenja, ki bodo zahtevali oblikovanje in uveljavljanje take notranje ekonomske politike v sozdu, ki naj bi s svojim učinkovanjem blažila vplive zunanjih ukrepov, katerim se seveda ne moremo izogniti. Opredeljevanje take politike pa od strokovne službe nedvomno terja veliko poznavanje notranjih rezerv bodisi v posamezni dejavnosti organizacij združene- ga dela, bodisi v posameznih poslovnih funkcijah. Kako in koliko so ti podatki dosegljivi strokovni službi in koliko jih strokovna služba uporabi pri oblikovanju planskega akta? Planski akt sozda je dokument, ki ne nosi samo pečata usklajevanja lastnih interesov in zasledovanja uresničevanja lastnih strateških ciljev temveč je akt, ki mora vsebovati tudi širše družbene usmeritve. Tu mislim predvsem na resolucijske usmeritve. Te so osnova planskega dokumenta, ki jih mora strokovna služba vsebin- Franc Kastelic Direktor M-KZ Cerknica,‘Slavko Tomič. Foto: Vesna Bleiweis sko dopolniti in kvantificirati. Realizacija plana je odvisna tudi od usposobitve notranjih rezerv, ki jih moramo poiskati v prav vseh poslovnih funkcijah od nabavne do prodajne, do finančne, itd. Rezerve so predvsem v racionalizaciji in ekonomizaciji poslovanja, delitvi dela, zaposlovanju itd. Zadeve sicer pomenijo sila občutljivo področje, ker ne pomenijo samo poseganja v razvoj vsake članice sozda, temveč tudi poseganje v zagotavljanje vira sredstev za eksistenco in ekonomsko upravičenost nadaljnjega obstoja posamezne organizacije. Planski akt - od delovnega gradiva do osnutka se obravnava na različnih nivojih - strokovnih, posvetovalnih, samoupravnih. Katera od faz v tem postopku bistveno vpliva na oblikovanje plana? Prvi, strokovni filter za delovno gradivo predstavlja kolegij generalnega direktorja. Drugi, pomembnejši pa je posvetovalni organ generalnega direktorja - poslovodni svet. Prav na tem poslovodnem organu vseh članic sozd se srečamo s pripombami, neredko tudi s soočenji interesov. Razumljivo je, da se konstruktivne pripombe in pa pripombe, ki pomenijo kvalitetnejše opredelitve ali pa rešitve pri nadaljnjem oblikovanju plana upoštevajo. Odmev na poslovodnem svetu tudi pokaže, na katerem področju planirana izhodišča niso dovolj čvrsto opredeljena in usklajena. Na podlagi tega odmeva se dopolni oziroma pripravi delovni osnutek plana, ki ga obravnava izvršilni odbor delavskega sveta sozd. Glede na to, da je izvršilni odbor organ delavskega sveta, ki mora oblikovati osnutek, se na tem organu še nadaljujejo razmišljanja o boljših in kvalitetnejših vsebinskih opredelitvah. Prišla sva do faze javne obravnave planskega akta. Kaj in koliko pripombe iz javne obravnave prispevajo h kvalitetnejši vsebini predloga planskega akta glede na njegov osnutek? Omejili se bomo na izkušnje oziroma pripombe na osnutek planskega akta za leto 1983. Če bi zadevo sodil po številu pripomb (približno 10), bi lahko dejal, da gre za kvaliteten akt, ki v bistvu ne potrebuje nobenih spreminjevalnih zadev. Vendar pa zadevo preso- jam glede na vsebino pripomb: pretežni del pripomb nosi pritisk na povečanje naložb - skupnih investicij. Istočasno pa nobena od njih ne predlaga oziroma zahteva povečanega obsega združevanja sredstev za njihovo uresničevanje V tem vidim veliko slabost, kajti uresničevanje razvojnih ciljev sozda kot celote terja določena pravila igre, predvsem pri oblikovanju in trošenju investicijskih sredstev. Ob razpravah o izhodiščih planskega akta se torej najbolj pokažejo investicijski apetiti-Strokovna služba je dolžna te apetite in interese uskladiti s kriteriji, ki veljajo za vključitev naložbe v planski akt. Povejte mi. prosim, koliko naložb iz letnega plana izpolnjuje vse kriterije za uvrstitev v plan? Če bi sešteli predračunske vrednosti vseh investicij, za katere so temeljne in delovne organizacije zahtevale oziroma želele uvrstitev v planski akt, bi to pomenilo več kot 3 milijarde din. Na podlagi kriterijev, ki jih za investicije v letu 1983 opredeljuje resolucija o družbenoekonomskem razvoju SRS za leto 1983 za prednostno obravnavanje naložb in lastnih meril, (me; j rila so opredeljena tudi v poslovni politiki M-IB), je v plan uvrščenih po predračunski vrednosti za 1,4 j milijarde din investicij. Ob tem moram povedati, da ocenjujemo,; da bomo v letu 1983 na podlagi: kriterijev oziroma obvez za združevanje sredstev (40% amortizaci-: je in 7% davčne osnove, zmanjšane za obresti) združili le okoli 300 milijonov din. kar pa pomeni ne- j kaj več kot 20% predračunske vre- j dnosti vseh investicij. Realizacij3 , samih investicij ni odvisna sam0 od trenutne investicijske sposob-nosti potencialnih investitorjev, ‘ merjene po današnjih kriterijih-temveč predvsem od pričakovanih sprememb predpisov. Prav ta razkorak med investicijskimi ape' ■ titi (ali celo potrebami) na eni strani, na drugi strani pa pritisk n3 zniževanje obveznosti za združevanje sredstev me napeljuje n2 misel, da bi morali notranjim kriterijem za ugotavljanje upravičenosti skupnih investicij dati večji pomen in še zaostriti medsebojno odgovornost do koriščenj3 združenih sredstev za investicij6' Investicijska politika je del P°' slovne politike, s katero lahko oZJj roma moramo najhitreje realizirati naš skupni cilj, to je hitrejši razv° sozda kot celote, hitrejši razvoj P°' sameznih dejavnosti in hitrejši ra' zvoj organizacij združenega del3' Tudi investicijska politika sozd3 ni seštevek razdrobljenih lokalni!1 in občinskih regionalnih investidl' skih politik, temveč ena sam3' Skupni investicijski politiki morajo torej podrediti individualne investicijske politike posamež’ nih organizacij združenega dela- Planski akt za leto 1983 je tak0' rekoč pripravljen, čeprav še ni^° znani vsi parametri iz resolucij* - v tem delu bodo še potrebi*6 korekcije oziroma usklajevanj3] Bolj pa me zanimajo naloge P*3 niranja za leto 1984, ko nas bod^ gospodarske razmere še bolj k° do sedaj silile v iskanje čvrstem šib in racionalnejših povezav okviru velikih asociacij - sozd0' torej tudi v našem. Del odgovora je že povedan- n vendar ga ponovno poudarja*0] Planiranje v času »lagodnega« ej' spodarjenja je mnogo epostavn še kot v času recesije. Temelj pl3 niranja v takem obdobju je P*’3. IlUČUlJct V UliVt-IIl OUUOUJU t- ,- - gotovo v moči in sposobnosti ob ^ h; kovanja medsebojnih odnosov čvrstih vezi članic. Da tu velja!„ določena pravila igre - podrejanj individualnih oziroma avtarkičn j? odnosov je jasno. Koliko in ka o< so ti medsebojni odnosi ovrstjir- j! je odvisno od sposobnosti in odP *U tosti vsakogar, ki v procesu ’ varjanja in sporazumevanja s° 5p luje, oziroma od pripravljeITvj, vsakogar, da z odrekanjem inerriii dualizmu prispeva k skupb^.g. cilju, to je oblikovanju take s ^ gije oziroma razvojne politik0 da, ki bo glede na njegov0 ,a jr1 l nomsko moč lahko paralizi*- 1 blažila neugodne vplive na ^ p’ od posameznih članic in s°z celoto. ci C Razprava generalnega direktorja Mirana Goslarja na srečanju sekretarjev OOZK Ljubljana, 16. decembra 1982 Sedem stebrov sozda Mercator Prejšnji teden, 9. 12. smo imeli obisku predsednika Skupščine SRS, Vinka Hafnerja s sodelavci ^ predsednico Skupščine mesta Ljubljane Tino Tomlje s sodelavci- Razlagali smo našo organizaci-•I0, naše plane in predvsem naše Uspehe, še posebej izvozne. Čeprav je izhodišče za današnjo razpravo pravzaprav isti material -uanes ni potrebno govoriti o orga-Uizaciji in uspehih, pač pa o naših slabostih in o tem, kaj nas ovira, ua bi bili uspehi še večji. ^loga komunistov v sozdu .Za razliko od naših samouprav-Pih organov in zveze sindikatov, komunisti organizirano nismo bili ' v zadnjih letih kaj prida prisotni Pri razreševanju naših skupnih za-aev v sozdu, smo pa vendar pokli-Cani, da bolj smelo spreminjamo P^še lastne razmere in se nikdar P® ustavljamo na samozado-v°ljstvu. Prav toliko kot obliko-Valci in ustvarjalci razmer v lastni Poslovni enoti (lastni prodajalni, ^rladišču, proizvodni enoti itd.), ‘Poramo znati in hoteti, da obliku-jPrno svojo usodo tudi v tozdu, J-'0, sozdu in širše. Pri tem pa je Ppša glavna slabost, da večinoma Preko problematike tozda skoraj e sežemo, če pa že, ponavadi le Preveč enostransko, obremenjeni ozkostjo in omejenostjo intere-°v lastne TOZD. Predpogoj za to PC je seveda najprej dobra infor-jPiranost, da bodo naši delavci ču-Pi in razumeli tudi širše interese rugih OZD v sestavu Mercatorja, e pa samo lastne. V vsakodnev-enn konkretnem ravnanju se če-to vse premalo vprašamo, ali bo krep, poslovna poteza itd., za ka-ero je videti, da nam koristi, kori- nje teh zadev v praksi. Samo to preprečuje nepotrebno in neracionalno dupliranje poslovnih funkcij in odpravlja vzroke za razne nesporazume in konfliktne situacije. Ne moremo vseh zadev opravljati skupaj ali jih proglašati za skupne, to bi ustvarjalo zmedo in negiralo TOZD ali DO, njihovo individualnost in njihovo poslovno afirmacijo. Toda tiste zadeve, tisti stebri, ki so opredeljeni kot skupni, ne morejo trpeti izjem, ne morejo trpeti odstopanj, ne morejo biti predmet ponavljajočih se diskusij in poskusov, da bi jih rušili, jim oporekali ali jih izigravali. Zaradi tega je treba poudariti, da ne more biti član naše SOZD, kdor teh stebrov brezpogojno ne sprejema in kdor jih v praksi vsakodnevnega poslovanja ne spoštuje. Večina naših notranjih problemov je vezana ravno na ta vprašanja in na poizkuse, da bi se v imenu tkzv. interesov večjega dohodka svoje lastne TOZD ali DO, oz. interesov lastne občine ali regije, izognili ali obšli enotnemu uresničevanju zadev skupne politike. Druga plat tega problema pa je v želji po pretiranem izkoriščanju prednosti, ki jih dajejo te skupne zadeve. Zadeve skupnega pomena -stebri enotnosti in čvrstine v Mercatorju Zapisani so predvsem v 12. čl. SaS o združitvi v SOZD in v III., IV. in V. poglavju tega SaS (čl. 10-44). ' 1 - skupno usmerjanje in usklajevanje blagovnih tokov znotraj (med OZD v sestavu) in zunaj (zlasti v odnosih nabave blaga za po- SOZD in je tudi predmet in glavna vsebina skupnega planiranja v SOZD in predmet posebne pozornosti naše dolgoročne in kratkoročne poslovne politike. Ta filozofija je bila in je še razlog za določeno privlačnost SOZD Mercator za integracijska gibanja. Toda naš problem je v tem, da imamo opravka tudi z različnimi interpretacijami in pojmovanji teh skupnih zadev, z različnimi nedoslednostmi itd., v glavnem po načelu: kar mi koristi, tega se bom držal, kar mi trenutno ne ustreza, temu bom ugovarjal, se skušal izogniti, obiti, izigrati itd. Inačic tega izmikanja je zelo veliko, češ da so nekatere zadeve nedorečene, manj pomembne, da jih je težko uresničiti zaradi vpliva regijskih in občinskih organov, da še niso dozorele, da slabosti drugih OZD v sestavu Mercatorja to preprečujejo itd. itd. V vsem tem je nekaj resnice, še več pa izgovarjanja, ki v bistvu pomeni premajhno pripravljenost za skupen uspeh in premalo zavesti, da je uspeh posamezne OZD tudi naš skupni uspeh in uspeh druge OZD tudi uspeh naše OZD. Boj proti pojavnim oblikam spodkopavanja in nedoslednega uresničevanja vsake od 7 skupnih zadev mora biti predmet glavne aktivnosti komunistov v oblikah njihovega povezovanja v SOZD, pa tudi vseh drugih organov. To je težka naloga, saj se ponavadi vse to skriva pod plaščem interesa TOZD ali DO in enostranskega prikazovanja stvari. Direktorji, komercialisti in fi-' nančni delavci so, realno gledano, svojevrsten filter, ki odločilno lahko vpliva na poglede in odločitve delavcev, delegatov, samouprav- stila . SqXcj tudi drugim ozd v sest hašj’ pa bo morda nasprc skupno dogovorjeni polit A/r ^ --1 • ______ ji. ^erp.,iPlošno velja ocena, a; 3e ocj ]* še kar uspešna SOZE Je od fce Kar uspešna SOZ! ski ra,e . 19^7 napravila vsest: 3 štf. V?i- ki samo našteli ■ i; , Jhx samo našteli \ n!k vTl0 novih objektov, zgi ‘Ufi v . JIVJVIII O OJ CK LOV, Zgi kih Sr letih s pomočjo zdn kreb .®ustev, bi se o tem la ■ NVh!ral1- J^ornembnejša stvar za i PrSil® v integraciiah i* ureditev in raz Nl>£v!?Vlih funkci3> ki se „ rj, Ijale na posameznih i Žarari-?D’ dO, SOZD. jsklikah tega nenehno ob raj lih *ad -manin < srei vsako integ: *^ri0 ° združitvi) in nat< rezP°gojno uresnič trebe OZD) - na prihodkovnih osnovah ‘ 2 - skupno opravljanje bančnih, kreditnih in denarnih poslov - preko in v okviru M-Interne banke 3 - skupno uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem sredstev - na dohodkovnih osnovah 4 - skupno usmerjanje in usklajevanje ekonomskih odnosov s tujino in združevanje deviz 5 - skupen informacijski sistem in enotna elektronska obdelava podatkov 6 - skupen in enoten image (podoba) v predstavljanju in nastopanju OZD ter v izvajanju skupne ekonomske propagande. 7 - visoka stopnja medsebojne vzajemnosti in solidarnosti za čim večjč socialno varnost delavcev Navedenih 7 stebrov ali skupnih zadev predstavlja filozofijo naše Ijalcev. Nekaterim se zdi, da močna in čvrsta SOZD ogroža moč in čvrstino DO ali TOZD, in se čutijo ogrožene ob vsakršnih celo neformalnih stikih med delavci iz SOZD in TOZD. Žal je seveda tako, da tisti delavci in komunisti v SOZD in drugih dejavnostih, ki naj bi zagovarjali predvsem skupne interese in interese usklajevanja in razumevanja argumentov drugih, marsikdaj nismo v enakopravnem položaju, saj ne moremo biti povsod in ob vsakem času prisotni. Nasploh pa je zelo zgrešeno misliti, da močna SOZD pomeni šibke DO, ali obratno, da močne DO pomenijo slab SOŽD. Vsi moramo biti močni, na vseh ravneh, in vsakdo v tistih zadevah, ki se urejajo kot skupne na posameznih ravneh. Kar zadeva raven SOZD, moramo biti močni in nepopustljivi pri navedenih 7 stebrih oz. skupnih zadevah. Vsaka od njih terja določena pojasnila, da bo bolj jasno, za kaj gre. Največ problemov, največ spornih vprašanj in enostranskih tolmačenj oz. nastopanj s pozicije ozkih in kratkoročnih interesov se pojavlja pri skupnem usmerjanju in usklajevanju blagovnih tokov (1. steber) in trženja nasploh. Skupno usmerjanje blagovnih tokov Najpomembnejše zadeve s tega področja so sledeče: skupno sklepanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami in ustreznih skupnih planskih aktov oz. pogodb, kadar s posam. proizvodno OZD trajneje posluje več temeljnih trgovskih organizacij v sesta-vu SOZD. Res je, da so TOZD pri izvajanju teh sporazumov operativno popolnoma samostojne, toda plan blagovnega prometa, ki ga sprejemamo vsako leto, ne more biti nekakšen ohlapen indikativni dokument, kot si nekateri to radi razlagajo, pač pa zelo čvrsta in precizna obveznost vsake naše OZD in vseh njenih delov, da ga v celoti uresničujejo. Pri tem moramo biti posebej do-, sledni in brezkompromisni zlasti v naslednjem: - blago proizvajalcev, s katerimi imamo dolgoročne sporazume, mora biti v celoti po količinah in po asortimentu prisotno na vseh naših predaj nih mestih. Gre za 250 proizvodnih OZD s preko 825 tozdi, s katerimi imamo dolgoročne SaS, in zacca.550 drugih OZD, s katerimi imamo dolgoročne odnose. (Sicer pa imamo skupaj cca. 2500 vseh dobaviteljev, od tega 1700 proizvajalcev); - nabava tega blaga teče za vse naše trgovske organizacije enako in enotno; delno, kar je dogovorjeno in planirano kot direktna dobava proizvodnja-trgovina na drobno, ostalo preko naših trgovskih OZD na debelo; - t. i. bonitete iz tega poslovanja in celotno spremljanje realizacije teče preko komercialnega sektorja SOZD in se kvartalno obračunava na tozde; - dolžnost trgovskih organizacij je še posebej, da v skladu s planom neprestano povečujejo in skrbijo za prodajo izdelkov kmetijskih in industrijskih OZD iz sestava Mercator, in sicer za celotni asortiman njihove ponudbe, zlasti še tiste, ki ima obeležja proizvodov Mercator (stalna prisotnost) - omejitve veljajo za nabave pri tkzv. eksternih grosističnih organizacijah, ki jih pojmujemo kot dopolnilne oskrbovalce, zlasti v blagovnih skupinah, ki jih ne pokrivajo interni grosisti (tendenca zmanjševanja: nominalno za 10% v letu 1983). O kakovosti medsebojnih odnosov Ta načela so podrobno obdelana v uvodnem delu plana blagovnega prometa za leto 1983 in predstavljajo trajno usmeritev naših medsebojnih odnosov. Plan je izdelan tako, da je iz njega razvidno poslovanje SOZD kot celote, in poslo-v mje posamezne OZD do posameznega poslovnega partnerja. Kvaliteto naših medsebojnih odnosov mora odražati stalno in vsakoletno povečevanje medsebojnega poslovanja (interni promet), kar nam tudi bistveno zmanjšuje potrebe po obratnih sredstvih. Ne moremo dovoliti, da bi to politiko samovoljno krojili komercialisti po TOZD, in še manj poslovodje po naših prodajnih enotah, čeprav se to navadno opravičuje s potrebo t. i. boljše založenosti, briskira p« se naše obveznosti iz dolgoročnih naložb, angažirajo se dodatna obratna sredstva, diskriminirajo se domači proizvajalci, interesi našega izvoza itd., itd. Uveljavljanje teh načel seveda ne pomeni nikakršnega nasilnega spreminjanja realnih odnosov na tržišču, ki sicer zelo slabo deluje, saj je trgovina v položaju iskanja blaga. Toda prav to nam narekuje zvestobo in korektno obnašanje do vseh tistih proizvajalcev in drugih poslovnih partnerjev, ki se čutijo soodgovorne za preskrbo skupaj z nami in ne lovijo samo zaslužkov posameznih, slučajnost-nih poslov. Za celotno SOZD velja, naj bi razmerje med interno in eksterno nabavo, ki letos znaša 28:72, popravili na 31:69 v prihodnjem letu. V tem okviru naj bi nabava pri internih proizvajalcih narasla v strukturi od 11 na 12, nabava pri internih grosistih pa od 63 na 68%, torej tendenca zmanjševanja nabave pri eksternih grosistih za 5 indeksnih točk. S tem smo še daleč od planske usmeritve za konec srednjeročnega obdobja 1985, ko naj bi v interni grosistični nabavi dosegli 75%. Seveda pa je rast naših notranjih medsebojnih odnosov v veliki meri odvisna tudi od kvalitetnega poslovanja naših domačih proizvodnih organizacij in domačih OZD trgovine na debelo, oz. od njihove sposobnosti, da se s svojo proizvodnjo prilagajajo potrebam; za grosiste pa še posebej, da popolno in hitro oskrbujejo trgovsko mrežo. Tu imamo še veliko slabosti, ki so seveda tistim, ki bi radi poslovali brez reda in discipline, v veselje, saj v tem iščejo opravičila za svoje ravnanje. Nekako na robu naših prizadevanj za povečanje medsebojnega poslovanja se še vedno nahajajo nekatere naše OZD storitvenih dejavnosti. To velja še posebej za hladilnice, ki imajo premajhen del svojih zmogljivosti, pa ne samo po lastni krivdi, angažiranih na dolgoročnih odnosih z domačimi kmetijskimi, drugimi proizvodnimi in trgovskimi OZD. Delno pa to velja tudi za naše organizacije servisnih storitev, ki jih moramo intenzivneje vključiti v vzdrževanje in servisiranje tehničnih naprav v naših obratih in poslovalnicah. Eden najtrših orehov naših notranjih težav, ki nam zavira hitrejšo rast notranjih blagovnih tokov, še posebej pa povzroča nezadovoljstvo in konflikte med posameznimi OZD znotraj SOZD, je neizvedena delitev dela in specializacije med OZD na debelo in prepročasno prilagajanje trgovine na debelo potrebam maloprodaje. O trgovini na debelo v Mercatorju Sedanje stanje organizirnosti dejavnosti na debelo je sledeče: - 19 OZD se ukvarja s prometom na debelo, od tega 4 OZD -čisti grosisti (Grosist Ljubljana, Grosist Postojna, Veleprodaja Ptuj in Trgoavto - Veleprodaja Koper) ustvarjajo 70% prometa na debelo v SOZD, kar kaže na razdrobljenost ostale trgovine na debelo - po organiziranosti imamo v tozdu le 6 čistih OZD na debelo, 13 OZD na debelo pa se ukvarja tudi s prometom na drobno, s proizvodnjo in z zunanjetrgovinsko dejavnostjo . - po dejavnosti prometa na de- belo beležimo naslednjo strukturo: . - 13 OZD opravlja promet na debelo z živili in proizvodi dnevne potrošnje, - 2 OZD s svežim sadjem in zelenjavo, - 6 OZD ž neprehrambenim blagom, Problem je ohranjanje in tendenca pojava novih skladišč lokalnega značaja z omejenim ozkim programom poslovanja (predvsem pijače). Ta ne opravljajo funkcije osnovne preskrbe določenega področja, pač pa so posledica dohodkovnega interesa poslovanja v prometu na debelo s tem blagom (blago z ugodnimi razlikami v cenah), kar postavlja v neenakopraven položaj tisto našo OZD na debelo, ki je zadolžena za osnovno preskrbo področja. S spremembo samoupravnega sporazuma med OZD na debelo in drobno želimo v medsebojne odnose med trgovino na debelo in drobno vnesti predvsem naslednje pozitivne premike v poslovanju: - s sporazumom opredeliti, katerim organizacijam na debelo v SOZD se priznava status OZD na debelo v funkciji resničnega oskrbovalca določenega trga, - doseči, da se nabava blaga, ki ga OZD na debelo vodijo v svojih programih, tudi stvarno v celoti preusmeri na trgovino na debelo v SOZD, - s sporazumom zavezati OZD na drobno, da planirajo nabavo posameznih blagovnih skupin pri internem profitu najmanj v višini poprečja nabav, ki so ga dosegle druge OZD na drobno v tekočem letu - dohodkovno stimulirati tiste OZD na drobno, ki izpolnjujejo oziroma presegajo svoje planske obveznosti pri internih grosistih, - doseči večjo učinkovitost, sortiranost in ažurnost OZD na debelo v oskrbi OZD na drobno Razprava generalnega direktorja Mirana Goslarja na srečanju sekretarjev OOZK Ljubljana, 16. decembra 1982 Sedem stebrov sozda Mercator maj presegel 7,6 milijona $, in je bil v letu 1980 celo za malenkost manjši, se je v letu 1981 povzpel na 12,400.000 $, letos pa bo presegel 24 milj $, in to v celoti na konvertibilno področje (podatki so preračunani z uporabo kurza 1$ = 41.80 din). S tem je Mercator, takoj za Agrotehniko-Grudo, drugi največji slovenski izvoznik agroživolske-ga sektorja. Ostali zelo zaostajajo. Tudi za prihodnje leto planiramo 21% povečanje izvoza. Nadaljevanje s 3. strani skozi sankcioniranje slabega poslovanja OZD na debelo, - s pravično razporeditvijo skupnega prihodka' iz medsebojnega poslovanja doseči večjo medsebojno odvisnost v poslovanju med OZD na debelo in drobno v SOZD. Navedena slika organiziranosti kaže, da smo za trgovino na debelo s prehrambenimi proizvodi in proizvodi dnevne potrošnje uveljavili načelo regionalnega oskrbovanja v ekonomsko upravičenem gravitacijskem področju. Še vedno pa nam ni uspelo doseči sporazuma o delitvi dela in specializaciji med OZD na debelo na ne-prehrambenem področju, na področju prometa s sadjem in zelenjavo, odprta pa so tudi nekatera vprašanja poslovanja z mesom in mesnimi izdelki. Vse OZD na debelo želijo svoje sedanje programe celo širiti na iste blagovne skupine in ni pripravljenosti za sporazum o delitvi dejavnosti v smeri specializacije. Odprta vprašanja specializacije so v odnosih A med M-Velepreskrba, TOZD Grosist Ljubljana, M-Nanos, TOZD Grosist Postojna in M-IP, TOZD Veleprodaja Ptuj, B med M-Sadje zelenjava Ljubljana in M-Nanos, TOZD Sadje Koper Dekani (arbitražni spor) C delno odprta vprašanja so tudi v odnosih med M-Velepreskrba, TOZD Grosist Ljubljana in M-MT, TOZD Contal’ Ljubljana (papir), dalje med M-Nanos, TOZD Grosist Postojna in M-MT^TOZD Steklo Ljubljana (steklo in keramika) in Č med M-Velepreskrba, TOZD TMI Ljubljana in M-Nanos, TOZD TMI Postojna Vzroki za takšno stanje so globlje narave, med drugim nedorečena in nerazčiščena vprašanja ob integracijah, vztrajanje na nespremenljivosti tradicionalnih oblik organizacije, vplivi regionalnih in občinskih faktorjev, ki vidijo možnost »učinkovitega vpliva« na gospodarstvo le v obstoju »svoje« TOZD ali DO, kadrovski problemi, ki utegnejo nastati ob reorganizacijah, pojmovanje, da je »lastni dohodek« mnogo važnejša stvar od skupnega dohodka itd. Očitno ima vse to večjo težo kot pa bremena neracionalnosti, ki iz tega izhajajo (povečane zaloge, podvajanje zalog, desortiranost v ponudbi, visoki transportni stroški, prevelike in nepotrebne investicije v skladiščne in hladilniške zmogljivosti, povečane potrebe po obratnih sredstvih, visoki stroški za obresti, potrebni dodatni žiralni denar za eksterne nabave, preveliko število zaposlenih, zlasti administrativnih delavcev, slabosti medsebojne konkurence). Komunisti v SOZD bi morali oceniti, da je po štiriletnih brezuspešnih poizkusih dozorel čas za radikalni preobrat v navedenih dejavnostih trgovine na debelo in proizvodnje in za dosledno organizacijo po funkcionalnem načelu, brez obremenjenosti lokalnih pogledov in tradicionalne navajenosti. Vse ostale zadeve skupnega pomena (ali ostalih šest stebrov) ne terjajo tako izčrpne in tako kritične ocene, predvsem zaradi tega, ker so pozitivni premiki storjeni doslej, zelo otipljivi in prepričljivi, problemi in odprta vprašanja pa laže rešljivi. Skupno opravljanje bančnih, kreditnih in denarnih poslov IB kreditirajo druge TOZD, ki jim sredstev primanjkuje. Nekateri organizacijski problemi opravičujejo, da OZD v sestavu M-Nanos in TOZD Veleblagovnica Beograd dnevno še ne poslujejo preko M-IB, seveda pa bo potrebno v doglednem času urediti tudi to vprašanje. Vsekakor je odpor lokalnih temeljnih bank do poslovanja internih bank v glavnem že preteklost. Svojo slabo stran tekočega poslovanja ima bistveno manjša skrb naših DO in TOZD za ustvarjanje lastnih obratnih sredstev. Nekatere naše OZD so trajni kronični veliki koristniki likvidnostnih kreditov pri M-IB, ta pa ima občasno velike težave, da zagotovi manjkajoča sredstva iz vseh mogočih virov. Prav zaradi tega bomo morali s poslovno politiko v prihodnjem letu diferencirati obrestne mere med eksternim in internim prometom v korist internega in zaostriti problem višine zalog in njihovega obračanja pri nekaterih naših OZD. Ponavadi so glede prevelike višine združevanja sredstev najglasnejši tisti, ki so svoje investicije že spravili pod streho, in tisti, ki zase pričakujejo manj, kot združujejo. V to kategorijo bi lahko uvrstili tudi tiste, ki vedno zelo natančno tehtajo, koliko so plačali in koliko so dobili. Če bi popuščali pred takšnimi pritiski in kalkulacijami, bi kaj kmalu prišli do spoznanja, da združevanja sploh ne potrebujemo, pa naj se vsakdo sam znajde, kakor ve in zna. Naša dolgoročna politika glede ekonomskih odnosov s tujino je sledeča: - zagotoviti in povečevati izvoz naših proizvodnih OZD preko M-MT, - povečevati blagovne fonde izvoznega blaga s sovlaganji v proizvodnjo tudi izven SOZD, - nadaljevati z integracijami novih izvozno usmerjenih proizvajalcev, - zagotavljati blago za izvoz pri jugoslovanskih proizvajalcih, kjer ja še zaostaja za doseženo stopnjo potreb in možnosti SOZD. Ne bi se smeli zadovoljiti s tem, da smo relativno močni v izvozu v nekatere države zahodne Evrope, v oskrbovanju gradilišč v tujini in v maloobmejnih zlasti sejemskih sporazumih. Praktično nismo prisotni na Vzhodu in premalo v Ameriki. Brez hitre primernejše organiziranosti za osvajanje novih blagovnih skupin za izvoz, novih tržišč in novih oblik nastopanja v tujini se kaj hitro lahko znajdemo v stagnaciji. Zato mora M-MT ustanoviti organizacijsko enoto i ekvivalentno vlogo in nalogami« kot jih v proizvajalnih organizacijah nosijo razvojni sektorji. V ta namen je treba pridobiti nove, mlade ustrezno kvalificirane kadre, kadre, da bodo kreirali nove posle, nove ideje, vnašali novo poslovno vnemo in vztrajnost. Prav tako brez večjega števila naših ljudi v tujini in njihove stalne prisotnosti tam ni mogoče računati na nadaljnjo ekspanzijo. Skupno uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem sredstev Skupno uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem sredstev je dalo izjemne rezultate. Znano je, da smo samo od 1977-1982 dalje s pomočjo združevanja, ki ne more tolerirati nikakršne izjeme, zgradili 53 trgovinskih objektov (od tega 16 blagovnih hiš), 4 proizvodne orate, 7 kmetijsko predelovalnih obratov, 8 hotelsko gostinskih objektov in 11 skladišč, in sovlagali pomembna sredstva v proizvodnjo izven SOZD. Toda še vedno imamo občasne posamezne ugovore in pomisleke, da je naš vzajemni sistem združevanja sistemsko problematičen. Čeprav gre za združevanje za objekte, določene v srednjeročnih oz. letnih planih, ki jih zelo težko usklajujemo, se pojavljajo predlogi, češ da gre za anonimno združevanje in da bi morali preiti k interesnemu združevanju za določeno posamezno investicijo. Kdor le malo pozna našo SOZD, njeno raznolikost in razprostranjenost, seveda ve, da bi to pomenilo konec združevanja. Saj bi ne bilo nobene prave garancije več, da bi v določenem obdobju, npr. srednjeročnega plana, vsaka OZD prišla na vrsto s svojimi programi. Poenostavljeno povedano, naš sistem združevanja temelji na načelu, da eni danes, drugi jutri drug druge-pomagamo z investicijskimi V prvi vrsti člana skupine CK ZKS, Geza Bačič in Ivanka Vrhovščak. Foto: Jaro Novak sredstvi in se medsebojno vse intenzivneje prepletamo z dohodkovnimi odnosi. Drugi pomisleki veljajo obsegu združevanja, ki ga določamo z vsakoletnimi plani, češ da je preveliko. Podatki kažejo drugače (glejte razpredelnico). Vsakršen ugovor, da združevanje sredstev za skupne investicije pregloboko posega v obratna sredstva za tekoče poslovanje, prav tako ne drži, ker je M-IB dož-na, da vsaki naši članici še neporabljena združena sredstva nadomesti z obratnimi krediti. In še nekaj, kritiki pri tem vsako leto pozabljajo izračunati, koliko valoriziranih sredstev iz prejšnjih združevanj so dobili nazaj. Tudi to jim olajšuje tekoča združevanja. Drži pa, da prevelike investicije, ki bi presegale naše sposobnosti, lahko ogrozijo SOZD kot celoto, zato moramo biti v prihodnje vendar bolj selektivni, saj vemo, da restriktivna kreditno monetarna politika omejuje ne samo investicijske naložbe, pač pa tudi obseg obratnih sredstev, ki so na razpolago v bančnem mehanizmu. smo sicer tudi pomembni kupci za notranji trg - racionalno gospodariti z devizami pri uvozu pri tem skrbeti za pokrivanje uvoznih potreb naših članov. - še naprej večati pozitivni devizni saldo SOZD in prispevati svoj delež pri zagotovitvi določenih esencialnih proizvodov za preskrbo prebivalstva. K uresničevanju te politike je M-MT že doslej veliko prispevala. Uveljavila se je uspešno tudi pri usklajevanju planov ekonomskih odnosov s tujino članic SISEOT iz sestava SOZD in pri spremljanju oz. vzpodbujanju uresničevanja teh planov. Ta naloga, čeprav bi na videZ krepila vlogo delovne skupnostiv' M-MT, lahko pospeši proces pr6" magovanja tozdovskih ograj v s3' mi DO. Doslej je do tega premag0' vanja pravzaprav prišlo samo tani' kjer so to izsilili konkretni nep°' sredni posli. Priznati je treba, d3 nadaljnjo notranjo organizacijsK° krepitev M-MT bolj pospešuje ob' jektivna logika večjih in komplet' snejših poslov, kot pa subjektivn® sile v TOZD-ih. Po svoje to ilustrira tudi dejstvo, da med TOZD-i še nismo zagotovili točne razmejit^6 programov (registracije), čeprav ]e potreba po Specializaciji nesp°r' na. Tudi mreža ločenih predstav ništev posameznih TOZD v drH gih mestih se še ni nič spremenil3 niti organizacijsko niti lokacijsk° Podatki o obsegu združevanja (v 000 din) Leto Sredstva Obveznost % za reprodukcijo za združevanje (zaključni računi) v nasled. letu 1977 249.205 69.570 27,9 (združeno 1978) 1978 314.911 126.749 40,2 (združeno 1979) 1979 491.839 177.305 36,0 (združeno 1980) 1980 664.102 216.443 32,6 (združeno 1981) 1981 789.081 222.280 28,2 (združeno 1982) 1982 1,180.000 (ocena) 311.839 26,4 (ocena in pl. 83) Skupaj 3,689.138 1,124.186 Skupaj 30,4% Skupno opravljanje bančnih, kreditnih in denarnih poslov v M-Intemi banki je potrdilo svojo upravičenost, saj tekoče, dnevno združevanje denarnih sredstev in plačilni promet zmanjšujejo odvisnost naših OZD od bančnih kreditov. Dnevna prelivanja denarnih sredstev med TOZD, ki dosegajo zelo visoke zneske stotin milijonov din, omogočajo TOZD, ki imajo določena sredstva na svojih internih žiro računih, da preko M- V istem obdobju zadnjih šestih let je vrednost investicij, kjer so bila udeležena tudi združena sredstva, znašala 3,708.671.000 din. Povprečna udeležba združenih sredstev je znašala okoli 23%. Po letih so se izvajale investicije 1.1977’ 178.501.000 1.1978 692.085.000 1.1979 1.329.060.000 1. 1980 498.136.000 1. 1981 360.426.000 1.1982 650.463.000 Skupno usmerjanje in usklajevanje ekonomskih odnosov s tujino in združevanje deviz Mnogo skromnejši so dosežki M-MT pri opravljanju vloge zunanjetrgovinskega člena tehnološke in reprodukcijske verige, ki povezuje OZD v Mercatorju. M-MT v glavnem še vedno naše OZD obravnava suho poslovno kot vsako drugo OZD izven SOZD, celo pri poslih posebnega družbenega pomena, kot je uvoz esencialnih proizvodov za preskrbo prebivalstva ali za zagotovitev repromate-riala in rezervnih delov za naše agroživilske proizvajalce. Glede tega moramo že v prihodnjem letu najti sistemske rešitve diferenciranega obravnavanja posameznih uvoznih proizvodov, v skladu z njihovo pomembnostjo v reprodukciji ali potrošnji in odvisno od prispevka porabnikov tega blaga v izvoznih naporih. Nadaljnja poslovna integracij TOZD v M-MT in njihova osvoboditev od notranjetrgovinskih en> p nič do. ŠČitj/^P^duj c direktor tozda Za-C‘(.] ^JOtmar Zorčič, mož, ki je za- ierh i?f° P°f-v organizaciji s steča-®nčal pa jo bo z novim ob-*Zvod '■ narnenjenirn izvozni pro- r^vir ." proizvodno podjetje Kidričevo je moralo v steča; v Kidričevo je rr>e predlagatelj stečaja fir- okj yrr> razmisu-i ^ ,,,.^4 .,4^,.^«^ °brata razmišljal o usodi njenega Za Proizvodnjo usnjenih za- li vnU®°dne> vendar pa zaprav- j5.0 bile ®redstev. Razmere na trgu h? ba Si-M^^viien dati tudi potrebna f^kogg55 J^pled. Treba je bilo najti rL prj ’ bo poleg dobrega ime-dstvj.aV'fen bati tudi potrebna , jri *a obnovo strojne opre-Srnc, doK-,ratna sredstva. Vse to -c l Trtnik Proizvodnjo usnjenih za- 1 se ^rebstev v Mercator-Pano-™tro pokazala. V krat- ^Sti oval -SO Se vf°^ena sredstva a- Ne samo zaradi izre- dne prizadevnosti vseh delavcev obrata, temveč predvsem tudi zaradi imena Mercator, ki je vrnilo zaupanje nekdanjih in pridobilo vrsto novih poslovnih partnerjev. Tako smo si z Mercatorjevim imenom, hitrim prilagajanjem proizvodnje potrebam in zahtevam trga lahko pridobili tržišče. S spoznavanjem potreb trga pa smo spoznavali tudi svoje možnosti za širitev proizvodnega programa. Tudi odločitev za razširitev proizvodnje na osebna zaščitna sredstva iz tekstila se je pokazala kot umestna. Ob izvedbi postopkov za samoupravno organiziranost današnje delovne organizacije MIP, je nastala današnja TOZD Zaščita, ki se ji je priključil tudi obrat za proizvodnjo modne konfekcije podjetja Izbira. S tem pa se je osnovna dejavnost, proizvodnja osebnih zaščitnih sredstev, dopolnila s proizvodnjo modne konfekcije. Širjenje proizvodnih zmogljivosti in proizvodnega programa sta zahtevala tudi ustrezne delovne pogoje. V barakah nekdanjega delovnega taborišča se ni dalo več delati. V treh letih od nakupa zemlje do rokavice Odločili smo se za gradnjo novih obratnih prostorov. Le za najnuj nejše, racionalno, brez upravnih prostorov. Danes stoji proizvodna hala s skladiščem repromateriala in gotovih izdelkov. Svetla, zračna. Direktor pripoveduje. Meni pa pogled uide po njegovi pisarni. Skromna, staromodna oprema. Osebna izkaznica: Ime: Mercator - Izbira Panonija, TOZD Zaščita Sedež: Kidričevo Glavna dejavnost: proizvodnja usnjenih in tekstilnih osebnih zaščitnih sredstev in modna konfekcija Direktor: Otmar Zorčič Velika, nerodna pisalna miza, vitrina od bog ve kje, zatrpana z nekaj letniki uradnih listov. Nenadoma nimam pred seboj več direktorja, ki pripoveduje o začetkih, pred seboj imam skromnega, delovnega in odgovornega človeka, ki vse, kar je nastalo iz lesene ba- prestala preizkušnje. Nikakršnih težav ni bilo, ko je bilo potrebno pokriti izgubo nekaterih naših OZD. Ni bilo primera, da bi se kdo poskusil izogniti tej obveznosti. Tudi pomoč nekaterim našim OZD, ki si niso mogle ustvariti sredstev skupne porabe za regres za letni dopust in za družbeno prehrano, smo znali dovolj hitro in učinkovito zagotoviti vsi. Nekoliko več težav, omahovanj in pomislekov nastaja pri nekaterih naših OZD glede združevanja sredstev za interne kompenzacije, s katerimi pomagamo tistim našim organizacijam, kjer zaradi administrativnih omejitev pri oblikovanju cen in možnostih za ustvarjanje dohodka nastajajo negativne razlike med proizvodno in prodajno ceno na domačem trgu ali pri izvozu. Znano je, da smo interne kompenzacije po posebnem samoupravnem sporazumu odobravali našim kmetijskim organizaciijam za proizvodnjo živine, in TMI za prodajo mesa, da bi jim olajšali njihov že tako težki položaj. Nekatere naše članice se izogibajo prevzemu teh obveznosti, češ da niso neposredno udeležene pri prodaji mesa, ker se s tem ne ukvarjajo, in da enaka stopnja obremenitve dohodka ni pravična ter da jo je treba diferencirati. Zdaj je v postopku sprejemanje sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma. Čeprav je včeraj potekel rok za sprejem, je sporazum izglasovalo 27 naših TOZD, 2 ga zavračata, 41 pa se jih še ni izjasnilo. Moramo vztrajati na kombinaciji solidarnostnega in interesnega zagotavljanja internih kompenzacij. Vsi brez izjeme naj bi združevali v 1983. letu iz dohodka polovico lansko letne stopnje, ostala sredstva pa bi zagotavljale iz dela razlike v ceni pri mesu in mesnih izdelkih tiste OZD, ki se s tem ukvarjajo, v sorazmerju z obsegom poslovanja. Ne moremo odstopiti od načela, naj vsaka OZD, čeprav ne posluje z živili, vendarle vsaj nekaj prispeva za proizvodnjo mesa (o tem so se večkrat izrekli tudi organi ZKS), del povečanih bremen pa bo vendarle moral pasti na tiste naše OZD, ki meso tudi prodajajo, čeprav so zaslužki tu majhni ali simbolični ali pa jih sploh ni. S politično akcijo in prepričevanjem delavcev v naših organizacijah moramo zagotoviti, da ne bo izjeme, ki bi kvarila sliko visoke stopnje naše zavesti in solidarnosti tudi v tej stvari. Sekretar- ji OO ZK naj se za to stvar še posebej zavzamejo. Sklep Tovarišice in tovariši! Komunisti iz Mercatorja že dolgo nismo bili zbrani v tako velikem številu. Naša obremenjenost v delu pri neposrednih nalogah na delovnih mestih v TOZD, DO itd. nam često preprečuje, da bi bili dovolj seznanjeni in dovolj ustvarjalni tudi v tistih zadevah naše skupne politike, ki zadeva naše medsebojne odnose in naše skupne interese. V bistvu je vsebina, ki sem jo skušal pojasniti z razlago zadev skupnega pomena (7 stebrov) v SOZDu, tudi tisto, kar zavezuje vsako OZD v našem sestavu, da to spoštuje in disciplinirano in ustvarjalno uresničuje. Z združitvijo v SOZD se je v teh zadevah odrekla samovoljnemu ravnanju in uskladila z vsemi ostalimi članicami. Ker nam praksa dokazuje, da so razlage nekaterih teh skupnih zadev vendarle različne, je bilo potrebno nekatere stvari bolj podrobno pojasniti. Stvari seveda s tem niso izčrpane, premalo je časa, da bi danes vse pojasnili in vse dorekli. Toda to je bistvena filozofija naših notranjih medsebojnih odnosov in pogoj naše čvrstosti. Iz tega tudi vidite, kako široko je mimo tega vse drugo, kar se samostojno ureja na ravni DO in nato na ravni TOZD. Življenje seveda prinaša nove probleme in nove rešitve, ki jih bomo skupaj iskali. Naša dosedanja praksa strpnega, argumentiranega usklajevanja interesov je tu porok, da bomo težave, ki jih ni malo, znali sproti tudi v bodoče razreševati in se izogibati nepotrebnim zaostritvam, zlasti pa egoizmu in zaprtosti, ki se ne zna povzpeti iznad svojega lastnega ozkega obzorja. Vse kar sem skušal pojasniti, pravzaprav ni nič novega, na raznih mestih in ob raznih prilikah srno o teh stvareh že večkrat govorili. Toda to srečanje komunistov in ugotavljanje potrebe našega učinkovitejšega akcijskega povezovanja je bila prilika, da se vse to strne v nekoliko bolj sistematizirani celoti. Ge bomo lahko ugotovili, da smo v teh osnovnih pogledih enotni, potem bo naše skupno nadaljnje delo toliko lažje in uspešnejše. Zavzetost komunistov tudi za ta vprašanja je seveda izjemno in v delovanju osnovnih organizacij ZK bi to moralo priti do izraza. Celotni prihodek I-IX1982: 284.364.421 Dohodek: 52.241.853 Čisti dohodek: 34.066.830 Del čistega dohodka za osebne dohodke: 20.859.972 Del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo in druge na- mene skupne porabe: 2.030.651 Del čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad: 10.626.485 Čisti osebni dohodek na delavca: 10.626 Število zaposlenih: 152 rake, pripiše delacem in Mercatorju. Po proizvodnji ne sodimo v reprodukcijsko verigo sozda Po naravi proizvodnje nekako štrlimo iz reprodukcijske verige, ki jo po pretežni dejavnosti sestavljajo ostale članice sozda. To pa še ne pomeni, da bi zaradi tega občutili kakršnokoli zapostavljenost pri opravljanju nekaterih poslovnih funkcij, ki se opravljajo na ravni sestavljene organizacije, in pri reševanju naše povsem specifične problematike. Nasprotno: naše probleme uspešno rešujemo tako na ravni sestavljene kot na ravni delovne organizacije. Zavedamo se, da nosimo ime velike firme Mercator in da nam je prav to ime vrnilo trg in zaupanje v lastno kvaliteto in poslovnost. Poleg tega pa čutimo v povezanosti z delovno in sestavljeno organizacijo večjo socialno varnost, večjo možnost nadaljnjega razvoja in preko Mercatorjevega imena zaupanje poslovnih partnerjev. Mimogrede: vhodi v proizvodne obrate so označeni samo z napisi »MERCATOR«. Pravijo, da je to čisto dovolj. Le na vhodu v upravno poslopje (tudi mimogrede: urejena baraka) prebereš polno ime in naslov firme, delovne organizacije in temeljne organizacije. Torej, povezanost z imenom Mercatorja, z njegovo poslovno politiko le ni samo puhla beseda. Ime firme pri tem kolektivu res nekaj pomeni, pa čeprav bi to spoštovanje sodili le po za nekatere članice sozda tako nepomembnih, obrobnih zadevah. V proizvodnih obratih Urejena okolica, večinoma s prostovoljnim delom zaposlenih, tla čista, steklene površine čiste kot le redkokje. Nimaš občutka, da boš po nekaj korakih vstopil med drdrajoče stroje, med glave, sklonjene nad kosi usnja. Opazujem spretne roke krojilcev usnjenih zaščitnih sredstev. Danes so to rokvice, jutri bodo to usnjene gamaše in predpasniki. Odvisno od potreb trga. Režejo usnje, zlagajo in polagajo ga tako, da je čimmanj odpadka, da je izkoristek materiala čim večji. Od tega je odvisen njihov osebni dohdodek. Ozrem se proti plavolasi ženi, gledam njene roke. Spretno, hitro obrača kose usnja, pod šivalnim strojem. Stroj drdra, roke sledijo hitrosti stroja. Nit se ne sme pretrgati, šiv ne sme biti napačen. Zaradi njene napake v naslednji fazi obdelave rokavice ne bo več mogoče popraviti. Vsaka napaka, vsako slabo narjena rokavica pomeni povečanje izdelavnega časa za brezhibne izdelke, s tem pa izpad norme. Norma pa pomeni osebni doho- Mercator v SV Sloveniji Z obiska v temeljni organizaciji Vesna Bleivveis V tozdu Zaščita diktira izvoz Nadaljevanje s 5. strani dek. Gledam te roke, v nos mi sili oster vonj usnja. Zaboji se polnijo. V njih rokavice, kupi rokavic, ob koncu delavnika jih mora biti približno 1600 parov. V drugi hali zaščitna konfekcija iz tekstila in modna konfekcija. Bale modrega blaga, skrbno zloženega v več plasti, krojilčeve roke pa vodijo električne škarje po razprostrtem blagu. Iz njega bodo na-, stale delovne halje. Mikavne, moderne ženske pumparice za zimo, rdeče, bele. Množica udobnih kril. Na trgu vse z značilno oznako Mercator-Izbira Panonija, TOZD Zaščita. Marjan Munda, pomočnik direktorja tozda, mi razlaga: Stroji so večinoma novi, ni pa nam jih uspelo unificirati. S tem bi odpadle marsikatere težave pri iskanju rezervnih oziroma nadomestnih delov. Pri iskanju nadomestnih delov in industrijskih igel se znajdemo, kot vemo in znamo, ker so vsi stroji uvoženi oziroma izdelani po tuji licenci, proizvajalcev industrijskih igel pa v Jugoslaviji ni. Osnovna surovina za izdelovanje zaščitne opreme sta usnje in tekstil. S tekstilom še nekako gre, problem pa je usnje. Oboje kupujemo na zaloge. Trenutna zaloga usnja zadošča za proizvodnjo do konca januarja 1983. V zalogah pa so vezana obratna sredstva, s tem pa se odpira dodaten problem. Pa še en problem je prisoten. Za vsakim strojem naj bi sedel delavec, teh pa očitno v tozdu primanjkuje. Kljub velikemu številu delavcev, ki preko ptujskega zavoda za zaposlovanje iščejo delo, tozd še vedno išče delavce. Pred tremi meseci objavljena potreba po delavcih je dala naslednji rezultat: od 206 vlog za zaposlitev pri zavodu za zaposlovanje sta strokovni službi zavoda in MlP-a izbrali 80 kandidatov. Izbrani kandidati naj bi se v treh mesecih priučili oziroma poklicno usmerili. Že v času trajanja priučevanja je 50% kandidatov samovoljno zapustilo delo. V toz- da. Več je bolezenskih izostankov, v letu 1982 približno 10.000 ur (podatek velja za izostanke z dela do 30 dni), večje so potrebe po organiziranem preventivnem in kurativnem zdravstvenem varstvu, organizirani socialni službi in drugih zadevah, ki naj bi urejale družbeni standard. Raziskava vzrokov za bolezenske izostanke je pokazala, da večina izostankov izhaja iz opravljanja materinskih dolžnosti, del vzrokov za izostanke pa odpade na poklicne bolezni. Med poklicnimi boleznimi so na prvem mestu krčne žile. Organizirana prednostna ambulanta splošne medicine zagotavlja za zdaj predvsem prednost pri koriščenju zdravstvenih uslug, ne pa še pravega preventivnega zdravstvenega varstva. V tej smeri bomo morali storiti več. Prav poklicna obolenja nam povzročajo največ težav pri razporejanju delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo bodisi na nenormirano delo ali pa na drugo, njihovi delovni sposobnosti primerno delo. Da ne bi omenjali samo težav ali pa samo »bolniških« kot značilnosti ženskega kolektiva, moramo poudariti, da pretežno ženski kolektiv pomeni tudi zanesljivo garancijo za kvalitetno delo in zanesljivo večjo discipliniranost. Kaj se skriva za medvedkom in Kugo II Dobrih 50 korakov podolgem in slabih 10 počez meri obrat za izdelovanje frotiraste konfekcije, ki potuje po svetu z oznako firme Vossen, plišastim medvedkom in drobnim, v svilo vtisnjenim made in Vugoslavija II. Od kje odločitev, da na Ptuju, v TOZD-u Zaščita, sklenete pogodbo s svetovno znanim tkalcem in. konfekcionarjem, firmo Vossen? Pobuda za širitev proizvodnega programa je prišla iz same delovne organizacije. Možnosti za vključitev v sodelovanje z inozemskim partnerjem smo iskali pri izvozno uvoznih firmah, ki se ukvarjajo s tekstilom. Tako smo preko Unite-xa našli ponudbo firme Vossen in prve razgovore opravili v juniju. Od konca junija so tekle operativ- Delam, delam, delam, delam kot zamorc, pa kje naj delam... Slovenska črnska duhovna pesem, kot pravijo pesmi Janija Kovačiča z naslovom »Delam«, ima tudi drugo plat. Samo pogledati jo je treba skozi potrebe združenega dela in skozi odnos do dela. Ta pogled pa pokaže tisto, kar se skriva za ugotovitvijo: nezaposlenost je lahko tudi navidezna. du ocenjujejo, da bo po izteku priučevalne dobe in sklenitvi delovnega razmerja osip še večji. Kje so razlogi? Marjan Munda odgovarja brez slepomišenja: v nevoljnosti ljudi do dela, neustrezni izobraževalni politiki in neustrezni kadrovski strukturi izbranih kandidatov. Dejstvo, da je med prijavljenimi iskalci dela največ mladih s srednješolsko izobrazbo (predvsem administrativno upravne smeri), potrjuje neusklajenost izobraževanja s potrebami gospodarstva in posebej še specifičnimi potrebami posameznega okolja. Imam občutek, da voljnost do ponujenega dela, ponujene poklicne preusmeritve pada v odvisnosti od stopnje in smeri izobrazbe, ki jo imajo iskalci dela. To je po eni' strani razumljivo, po drugi strani pa daje .vtis, da je nezaposlenost le navidezna. Istočasno pa v tozdu opažamo nezainteresiranost za dodatno, dopolnilno izobraževanje, to je pridobivanje kvalifikacije. Razlog za to je v oddaljenosti izobraževalnih centrov, delno pa v strukturi zaposlenih po spolu. V tozdu so zaposlene pretežno ženske. Od tod tudi Značilnosti pretežno ženskega kolektiva Jedro delavcev sestavljajo ženske, to pa pomeni, specifično problematiko, nadaljuje Marjan Mun- ne priprave na začetek dela, to je preureditev obstoječega obrata na Ptuju, uvoz in montaža potrebne opreme v septembru pa smo pričeli s proizvodnjo. Razlog za sklenitev pogodbe oziroma posla tiči predvsem v potrebah, da si obrata za proizvodnjo zaščitne in modne konfekcije zagotavljata del deviznih sredstev, potrenih za uvoz surovin in nadomestnih delov, pa delno tudi za pokrivanje uvoznih potreb delovne organizacije MIP. Je posel, gledano dolgoročno, ekonomsko utemeljen, glede na vložena sredstva in pa na stroške, ki pri takem poslu nastajajo, oziroma, ali bodo vložena sredstva ekvivalentna deviznemu efektu? Trenutno, ko se v tem obratu v bistvu šele učimo, mi pravi direktor, ne. Ne delamo še s polno paro, delavke se šele priučujejo, istočasno spoznavajo zahtevo po kvaliteti in kvantiteti, ki jo zahteva nemški partner. Ko pa bodo delovni postopki utečeni in izpiljeni in zagotovljeni normalni delovni pogoji, pa menim, da bo 1.200.000 mark letno, kolikor naj bi pri prodaji dela tujemu partnerju zaslužili, kar čedna vsota deviz. Pogodba je sklenjena za 5 let, v dveh letih moramo iz ustvarjenih sredstev odkupiti strojno opremo. Ce ne bi imeli težav z delovno silo, bi bila trenutna zmogljivost obrata 8000 kopalnih plaščev - ob polni zasedenosti delovnih mest in kompletni strojni opremi pa 25.000. Taka je tudi želja inozemskega partnerja. Vendar pa je ta zmogljivost odvisna od izgradnje druge faze samega objekta, v katerem se proizvodna dejavnost opravlja. Kako pa je bila sprejeta odločitev o sodelovanju s tujo firmo v tozdu oziroma delovni organizaciji? Odločitev o sodelovanju je v delovni organizaciji MIP naletela na razumevanje, medtem ko v temeljni organizaciji sami preveli- Ne zanima, ga zakaj orodje za čiščenje izdelkov še ni montirano, zakaj ni delavcev, zakaj, zakaj, zakaj. Zanj je posel posel, ki ima tako in tkao ceno, ostalo ni važno. Ce si posel sprejel, ga opravi tako, kot je dogovorjeno, ali pa odstopi. Prav to je najtežje - od naše mentalitete in odnosa do dela zahtevati brezhibnost. In prav v tem je ključ za odgovor o uspešnosti sodelovanja oziroma posla. Samo investicijski in obratni kapital, potreben za zagon obrata sta premalo, če zraven ni odnosa do dela. Tega pa bo verjetno dala šele vzgoja in vse ostrejše razmere na področju zaposlovanja. Medvedek z nalepke gleda prijazno, vabljivo, kupite me, ves sem mehak in prijetno grejem. Ta medvedek res ne more vedeti, da lahko ogrejejo le roke žena, ki dan na dan skrbno in natančno šivajo, šivajo... Zapis o TOZD Zaščita bi se moral tu končati, pa so me zanimale še nekatere stvari. Predvsem tiste, po katerih delovno organizacijo MIP bolje poznamo in zaradi katerih bi lahko rekli, da bi MIP vzeli za vzor Gre za vprašanji urejanja družbenega standarda in usklajenega delovanja delegatov MIP na ravni sestavljene organizacije. jšw mercator i mercator izbira panonija ptuj kega navdušenja nad odpiranjem novega obrata ni bilo. Razlog za to je pravzaprav v vašem prejšnjem vprašanju. Potrebna investicijska in obratna sredstva, gledano kratkoročno, niso ekvivalent začetnemu delovnemu in deviznemu efektu sklenjenega posla. Vendar zadeve tudi v tozdu nismo obravnavali kratkoročno, kar pomeni, da smo morali delavcem pojasniti predvsem razloge za to odločitev, to je, tekoče zagotavljanje dela obstoječim obratom. Samoupravni organi tozda so odločitev sprejeli in zdaj nas čakajo operativna dela za izgradnjo druge faze obstoječega proizvodnega objekta na Ptuju, s tem pa seveda tudi vse težave investitorja, od zagotavljanja finančnih sredstev do usposabljanja kadrov. Izgradnja II. faze objekta za proizvodnjo frotiraste konfekcije je uvrščena v letni planski akt sozda za leto 1983 kot prednostna investicija po kriteriju prednostnih naložb v objekte za proizvodnjo, namenjeno, izvozu. S tem je zagotovljen delež združenih sredstev v finančni konstrukciji. Vendar pa se bomo morali glede na zaostrene omejitve na področju investiranja krepko potruditi, da bomo investicijo izpeljali in s tem zagotovili uresničevanje sklenjenega posla. Sprašujem na videz mladega, vendar že z nekaj izkušnjami obogatenega obratovodjo obrata za proizvodnjo frotiraste konfekcije, inženirja Dušana, kako proizvodnja teče, kako se ugotavlja kvaliteta izdelka, kako so določene norme za posamezno delovno fazo in tudi ali je inozemski partner zadovoljen z izbiro ptujskega izdelovalca. Pelje me v obrat. Prvi vtis: majhno, stisnjeno, med kupi frotirja, nad stroje nagnjene glave in drrr, drrr, drrr... Inženir mi razlaga posamezne faze dela. Ustaviva se pri končnem izdelku, otroškem kopalnem pla-šku. Meni se je zdel brezhiben. Pa mi pokažejo: kljub dvema kontrolama kvalitete izdelka, ki jo opravljata naši delavki, je nemški kontrolor opazil napako. Žep na desni strani je bil za slabega pol centimetra nižje od levega. Žep je treba odparati in ga ponovno prišiti. Prvi kontingent izdelkov je naročnik že prejel in na enem modelu pri četrti kontroli, ki se opravlja v ZRN, ugotovil napake. Reklamacija je bila ostra in brezkompromisna. Naše težave ga ne zanimajo. Področje družbenega standarda, če sem štejemo družbeno prehrano, stanovanjsko gradnjo, gradnjo in koriščenje lastnih počitniških kapacitet, športno rekreacijsko in kulturno dejavnost, se enotno ureja za vso delovno organizacijo. Na podlagi enotnih osnov in meril za koriščenje sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo je vsem delavcem zagotovljen enak položaj pri njihovem koriščenju. Tako so v letu 1982 zagotovili 121 delavcem delovne organizacije pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Z združevanjem dela sredstev, namenjenih za izplačilo regresa za. letni dopust, se gradijo in kupujejo počitniške kapacitete. Dokaz o uspešnosti takega združevanja sredstev je, da lako skoraj 90% vseh delavcev preživlja del počitnic oziroma dopusta v lastnih objektih. Ob tem velja pripomniti, da akcija za združevanje sredstev na ravni SOZD za enake namene ni povsem uspela. Rezultati športno rekreacijske dejavnosti so vidni na mercatoria-dah. Ocenjevati dejavnost samo skozi blišč osvojenih pokalov je premalo, ker v njih ni videti odseva vsega tistega, kar ljudi druži-Za Mipovce bi bilo premalo reči, da jih družita le dobra volja in želja po uspehu. Tako druženje se rodi iz človeških vezi in medsebojnih odnosov. To bi lahko izzvenelo idealizirano za vse tiste, ki poznajo MIP tudi z drugačne plati, vendar pa se morebitni drugačni odnosi ne kažejo navzven. To potrjuje tudi delovanje delegatov MIP, bodisi v delu delavskega sveta sozda bodisi v drugih samoupravnih in strokovnih telesih- Moj sogovornik, Marjan Munda, je tudi delegat delavskega sveta sestavljene organizacije Mercator in član izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD. Sprašujem ga, kako tečejo povezave med njegovo »delegatsko bazo« in organi, v katerih je delegat. »Cujte«, mi pravi po štajersko, »nimamo težav. Delegati delavskega sveta SOZD prisostvujemo vsem zasedanjem delavskega sveta v delovni organi- ' zaciji. Tu poročamo o gradivu, skupno s samoupravnimi organi in strokovnimi službami delovne organizacije oblikujemo stališča, ki jih sporočamo delavskemu sve-tu SOZD. Povsem enaka je pot za stališča, ki jih prenašam izvršilne- : mu odboru delavskega sveta SOZD. Zaradi takega načina dela ; so naša stališča čvrsta in strokovno utemeljena.« Tak odgovor ne potrebuje komentarja. Vzbudi pa lahko razmik' Ijan ja o variacijah na temo delovanja delegatskega sistema oziroma j pogojev za uspešno delo delegatov. Predstavitev ene od član# SOZD Mercator bi morala bit' brezosebna, omejena le na dej' stva, na beleženje podatkov o te' žavah in uspehih. Pa vendar sf mi je v zapis o tozdu Zaščita vri' nilo nekaj osebnega. Morda žara' di tistega »kak je z deco, Marj' ja?«, ki ga je direktor nameni’ delavki za strojem, ko sva vstop1' la v proizvodno halo. Drobno, z3' sebno vprašanje je med drdraj0' če stroje prineslo nekaj toplega in človeškega. Del tega je zat® ostalo tudi v zapisu. mercator izbira panonija ptuj LETO klasične ff^- blagovnice, 1962 63 64 trgovine trgovine marketi diskont 216 262 255 Skupaj oravograd 'flfaSlje / jo Dravi Jesenice 66 Tolmin Radovljica Kova Gorica ica 67 dkofna c 9 Tdrija ”” n Tržič Franj ^avne Koroš- ko zirje gradeč •. i:-i LJUBU Cent tnik je r Sl. Konji CELJE Sep jur IJaraždi ^Kovi Trebnje; • Ajdovščina Log1 • Sežana r Cerk ni' ,a 42 374 II 54 397 ',oz^°60 Laško Krško -Krapi S—Klan j ec 37, CTo5- Don j a V Izola "Pipan 'Koper^-^ ^ * Buje Buzet Poreč •Rovinj 72' 3gg 7asJa3'-'--fi3;1r..u H_ J3&7J-62,i 12 1T ^490 ^ Š3*° "" 13 8Z 97 133 tobor astrebarsko arlovac Zelina Se sv, ■Dugo Ivanič ‘Sisak Crikveni< Vrgin most Glina 5gulin Pula 19801^ 81 1982 983 1014 s Zadf 3Q5o .na 435 466 4JP 468 461 ,..586 592 44 1083 138 1121 »1178 1216 Koprivnica Beograd Čuprija Dvor ?nodza,Kiifb,al k.hvastija l9«jg Cfte^ Mercatorja sega v leto So ’ ko je bilo ustanovljeno tr-ko Podjetje ŽIVILA Ljublja- (iaj,ka takratni Tyrševi cesti 31, Bavarski dvor. Takrat biiJi?*enih 36 delavcev je imelo 6 >w Jonov dinarjev skupnega Ofoi Pieta. °zom in izvozom. Hitp- *el0 r razvoj gospodar CU ^remenH ekonomsk Stevji strukturo prebil ^tijj, ° Prebivalstva se j %h. .,Večjih industrijski Si beliti novim L bajati Y letu 1962 80 s lovski k M.ercatorju J,iblja Podjetja na \ k 3 ne okolice, ka še iz ostalih krajev Slovenije. Nagel razvoj trgovine sega v leto 1962, saj nam je znano, da se je samo v času od leta 1962 pa do konca 1964. pripojilo k Mercator- ju 15 trgovinskih podjetij, ki so postale samostojne poslovne enote v okviru Mercatorja, s svojimi organi upravljanja. Družbenoekonomska reforma v.šestdesetih letih je z začrtanimi cilji, kot so intenziviranje gospodarstva, večja gospodarska stabilnost, širša in hitrejša vključitev v mednarodno delitev dela i. t. d., že pritegnila tudi naše podjetje. V letu 1977 je bil sklenjen samoupravni sporazum o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev. Nekdaj skromna grosistična dejavnost razdeljevanja prehrambenih dobrin se je do danes razvila v veliko in močno organizacijo združenega dela, ki je prisotna ne samo na slovenskem, ampak tudi na jugoslovanskem in mednarodnem tržišču. SOZD Mercator ima v svojem sestavu naslednja področja dejavnosti (po klasifikaciji): 01 Industrijo in rudarstvo, 02 kmetijstvo in ribištvo, 03 gozdarstvo, 05 gradbeništvo, 07 trgovino na drobno, trgovino na debelo in zunanjo trgovino, 08 gostinstvo in turizem, ter 11 finančne, tehnične Foto; Kancijan Hvastja in poslovne storitve. Najmočnejše področje dejavnosti je 07, t. j. trgovina na drobno, trgovina na debelo in zunanja trgovina. Danes ima SOZD Mercator 11 delovnih organizacij s 54 tozdi in 16 enovitih delovnih organizacij. Nesporno je, da je naša sestavljena organizacija združenega dela Mercator v razdobju 1962-1982, t. j. v času pripajanja različnih trgovskih, industrijskih in drugih podjetij dosegla velik napredek. Z graditvijo novih samopostrežnih trgovin, blagovnic, marketov, potrošniških centrov, diskontov in podobnega, je postal delež Mercatorjevih prodajaln na našem tržišču vse pomembnejši. Pomembna je tudi ugotovitev, da Mercator ni razvijal svoje maloprodajne mreže le v mestih in industrijskih središčih, temveč tudi na podeželju. V svojem razvoju je čez republiške meje in tako svojo razvojno perspektivo usmeril tudi na širše jugoslovansko tržišče. Tako kot do sedaj, bo tudi v prihodnje SOZD Mercator usmeril vse svoje ustvarjalne sposobnosti v nadaljnjo, še hitrejšo in uspešnejšo rast, sestavljene organizacije kot celote. K. Hvastija DECEMBER ’82 STRAN 9 K k o leto se izteče navadno vsak si reče: »O, saj je še kar šlo, da bi le še drugo tako blo.« A, ko pod drobnogledom gledaš, takrat se šele prav zavedaš kaj vse je mimo šlo in kaj vse še bo. Zdaj film se nazaj vrti, ni črno bel, pa tudi barven ni. Tako si misli sproti urejujem, da vem, kdaj naj se smejem, kdaj naj objokujem. Bitka za Malvine nas je razsvetlila, da v hudih časih res pomagajo le krila. Če je železna lady z Down Streeta, vsa drobna, elegantna, zvita, rešila vse, kakor Angležem gre, zakaj še naše polomije naj ne .rešujejo gospe? In spet prišli so časi Mike Špiljka, vlado vodi zdaj tovarišica Milka, vici so oblekli krilo, ne zvenijo pa bolj milo. C Er .arol se novih nismo naučili, saj še starih nismo se znebili. Pred leti sto, morda še več je nek Novičar rekel: 'e sozd ti pride le načelno prav, v njem boš tih, ne godrnjav, za vsem dogovorjenim boš načelno stal, a tiho boš po svoje žel in pa sejal. To zaskrbljujoči del je vzroka, da lonec s sladkim medom poka. Ker vsak bil rad bi to, kar ni, in ni to, kar pač je, pomislimo: velika riba majhne žre. Tako bilo je, in bo še. A kaj bi nad preteklostjo se cmeril, odgovornost za napake z vatlom meril. A, da sva le barantala, komerciala nama bo vse dokazala, ko skupni bo prihodek razdelila po ključu, ki sva zanj se domenila. Takrat si spet V lase bova skočila, branila svoje, nikdar popustila. A takle je veseli krog, če dogovor nima pravih nog. E j, ve reprodukcijske verige, velike ste postale brige, a da stvar bi globji smisel imela, mi dodamo še delitev dela. Tu beseda ostra je kot britev 1 - komentar strokovni je bolj plitev. Vse postaviti na glavo, obrniti skoz rokav, to bilo bi vsem kar prav. N v. ovo leto k nam prihaja z njim veseli ringaraja. B V V' Z resnico smo na dan prišli, povedali, da tega, kar imamo, ni. Na up se nehala je vsa kupčija brez konjev nam obstala je kočija. Kako je z usklajenimi interesi, poskusili odgovoriti so kongresi. Kako krepiti in razviti odgovornost pravo, vsem bilo je jedro zdravo. V teoriji odgovornost ni uganka, a v politiki je strašna zanka. Bolj kot je ta kolektivna, zmeraj manj je selektivna. Množici natakne se za vrat, politik pa gre mirno spat. Odgovornost za njegovo sranje, prevzelo bo pač »splošno stanje«. A v to naše splošno stanje, ki mu boter je neznanje, ki sta svat mu goljufanje, strina pa podkupovanje, s svetlo lučko, da je bolj veselo, sveti združeno nam delo. Zdaj na tej, zdaj oni strani, »usklajene« interese hrani. Zbira sredstva, vsepovsod varčuje, v zvezde ga zato nihče ne kuje. Kvečjemu kak birokrat, da ne zaspi, paket ukrepov mu spusti. Zdaj so v modi spet paketi, s kavo, praškom in briketi, a da stvar ima okvir, nam potreben zraven je špalir. Na carini zdaj je vrsta, ljubčki, ni več našga Trsta, vsak carinik pa po svoje razlaga si pravice moje. Z vso carino, depozitom odrekli smo odprtosti se mitom. Če seštel bi delegacije, ki v imenu družbenopolitične organizacije obiskale naše so rojake, za armado bi imel vojake. Te potke v Celovec, Trst so dokazale, da krog pri nas lahko ima vogale. ____^edak je tisti, ki da zemljo preč.« Mi pa prostodušno, kot duši se slovenski to prilega, štiri desetletja kmetu govorili smo, da je nadlega. Zdaj spet so konj, pa bik in polje, trava edina usmeritev prava. To vse je zadnji modni krik, , a kaj, če kmet zadevo spet bo razumel kot trik Jesen nam čudež s polj je dala, pol ga ledena zima bo pobrala. Je prav - to vsak osel ve, da kar iz zemlje zrase, spet nazaj v zemljo g' To res na svetu je najdražji gnojn a kdo, tovariši še vpraša vas za Da je kmetijstvo zadnja moda, ki brez mod straši povsod, , kaže to, da le biku moda so poso* ki iz nje mu raste rod. krogu z detajlisti se grosisti bodo spet vrteli, roke meli, dnarje šteli. In zunanjetrgovinci zbratili se spet z gostinci na osnovi sporazuma - če mu bo strokovna služba kuma, dolarje v Iraku preštevali, nezaposlene zaposlene naprej zaposlovali. In kmetijci z industrijo šli se bodo Španovi jo: ti daj bika, jaz pa kompenzacijo, vse za to stabilizacijo! Projektanti bodo meli roke, če bo gradnja na obroke, a če po zlu gredo krediti, tenko piskale jim bodo riti. 'mm Vsak postal bi specialist, kot na divji vodi kanuist, in v vrtincih gospodarske zmede skrbno postavljal bi zasede. O vseh mogočih ciljih bi besedoval, veliko vzel, pa malo dal. Zadeva ima po monopolu duh, vendar vsak zase bi rad kruh. A kruhek ljubi hitro bo komis, če vse bo spet le kompromis. A stvar se vedno prav konča: da tisti da, ki manj ima. A taka radodarnost, pri nas ima ime kar solidarnost. F JLiii - Srečno plovbo zadnja moda, (asla je posoda, ,ehi med se toči, °ttec hitro poči. Besedilo: Vesna Bleiweis Risbe: Mitja Šipek Nii°nec poka’ t, u.^a vzroka: Uvr?k° res kriv, PCh"1 dobil’ Mo ? bl vezivo Jk njivo. A drUf/f*n iLbolj oprijemljiv: 5 Je Pač vabljiv. Mtilfc* klobuk skov muk. ilm ne vrti se več nazaj, leta starega je kraj. V svetlo se prihodnost spet ozrem, da še tole vam povem: morje sedmih suhih let prepluje brod, ki dober kapitan mu poveljuje. Za kapitana in posadko pa se ve: drug brez drugega ne gre. Le če enotna bo ta naša vrsta, naša bo prihodnost čvrsta. v \ Y..\ \ \ .\ \\. \ V' ’• Odgo^s Jaro Glej veselje reprodukcijskih enot! Tam gre ven in tukaj not: ti daš dinar, jaz devizo, vse za našo skupno mizo! Ti daš zrezek, jaz nočitev, to kompleksni sta ponudba in storitev! Q P 0 P 0QQQQ0_QQ0PQ0q^9Q 0 Q QJ3_Q,0 Q 0 0 00 0 _Q_Q,Q _Q ,Q 'P ^ Le za mojo se ne ve, če so rime preostre. Če bom nenadoma odšla, se ve, od kod pozdravljam vas: pa-pa! Mercator v SV Sloveniji MERCATOR Slovesnost pred dnevom republike Mile Bitenc Delovna zmaga IM-Jelše Dva dneva pred praznikom republike nov objekt v Šmarju pri Jelšah - Plod sodelovanja v okviru SOZD Mercator - Večja ponudba na področju turizma in preskrbe. Praznik republike je bil pred vrati; toda v‘Smarju pri Jelšah, bi lahko dejal, se je ta praznik začel že nekaj dni prej. Ne le za delavce Mercator - Jelše, ki ^ slavili veliko delovno zmago, temveč tudi za vse krajane in okoličane. Odprt je bil Šmarski hram, z restavracijo in prenočišči, pa z delikatesno in ga-ianterijsko trgovino. Zadnji žarki jesenskega sonca so se na vso moč trudili, da bi v soboto, 27. novembra, dopoldne, dan napravili še bolj svečan. Zaplapolale so zastave, zaigrala je godba in velika množica se je zbrala na svečani otvoritvi. Ne le krajani, slučajni gostje, temveč tudi vabljeni. Šmarčani in okoličani, ki so bili navezani na gostišče Hram v Šmarju, ali kot so mu popularno rekli Habjan, junija leta 1974 niti pomislili niso, da bodo že čez 8 let dobili nov, velik in moderen objekt. Potres ni prizanesel niti »Habjanu« in le s težavo so v njem poslovali še nekaj let. Na lastno odgovornost so v kolektivu Jelše še sprejemali goste, potihem pa so upali, da bodo stari objekt porušili in na tistem mestu zgradili novega. Povsem nerazumljivo je bilo, da bi tak kraj kot Šmarje, ki so tudi občinsko središče, ostal brez gostinskih zmogljivosti. »Za izgradnjo tega in tudi drugih gospodarskih objektov je bil sprejet koncept, da se prenova izvaja po redni poti v okviru usmerjene investicijske politike. Zbrana solidarnostna sredstva so bila namenjena izključno za stanovanjsko gradnjo in ob obstoječem finančnem stanju v Jelši nikakor nismo uspeli narediti prave finančne konstrukcije,« je v svojem nagovoru ob otvoritvi novega objekta poudaril direktor Mercator -Jelše, Miloš Klanjšek. »Prva možnost se je odprla šele,« je dodal, »ko so slovenske banke tudi v ta namen združile del sredstev kot lastno udeležbo Jelše in ko je jamstvo za razliko in socialno varnost delavcev v prvih letih poslovanja prevzel SOZD Mercator, v katerega smo se v tem času tudi združili.« Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Mercator -Jelša je posebej poudaril, da nova pridobitev pomeni za delavce kolektiva predvsem nove obveznosti in napore, saj bodo morali kot dobri gospodarji skrbeti za dobro in nemoteno poslovanje, kot dobri gostitelji pa za počutje in zadovoljstvo gostov in kupcev. Ob otvoritvi se je oglasil tudi predsednik krajevne skupnosti in izrazil zadovoljstvo, da takšno slavje popestri proslavljanje dneva republike. Dejal je, da gre zahvala za realizacijo tega projekta nedvomno vsem delavcem Mercator - Jelše, saj se je s tem izkazala kot del nosilca razvoja krajevne skupnosti Šmarje, posebej pa je poudaril, da je bilo zastavljene načrte mogoče uresničiti le s pomočjo celotnega SOZD Mercator. K temu je svoje dodal tudi generalni direktor SOZD Mercator, Miran Goslar. Rekel je, da z otvoritvijo Šmarskega hrama kraj dobiva pomemben infrastrukturni objekt, obogaten je center občine in dane so velike možnosti za povečanje trgovinskega in turističnega prometa. Čeprav Mercator - Jelša ni dolgo v Mercatorju, pa s to novogradnjo stopa v sam vrh lestvice tistih, ki so iz združenih sredstev dobili največ. Ob tem je mislil tudi na nov objekt v Bistrici ob Sotli. Med drugim je tovariš Goslar dejal tudi to, da je v tem trenutku trgovina v težavnem položaju, saj je nekatere vrste blaga izredno težko dobiti. Poudaril je, da so prizadevanja vseh delavcev šmarski hram v trgovini seveda takšna, da bi potrebe kupcev čimbolj zadovoljili. Ob tem je nanizal še nekaj podatkov, ki zgovorno potrjujejo, da smo v zadnjem devetmesečnem obdobju, v primerjavi z enakim v lanskem letu, prodali na primer kave, pralnega praška, olja in še česa mnogo, mnogo več. Novi Šmarski hram stoji v centru/ Šmarja in se izredno lepo vključuje v okolje. Projekt zanj je napravil domačin, ing. arhitekt Janez Anderluh, ki je prvotno predvidel širši obseg. Vendar pa je že to, kar je pod streho, velikega pomena. V novi hiši so našli prostore restavracija, kar 19 sob za prenočevanje, pa bistro, delikatesa z mesnico in galanterijska trgovina. Celotna uporabna površina znaša 2.200 kvadratnih metrov. Pretežni del je namenjen nadomestitvi porušenega objekta - gostišča Hram. Velika restavracija ponuja sedeže kar 200 gostom, v sobah pa je ležišč za 27 gostov. V času, ko pišem tale sestavek, obračun stroškov še ni v celoti opravljen. Znesek 133 milijonov je tako le orientacijski. Poglejmo, kakšna je finančna konstrukcija: Ljubljanska banka - je prispevala iz združenih sredstev 20,7 milijonov din, 102 milijona din SOZD Mercator in lastna sredstva, ostalo pa je delež dobaviteljev opreme in izvajalca del, Ingrada in Rogaške Slatine. Ob otvoritvi se je zbrala velika Pred osmimi leti nihee niti v sanjah ni pomislil, da bo v Šmarju na mestu nekdanjega »Habjana« zrasel praveati hotel množica krajanov in okoličanov, ki se seveda novega objekta najbolj veselijo. Še isti večer je bil v restavraciji prvi ples, pripravljajo pa že silvestrovanje in druge prireditve. Tako so gostinci, ki imajo široko ponudbo, lepe možnosti za razvoj turizma, že ugriznili v jabolko in dali od sebe prve, zadovoljive rezultate. Kuhinja ima velike kapacitete, jedila znajo pripraviti dobro, okusno in lepo in še dobra postrežba povrhu zagotavlja, da bo obiska in tudi zadovoljstva dovolj. Za gostince pa bo delo seveda precej lažej, saj je kuhinja, pa tudi vsi drugi prostori, opremljeni najsodobnejše. Delo pa bo lažje in prijetnejše tudi za trgovce v samopostrežbi in tekstilni trgovini. Še bolj bodo zadovoljni kupci, ki bodo lahko izbirali med pestrejšo ponudbo blaga. Detajl iz restavracije in prvi izdelki iz nove kuhinje. Vse foto Mile Bitenc 30 let organiziranega sadjarstva v Krškem Delavci Mercator-Agrokombinata Krško so tradicionalno srečanje ob koncu delovne sezone letos posvetili trideseti obletnici organiziranega sadjarstva na njihovem področju in hkrati proslavili praznik repu- blike. Kljub gospodarskim in bencinskim težavam smo se že sedemnajstič zbrali na srečanju delavcev, ki so raztepeni po vsej občini in se lahko le ob teh priložnostih spoznavajo in izmenjajo izkušnje. Na srečanju niso bili samo govori, pač pa so sami delavci skupaj z mladino pripravili pester kulturni program, podelili so priznanja najboljšim sodelavcem ter podelili jubilejne nagrade. Slavnostni govornik je bil Franc Juvane, direktor delovne organizacije Mercator-Agrokombinat Krško, ki je opozoril na poslovne uspehe, težave in usmeritve. O zgodovini in pomenu sadjarstva je govoril mag. Alojz Mustar, dipl. ing. agr., direktor TOZD Sadjarstva, ki je med drugim poudaril: »Sadjarstvo v Posavju je bilo znano že pred vojno. Organizirano pa so začeli saditi sadno drevje na družbenem sektorju leta 1952, ko je tovariš/Gvido Vesel - upravnik posestva Matija Gubec - s svojimi sodelavci obnovil 50 ha strnjenih nasadov hrušk, breskev in jablan. Prvi plodovi so čmogledežem, ki so predvidevali propad nasadov, zavezali jezike. Ta nasad v Leskovcu lahko smatramo za začetek plantažnega sadjarstva. Uspehi so vzpodbudili strokovnjake, da so v letu 1964 začeli saditi jablane, hruške in breskve na največjem ravninskem nasadu v Sloveniji, ki leži vzhodno od Krškega - v Stari vasi. Od načrtovanih 266 ha je bilo dejansko zasajenih le 170 ha, ker je v času priprav zmanjkalo denarja. Vsi ti nasadi so bili palmete na semenjakih. V 70 letih smo se v naši delovni organizaciji lotili obnove nasadov po tako imenovanem gostem sistemu (vretenasta vzgoja) z 2500 in več drevesi na ha. Ta vzgoja omogoča velike hektarske pridelke, ki so v rekordnih letinah znesli tudi do 80 ton na hektar. Izkušnje iz Stare vasi smo prenesli v obnovljene nasade v Kostanjevici (30 ha) in Brestanici (50 ha). Skupaj tre: nutno pridelujemo sadje na 294 ha v družbenem sektorju in na 122 ha v sodelovanju z združenimi kmeti. Pričakujemo, da bomo do leta 1985 v družbenem sektorju in v sodelovanju z združenimi kmeti pridelali več kot 1000 vagonov kakovostnega sadja sodobnih sort in bomo s tem postali eden največjih pridelovalcev sadja v naši 'republiki. Za uspešno vključevanje na vedno zahtevnejši trg s sadjem bomo morali posodobiti naprave v hladilnici (paletni sistem), povečati hladilne kapacitete ih izboljšati ostalo opremo. Želimo se vključiti v ceneno pridelavo kakovostnega Mercator v Posavju sadja, saj bomo s kakovostjo lab' ko prodrli na zahtevno tuje in do- ; mače tržišče.« Posebna priznanja, plakete de' j lovne organizacije Mercator-Agi-0' kombinata Krško so prejeli služni delavci za razvoj celotne d^' lovne organizacije: Hmezad Žalec’ Do Sadjarstvo Mirosan, Tone B°' Žič - delovodja na posestvu Star3 vas. Franc Gorenc - upokojenec d TOZD Sadjarstvo, Franc Gorjup" kmet iz Mrčnih sel, Jože Jordan " delavec iz TOZD Poljedelstvo nn^ so, Lojze Pirc i upokojenec 1 TOZD Sadjarstvo, Jože Rajteric " delavec iz TOZD Sadjarstvo, GV1 j do Vesel - začetnik organiziranj ga sadjarstva, Pavla Vidmar, upokojenka iz TOZD Sadjarstv0’ Marjan Zupan - dipl. ing. agr., četnik ravninskega sadjarstva' Magda Žigante - delavka v DSS- | Vsem prejemnikom iskreno cC' stitamo. V imenu uredniškega odbora Nanosovih vesti želimo vsem zaposlenim v Mercator-Nanosu vse najboljše v novem letu 1983, predvsem pa da bi v novem letu še bolj množično sodelovali pri informiranju v skupnem glasilu ter da bi s skupnimi močmi, z boljšim sodelovanjem in razumevanjem premagali vse težave in probleme, ki nas čakajo v letu 1983. Urednik: Sergej Paternost Iz dela samoupravnih organov delovne organizacije Franc Čuk — DSSS Obravnavali izhodišča plana Delavski svet DO MERCATOR-NANOS se je sestal tla svoji seji dne 1.12. 1982. Iz poročila plansko analitske službe o rezultatih poslovanja povzemamo najpo-tfiembnejše kazalce. Fakturirana prodaja trgovskega Maga na debelo in drobno v naši delovni organizaciji v primerjavi z 9-mesečnimi rezultati se je povečala za 34,9% in je dosegla 5-150.136.098 din. Ob upoštevanju pasti cen ugotavljamo, da je prodaja grosističnega blaga ostala na ravni lanskega leta, oziroma je Prodaja na drobno v primerjavi z lanskim letom padla. Letni plan lakturirane realizacije smo dosegli '6,5%, neto RVC pa je naraščala Nekoliko hitreje od prodaje trgov-skega blaga. Povprečne zaloge trgovskega blaga so se v primerjavi j1 istim lanskim obdobjem povečajo za 15,3%, dosegli pa smo malo ?°ljši koeficient obračanja zalog, ‘P sicer 5,43 krat. Celotni prihodek se je zvišal za d8T% in znaša 4.671.605,063 din, porabljena sredstva pa so narašča-a hitreje za 40% in znašajo ‘•205.165,591 din. Materialni strogi so naraščali za 11% počasneje d rasti celotnega prihodka. Doseženi dohodek v devetme-.?čju letošnjega leta znaša 66.439.473 din, oziroma je za , ' >8% večji v primerjavi z lanskim ^om. V letošnjem letu se je najmočneje povečal delež iz dohodka m obresti, in sicer za 43,4% oziroma, z 10,4% v lanskem devetme-^čju na 14,9% letos, kar znaša m-278.362 din. Hitreje od dohodka . naraščali še prispevki za finan-pnanje DS DO NANOS, ker so bi-reorganizirane nekatere službe. čJsebni dohodki so v obravnavana obdobju naraščali počasneje či .. °bodka. Povprečni nominalni v b OD na zaposlenega je v DO v devetrriesečju znašal 18, kar je za 20,8% več od lan-pSa v istem obdobju, v primerja1 2 doseženimi OD v trgovini kod nižb za bl%, oziroma 18% sbrn Povprečnini doseženim či- sj '• °sebnim dohodkom na zapo-Poga v gospodarstvu SRS. le^6 TOZD naše DO so poslova-2 izgubo v skupnem znesku ^°datek za smeh St j^anka: Prosim, pralni prašek, th.i- ^dajalka: Samo, če vzamete ha k avo- £ n ha ha ha ha & ‘ranka; Vampe in malo jetrc M rn’ uesar: A morebiti vaša? St ha Barvo za lase prosim. Vh , .njalka: Samo, če vzamete vfe,se- Str 03 ha sira atlba: Pritožno knjigo pro- r0(/adajaika; Oprostite, je nima-ha.Jj nbim° čez nekaj dni. -ha-ha 8.085.457 din, oziroma za ta znesek nista pokrivali osebnih dohodkov. Ostanek čistega dohodka, upoštevaje pozitivne in negativne ostanke posameznih TOZD, znaša v DO NANOS kot celoti 36.107.890 din, kar je za 18,2% več kot lani. Pod to točko dnevnega reda je DS DO sprejel tudi sklep, naj delovna skupnost že v decembru pred sprejemom plana za leto 1983 pripravi poročilo o izvrševanju svojega plana in programa dela v tem letu. Delavski svet je obravnaval izhodišča za plan Mercator-NA-NOSA v letu 1983, ki so naslednja: - rast količinske prodaje v TOZD trgovinskih dejavnosti za 1% - rast fizičnega obsega proizvodnje v TMI za 8% - rast celotnega prihodka in dohodka v TOZD trgovinskih dejavnosti za 21% (upoštevaje 20% naraščanje cen), v TMI pa za 28% - rast sredstev za OD v skladu z resolucij skimi načeli - to je po predlogu osnutka resolucije za polovico pod nominalno rastjo dohodka - rast skupne in splošne porabe za polovico pod nominalno rastjo dohodka - rast izvoza v TMI za 5% - zmanjšanje zaposlenih za 1% na račun odhodkov iz DO iz upokojitev. Skladno z načeli sočasnega planiranja je DS obravnaval tudi osnutke planskih aktov SOZD MERCATOR in v zvezi s tem sprejel naslednje pripombe: Prvič: Predlagajo se naslednje obveznosti združevanja sredstev za investicije na ravni SOZD za leto 1983: - 40% amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah in - 6% davčne osnove, zmanjšane za obresti. Oboje po zaključnem računu za leto 1982. Drugič: TOZD v DO M-NANOS, ki bodo poslovno leto 1982 zaključile z izgubo ali ustvarile samo toliko čistega dohodka, da bodo pokrile le osebne dohodke in sredstva sklada skupne porabe (torej ne bodo ustvarile akumulacije), bodo v letu 1983 združevale samo 20% amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah iz leta 1982. Tretjič: Pfispevne stopnje za financiranje služb Delovne skupnosti SOZD MERCATOR bi bilo potrebno izračunati vsako leto na novo, tako da bi vsako leto dobili nove planirane prispevne stopnje za naslednje leto. Delavski svet je na tej seji sprejel tudi sklep, da se razpišejo dela in naloge podpredsednika PO za splošne zadeve, ki je hkrati tudi vodja delovne skupnosti. Obisk pri prijateljih v Stolcu Emil Vuga — DSSS »Ljubim tvoje reke i gore, ljubim tvoje ljude ponosne...« Namen tega pisanja ni samo v nekem zaporedju nanizati dogodke in doživetja s potovanja udeležencev ekskurzije v Stolac. Želel bi bolj poudariti tisto, kar je globlje, kar človeku ostane mnogo dlje. Morda mi bo uspelo. Zamisel o obisku pobratenega mesteca Stolca v Hercegovini je bila rojena že prej, odločitev pa dozorela v prvih dneh letošnjega decembra. Tretjega decembra je avtobus z udeleženci naših TOZD Izbire, Grosista,Trgovine,Opskrbe ter go- drsi v naročje morja, smo zavili v smeri proti Mostarju. Dolina je počasi tonila v počitek, luči so se prižigale in bližal se je čas srečanja. Poslovili smo se od doline Neretve ter pri Čapljini zavili proti Stolcu. Samo še 25 kilometrov. Pred nami se odpira nova dolina. v toplem soncu in zaživelo svoj vsakdan. Obdajali so nas hribi in na njih mogočni zidovi - ostanki zgodovine, ki dajejo mestecu poseben pečat in lepoto. To mesto, pobrateno s Postojno, ta dolina, sta dala sinove za revolucijo, borce za našo svobodo, za naš svobodni dan. Mnogo njihovih življenj je ugasnilo prav v naših krajih, gozdovih in vaseh, saj je znana Hercegovska brigada osvobajala Slovensko primorje s Trstom in nadaljevala boj do zmage skozi Postojnska vrata do Ljubljane in naprej. Ogled spomenika na Prozoru. Šele tu se zavemo pomembnosti besed tov. Tita »Nočas Prozor mora pasti!« Srečanje s tovariši iz Željezare Stolac. Prisrčen sprejem in skupinska fotografija vseh udeležencev in naših prijateljev. stov THO Postojnska jama odbrzel na pot po jadranski magistrali. Vzdušje je bilo prijetno, vendar se je v vsakem izmed nas skrivalo vprašanje: »Kako bo, kako nas bodo sprejeli?« Sivina dalamtinskih skal in modrina našega morja sta brzeli mimo nas. Čudovit sončni dan je opravil svoje in v Zadru smo že postali drugi ljudje. Avtobus je postal prijetna soba, potniki v njem pa družina, ki že od nekdaj živi skupaj. Tam, kjer Neretva neopazno dolina rečice Bregove v vsej svoji lepoti. Na koncu se svetlikajo luči - Stolac. Pobrateno mesto nas je sprejelo z vso toplino. Utrujeni od dolge poti smo se kaj kmalu razživeli ob prisrčnem sprejemu, ki so nam ga priredili. Kmalu se je zaslišala pesem »Jugoslavija« in vsa vprašanja so odpadla. Prisrčnost in gostoljubnost nas je spremljala ves večer. Pesem se je razlegala z nasmejanih obrazov pozno v noč. Nasledni dan: mesto ob neoskrunjeni Bregovi se je prebudilo Z gostitelji smo si ogledali vse kulturno zgodovinske spomenike, grobnice, galerijo Branka Šotre -revolucionarja in umetnika, džamijo, Begovino, trdnjavo, itd. Položili smo skromen venec na plo ščad grobnice in se poklonili padlim. Skoraj neverjetno, koliko znamenitosti je v tem malem mestecu! K našem zanimanju je pripomoglo tudi strokovno vodenje, ki so nam ga omogočili. Naša delovna organizacija sodeluje z gospodarstvom Stolca, zato smo si ogledali tudi delovne organizacije. Vinarija Stolac je bila tudi naš gostitelj, nam je ob obisku ponovno izkazala naklonjenost s pristnostjo in prijaznostjo. Iz cistern, polnih zlate kapljice, teče vino samotok, ki samo teče po grlu in, kar je najvažnejše, drugi dan nas glava po njem ni bolela. Naši trgovci so bili navdušeni in so obljubili, da bodo bolj z vnemo prodajali to rujno kapljico. Temu mnenju so se pridružili tudi gostinci. Seznanili smo se s kolektivom in ženske so se takoj spoprijateljile med seboj. Sledil je ogled železarne. Tudi njeni proizvodi - armaturne mreže - se pojavljajo na našem trgu. Sprejem je bil prav tako prisrčen in prijazen. Z zanimanjem smo si ogledali proizvodnjo in se pogovarjali z delavci pri strojih. Dan je mineval izredno hitro in iznenada je bil večer; zadnje srečanje ob prijetni glasbi je ponovno zvabilo na usta pesem in zaplesali smo kolo. Prijeten’večer je prehitro minil. Slovo! Ob slovesu je vedno težko, še posebej, če so doživetja enkratna. Stiski rok, prija-, teljski objemi. Nasvidenje, naš Stolac! Pot nas je vodila do Mostarja. Lepo, zanimivo mesto. Prijazne trgovinice in izdelki iz bakra so zvabili marsikoga, da si je olajšal de-' narnico. Naprej ob lepi Neretvi, skozi slikoviti kanjon. Mogočne stene so nas obdajale vse tja do Mostu na Neretvi - pomnika naše revolucije. Slovesepin ponosen občutek, ki nas spremlja še naprej skozi mesta Prozor, Jajce, Bihač, potrdil enotnost in trdnost med nami in zavest, da živimo v lepi domovini. Potihoma je nekdo zapel v avtobusu »Jugoslavijo«. Pesem je postajala vse glasnejša in smo na tej poti tolikokrat zapeli. Nanosove vesti Informacijski sistem Mercator-Nanosa Slobodan Milinkovič Opredelitev računalniških zmogljivosti Obravnavali'smo še strateški pristop k računalniško odprtem informacijskem sistemu Mercator-Nanosa ter do neke mere tudi konkretizirali usmeritve in način reševanja problema. Želimo poseči še za nivo globlje ter opredeliti oziroma dimenzionirati računalnik in računalniške kapacitete, ki so nujni za uresničitev informacijskega sistema v Mercator-Nanosu. V tretjem delu prispevka bomo potem obdelali še kadrovski del problema, in sicer na ta način, da bomo podali opise potrebnih računalniških poklicev. To pa zaradi tega, ker je na tem področju precejšnja zmeda in se pretežno poslužujejo improvizacij, kar še otež-koča že dovolj težavne razmere. Zadnji del snovanja informacijskega sistema Mercator-Nanosa, bi bila analiza in snovanje delnih informacijskih sistemov (podsistemov) poslovnih funkcij. Po analizi števila delovnih dogodkov v poslovnih funkcijah NABAVE in PRODAJE ter FINANČNE FUNKCIJE (v perspektivi še splošno kadrovske funkcije) smo izoblikovali naslednja temeljna izhodišča: 1. Sistem (računalnik) mora biti izoblikovan in dimenzioniran za obdobje pet let (1983/87). 2. Obvladati mora delovno obremenitev cca 150.000 delovnih (poslovnih) dogodkov (vhodov) mesečno, od tega vsaj cca 50.000 interaktivno. 3. Poleg interaktivnega tečeta še dve paketni obdelavi. 4. V razpoložljivem času mora računalnik obdelati večino konic. Predpostavljamo, da se v konicah delovno breme podvoji. 5. Podatki naj se ob sprotni kontroli vnašajo na mestu nastanka (uporabnika). 6. Odzivni čas sme biti za 95% transakcij največ 5 sekund. Struktura odzivnega časa naj bi bila naslednja: - Terminalska mreža - največ 3 sekunde - Procesna enota - največ 0,5 sekunde - Diskovne enote - največ 1,5 sekunde. 7 8 9 7. Interaktivno obremenitev opraviti pretežno dopoldne (cca 6 ur). 8. Paketno obdelavo opraviti 'pretežno popoldne in ponoči. 9. Vsi poslovni dogodki so enakopravni (brez prioritete FIFO metoda). - Testno (FREE) področje 50 MB SKUPAJ SISTEMSKE ZAHTEVE 240 MB APLIKACIJSKE ZAHTEVE 400 MB SKUPAJ (SISTEM + APLIKACIJE) 640 MB Število diskovnih enot z ozirom na v začetku zastavljena osnovna izhodišča bi moralo biti tri ali štiri (standardni način izračuna po metodi čakalnih vrst). Izračun naj bi veljal za naslednje pogoje: - Povprečni čas izvajanja V/I operacije je 40 ms. - Porazdelitev V/I operacij je enakomerna. - Povprečje pri interaktivnem delu je 20 V/I operacij na poslovni dogodek. Ostali čisto strokovni pogoji, kot je npr. vrsta frekvenčne distribucije, ki je uporabljena, idr. presegajo okviri tega prispevka. Zastavljeni pogoji so seveda okvirni in teoretični. V praksi je namreč porazdelitev V/I operacij vse prej kot enakomerna in so največ obremenjeni deli diskovnih enot z matičnimi datotekami ter sistemski del (zlasti knjižnica programov ter sistemska knjižnica), vendar je realno dinamiko obremenitev brez večjih težav nemogoče natančno opredeliti in se zaradi tega poslužujemo edino mogočega v našem primeru, to je aproksima-tivne oz. teoretične obremenitve. S tega razloga priporočamo realnejšo opredelitev za štiri diskovne enote, kjer bo možna t. i. DISPERZIJA DATOTEK, tako da se obremenitev kolikor mogoče optimizira. . Za potrebe vhodnih podatkov in (ali) kopiranja sta potrebni še dve tračni enoti, oziroma tračna enota in enota elastičnih diskov (disket). Kapaciteta internega pomnilnika našega računalnika bi morala zadostovati za sprejem naslednjega software-ja: - Glavni kontrolni program (SUPERVISOR). - nadzorni program komunikacij- - Nadzorni program podatkovne baze. - SPOOLING program. - Interaktivno prevajanje. - Dva delovna paketna programa (BATCH). Za zadovoljevanje pravkar opisanih zahtev v meji zastavljenih pogojev mora imeti interni pomnilnik velikosti najmanj 1 MB, z možnostjo razširitve. Za ugotovljene začetne potrebe računalniško podprtega informacijskega sistema v Mercator-Nanosu potrebujemo cca 12 terminalskih priključkov ter seveda enako število terminalov, z možnostjo nadaljnje razširitve. V dosedanjem izvajanju smo podali konkretno opredelitev (dimenzioniranje) elementov sistema (računalnika) glede na zahteve sodobnega trgovskega poslovanja za Mercator-Nanos. Menimo tudi, da bi kakršna koli drugačna opredelitev v smislu poddimenzioniranja sistema (npr. odločitev za uporabo srednje mehanizacije ali česa podobnega), pomenila močno nazadovanje. Seveda je zastavljena koncepcija le končni cilj oz. optimalna rešitev. Odgovor na vprašanja, kakšno pot ubrati pri konkretni uresničitvi tako zastavljenega končnega cilja, lahko izrazimo v dveh osnovnih variantah: 1. MODULARNA pot reševanja zahteva fazno reševanje strojnih, programskih ter kadrovskih problemov. Materialno in kadrovsko je manj zahtevna. 2. INTEGRALNA pot zahteva takojšnjo rešitev optimalne variante, kar je materialno in kadrovsko neprimerno težje za delovno organizacijo, čeprav po tej poti do optimalnih rezultatov pridemo dosti hitreje kot v prvi varianti. Ce se opredelimo za modularno pot, pomeni, da je potrebno nadal-nji razvoj AGP planirati in uresničevati »korak za korakom«. Integralna pot zahteva ravno nasprotno. Odločiti se je treba!!! Franček iz Kopra javlja Velikosti datotek Po določanju osnovnih izhodišč sledi opredelitev velikosti datotek (bank podatkov) na diskovnih enotah, in sicer na način, da po že standardnem postopku izračunamo potreben prostor, ki ga bodo naši podatki zasedli. Naj nam bo uspešna, za - Za matične in prometne datoteke materialnega poslovanja in saldakontov potrebujemo skupaj 180 MB. - Obvezna rezerva je 10%, oz. 18 MB. - Planirano povečanje obsega podatkov je 25%, kar je 50 MB. - Izkoristek magnetnih diskov je 70%, oz. naslednjih 110 MB. Za naše materialno blagovno poslovanje ter saldakonte potre-bdjemo torej cca 400 MB prostora na diskovnih enotah. Računalnik hoče tudi nekaj prostora zase in so njegove zahteve naslednje: - Knjižnica sistemskih programov 50 MB - Knjižnica aplikativnih programov 50 MB (cca 1.000 programov krat 50 KB) - SPOLING področje (100.000 vrstic izpisa - cca 20 M dve uri tiskanja) - Delovno področje za potrebe dnevnih sortiranj 20 MB Področje za medfazne datoteke 50 MB Leto 1982 nas je tako izčrpalo, da že komaj čakamo, da se čim-prej poslovi od nas in da se zaletimo z vso močjo v novo leto 1983. Zakaj pa ne bi težko čakali, da se čimprej konča to leto? Samo ozrimo se nazaj, kako hudo je bilo leto 1982. Vročina, suša, poplave, pa neki paketi. Proti vročini vklopiš ventilator ali Air kondišen. Proti suši dva krigelca Union piva. Poroti poplavi štab za obrambo. Samo proti tem paketom ni nobenega piva, ne ventilatorja niti nobenega špraja. Spomnim se, da sem se kot otrok vedno veselil paketov, resda nekaterih bolj, nekaterih manj. Vedno sem pa najprej vprašal, kdo mi ga je poslal. Stric Tone mi je poslal par oranž. Stric Pepi mi je poslal banane. Teta Agnezija jabolka in čokolado Milka. Letos pa sem kar naprej dobival neke pakete od tete Milke, pa ni bila noter nobena čokolada Milka, tudi oranž ni bilo niti banan. Ker smo v moderni dobi, ni bilo v paketu niti pralnega praška niti kavice. Do- bro se spomnim, v enem paketu sem prejel bone za bencin in ta paket mi je ostal najbolj v spominu. Kako naj grem po cigarete, če pa nimam bencina odveč? Moja Franca je bila navajena, da sva hodila pO nakup z avtomobilom. Kako naj greva drugače kot z avtom. Pa vsako soboto popoldan sem imel sestanek v slaščičarni Kekec; tudi to mi je sedaj onemogočeno. Ja, teta Milka, ali si ti na vse to pomislila? Veš, če na vse to pomislim, imam občutek, da me nimaš tako rada, kot so me imeli moji prejšnji strici. No, jaz se bom že nekako potola- ’ žil, to ti obljubim, ampak moj sosed Jaka! Bil je navajen, da se je v petek okrog 11. ure dopoldan odpeljal v 120 km oddaljeni vikend, ker se je po njegovi izjavi tam najlažje izpraznil. Ta Jaka bo dobil zaprtje. Soseda Kunigunda, za njo ni problem WC, ampak to, da se njena prijateljica Klara vozi z avtom vsak dan. Tega pa ni pogledala, da ima avto številko 03. Pravnik svetuje Sergej Paternost Kdaj se smatra, da so živila v prometu? To vprašanje se nanaša na našo maloprodajo pa tudi na skladišča. V praksi se često dogaja, da interni kontrolorji kot tudi inšpekcijske službe ugotavljajo, da imajo prodajalne ali skladišča vrsto živil, ki so ali pokvarjena ali pa jim je rok uporabe pretekel, ne da bi to blago po predpisih izločili iz prodaje. Prodajalci sicer oporečnost takih živil ugotovijo in jih prenesejo na drug kraj, večinoma pod pulte, ne storijo pa tistega, kar bi dejansko morali. Osnovno, kar bi vsak prodajalec moral storiti, je nenehno spremljanje obtoka blaga, zlasti tistega, ki je hitro pokvarljivo. Predvsem je treba biti pozoren na blago z omejenim rokom trajanja. Nadalje mora trgovec, takoj ko ugotovi oporečnost blaga oziroma pretečen rok, to blago evidentirati in ga izločiti iz sestava ostalega neoporečnega blaga in ga deponirati na drug ustrezen kraj, kjer bo očitno, da gre za izločeno blago. Najbolj pomembno pa je, da je tako blago treba označiti z listom papirja, kjer naj bo navedeno, da gre za izločeno blago. Opozoriti moramo, da se smatra vsako blago, ki se nahaja v prodajalni ali skladišču prodajalne kot tudi v prostorih grosističnih skladišč, kot blago v prometu, zaradi česar mora to blago biti neoporečno. V primeru, da se živila izločijo zaradi pokvarjenosti oz. poteka roka uporabnosti, je treba nujno ravnati tako, kot smo navedli. Opozoriti moramo, da so za take nepravilnosti predpisane visoke kazni, tako za OZD kot tudi za posamezne odgovorne delavce in da se število takih gospodarskih prestopkov oz. prekrškov ne zmanjšuje; kaže opozoriti vse, ki imajo opravka z živili, da bi se izognili takim sankcijam. Kaj moramo vedeti o zdravstvenih pregledih oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom? Ta vprašanja obravnava poseben pravilnik, kije bil objavljen v Ur. listu SRS, št. 15/78 in natančneje določa namen, način, postopek in organizacijo zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom. Za nas veljajo določila, ki se nanašajo na delavce, ki delajo v proizvodnji ali prometu živil, pri predelavi, pripravi in delitvi hrane in gostinskih objektih. Zdravstveno nadzorstvo obsega: 1. pregled pred nastopom dela 2. občasni zdravstveni pregled 3. posebni zdravstveni pregled 4. dodatni zdravstveni pregled Pregled pod točko 1. je samo po sebi umeven, saj ga mora vsakdo, preden nastopi delo, opraviti in predložiti komisiji, ki sklepa o sprejemu, ustrezno zdravniško potrdilo. Občasni zdravstveni pregled se opravi enkrat letno, vendar pred potekom dobe enega leta po zadnjem pregledu. Poseben pregled morajo opraviti vsi delavci v proizvodnji ah prometu z živih, pri predelavi, pripravi, dehtvi hrane in v gostinskih objektih in sicer vsakih 6 mesecev, vendar pred potekom 6 mesečne dobe od zadnjega pregleda. Dodatni pregled pa po potrebi odredi zdravnik. Tozd je dolžan prijaviti pristojni zdravstveni organizaciji potrebne zdravstvene preglede najmanj mesec dni pred potekom enega leta oz. 6 mesecev od zadnjega pregleda. O opravljenem zdravstvenem pregledu izda zdravstvena organizacija »Knjižico o zdravstvenih pregledih oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom.« To knjižico mora imeti delavec na delovnem mestu. Za nespoštovanje določil tega pravilnika so predvidene sorazmerno visoke kazni. Tako se kaznuje tozd od 3.000 do 30.000 din, če ne poskrbi, da imajo delavci opravljene zdravstvene preglede, ah če delavec na delu nima zdravstvene knjižice. Odgovorna oseba v tozdu pa se zaradi navedenih prekrškov kaznuje od 300 do 3.000 din. Tudi za delavce, ki se ne ravnajo po določilih pravilnika, je predvidena denarna kazen za prekršek, in sicer se kaznuje delavec s 500 do 5.000 dinarji kazni, če nima opravljenega zdravstvenega pregleda oziroma na delu nima zdravstvene knjižice. vse sprejemljiva 1983. Pa glede praška - to sploh ni problem. Samo spomnite se reklame »Radion pere sam«, jaz pa sem vedno dodajal: le perica -mora biti zraven. Perico imam, to je Franca, pa praška nimam. Imam najmodernejši štedilnik, vse na plin, ampak plina ni.' Istrabenz, tudi ti me nimaš rad, ker mi ne daš plina. A se vam ne zdi, da je Franček zašel v nevarne vode, ali kakor se temu reče, začel je kritizirati? Kategorično odbijam: še zdaleč ne. Do sedaj ga niste še slišali. Nič slabega ni še napisal. Zakaj pa naj bi? Samo prečkajte, kako se je njemu godilo teh nekaj deset let. V teh nekaj deset letih sem štirikrat zamenjal kuhinjsko in sobno opremo, oblek ima moja družina na pretek, avtomobile sem že petkrat zamenjal, jedli smo pa kar vedno fajn. Kredite sem najemal, kakor se mi je zahotelo. Ce sem pa res toliko zaslužil, kot sem delal, to pa ve sam bog. V teh nekaj deset letih se nisem preveč sekiral, ali je to vse normalno, kar sem delal in počel. Tudi moja Franca ne. Spomnim se strica, ki m li je ri- vedno pravil, Franček, samo p1 dno delaj in šlo ti bo dobro, sem pa 'razumel samo drugi de stavka - da mi bo šlo bolje, deU sem pa po nekem splošnem recep^ tu. To se pravi, kar največ dobit o dela. Svečano izjavljam »KRI SEM«. Kriv sem, da sem kolik° toliko delal prav. Kriv sem, " sem nenehno jemal kredite, jih t di odplačeval v predpisanem r-nHi r. JclLUVlbL 0r °čila, da bo v nasieu Y Sanizirala naslednje al !l0^itnifKarju *JO v sodeloval 0 zvezo Ljubljana-^ ran enotedenski sm ski tečaj v Ratečah pri Planici. Tečaj teče sicer vse počitnice, KORŠ pa si je uspel zagotoviti eno celotno izmeno za delavce Mercatorja, pri čemer so za pripravo in izvedbo angažirani tudi vaditelji iz Mercatorja. Več o mercatoriadi v razpisu, ki bo objavljen meseca januarja. KORŠ že vrsto let organizira udeležbo delavcev Mercatorja na tradicionalnem Pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Pohoda se običajno udeleži več kot 500 delavcev Mercatorja vse Slovenije. Največja prireditev v pripravi in izvedbi KORŠ je letna mercatoria- da. Poleg tega, da vključuje največje število športnih disciplin, je še v več ozirih »naj«. Udeleži se je največ tekmovalcev, naj-ekip, gledalcev itd. Precejšen poudarek v prihodnjem letu je namenjen tudi planinskim aktivnostim. Tovrstne akcije so bile pred časom že organizirane, vendar so kasneje zamrle. Kratek in predvsem vsebinsko opredeljen program aktivnosti v letu 1983 s tem še ni izčrpan. Predvidena je še vrsta drugih akcij, kot so udeležba na raznovrstnih športnih tekmovanjih na medobčinski in republiški ravni. Želimo organizirati tudi seminar za organizatorje športne rekreacije v organizacijah združenega dela. Le tako bo naša aktivnost v okviru KORŠ uspešna. Temelj naše dejavnosti mora biti v delovnih okoljih, akcije KORŠ pa morajo biti samo širše srečanje in merjenje moči in znanja, pridobljenih v športnem izživljanju v okviru TOZD in delovnih organizacij. Proslava ob jubileju Mile Bitenc 30 let Mercator-Konditorja To, da letos delovna organizacija Mercator-Kondi-tor v Ljubljani praznuje tridesetletnico, smo že pisali. Avtorica sestavka nas je popeljala v besedi od tistega prvega oktobra leta 1952 do danes in zapisala tudi nekaj iz programa in razvoja v prihodnosti. Pred nekaj dnevi pa je bila ob tem jubileju tudi proslava in hkrati srečanje kolektiva. V Konditor-ju so poskrbeli za to, da je bilo lepo in prijetno, čeprav je bilo vse stabilizacijsko zadržano. Sami so pripravili vse, tudi v domačem lokalu (v slaščičarni v Čopovi ulici) in čeprav je bil zanje to praznik, nikomur ni bilo težko postreči. Slavnost je začel direktor Uroš Gros, ki je orisal pot Konditorja do današnjih dni in izrazil upanje, da bodo tudi načrti, ki so zapisani v programu dela in razvoja, uspešno uresničeni. Na svečanosti so najzaslužnejšim delavcem oziroma delavkam z najdaljšim delovnim stažem podelili pismena priznanja in nagrade. Edina delavka, ki združuje delo v tej delovni organizaciji že od začetka, je PAVLA PETEK, ki je tako kot tisti, ki so v kolektivu več kot dvajset let, poleg priznanja prejela tudi knjigo. Nad dvajset let so v kolektivu še MARIJA MAŽ-GON, AGATA ANŽUR, BARBA- RA DŽOROVIC, ANA ŠUBELJ, SLAVKA OPARA, OLGA MODIC in ANA KOKOT. Med temi jubilanti sta bila tudi KAREL MA-VRIN in IVAN JANEŽIČ, ki sta se ob tej priložnosti tudi poslovila od kolektiva. Oba sta bila zaposlena v Konditorju kar 26 let in, opravljala sta najodgovornejša dela in naloge. Priznanja pa je prejelo še 35 delavcev, ki imajo v Konditorju delovne dobe med 10 in 20 let. Med gosti na svečanosti v Mercator - Konditorju je bil tudi namestnik generalnega direktorja SOZD Mercator, Vukadin Nedelj-kovič, ki je v svojem nagovoru •poudaril predvsem delež delavcev pri uspešnosti te OZD in čestital kolektivu k jubileju. Anica Čampa pa je kolektivu Mercator - Konditorja v imenu poslovne skupnosti gospodarstva MAGOS podelila ob jubileju pismeno priznanje. Zabavni program, ples in seveda veliko dobre volje je slovesnosti na Čopovi ulici pridalo še piko na »i«. Nagradna akcija Konditorja Mile Bitenc Velike, trinadstropne torte podeljene V septembru je naša maloprodaja v Ljubljani (prodajalne tozdov Grmada, Dolomiti in Golovec), iz Konditorja prejela pismo s takole vsebino: »Vabimo vas, da se tudi vi vključite v nagradno akcijo prodaje slaščičarskih izdelkov Mercator-Konditorja. Namen akcije je, da bi kupcu ponudili večjo izbiro slaščičarskih izdelkov in jim skrajšali pot do njih.« V pismu so zapisali, med katerimi izdelki lahko izbirajo, in tudi to, da bodo ob koncu akcije, seveda na podlagi podatkov o oceni uspešnosti, najboljšim podelili velike trinadstropne torte. Za sodelovanje v akciji so pripravili tudi. pravila igre in določili plan prodaje. Trije meseci so hitro minili in prinesli uspešne rezultate. Prodaja Konditorjevih proizvodov se je povečala za 36 odstotkov. Možnosti za še večjo prodajo marsikje še so. Seveda se pri tem morajo bolj angažirati prodajalci z ustrezno ponudbo. Kakovost pa je že tako ali tako dobra in vabljiva. Ob podelitvi priznanj - prisotni so bili vsi poslovodje večjih trgovin - smo celo slišali, da se prodaja lahko še poveča. V akciji je sodelovalo 89 prodajahi. rezultati pa so na- slednji': v tozdu Grmada je na prvem mestu prodajalna na Medvedovi 12, druga je Mlekarna na Titovi 89 (zdaj je že ukinjena), tretja pa je Titovi 238. V tozdu Dolomiti so največ sladkarij prodali v trgovini na Igu, sledita pa poslovalnici na Riharjevi v Ljubljani in samopostrežba v Grosupljem. V tozdu Golovec so rezultati takile: na prvem mestu Trg MDB 9, druga je Poljanska 20 in tretja SP na Vevčah. Toliko na kratko o sladki akciji, ki je bila prva te vrste, ne pa zdanja, kot zatrjujejo v Mercator-Konditorju. Bila je uspešna in ob koncu za najboljše še enkrat sladka. Na posebni svečanost so najboljši prejeli velike, lepe in seveda slastne trinadstropne torte. MERCATOR V Ljubljani prenavljal TOZD Golovec Večja ponudba v središču mesta Petnajst let mineva, odkar je v Ljubljani na Gregorčičevi ulici zrasla lepa in za tiste čase velika samopostrežba z bifejem. Pa jo je »povozil«, kot pravimo, čas. In začeli so jo prenavljati, opremljati na novo. Tako je stara prodajalna v novi preobleki v vsesplošno zadovoljstvo spet odprta. Celo nekoliko večja je, na novo opremljena in tako ponudi seveda veliko več. Delikatesa je večja kar za 75 odstotkov in izbiro je močno popestrila. Ko bo v Mercatorju pripravljen oddelek za pripravljena jedila, potem bodo takšen program zlahka in z veseljem vključili v prodajo. Več prostora je zdaj namenjenega prodaji peciva, dobijo se tudi različne slaščice iz Konditorjevih delavnic. Več je tudi sadja in zele- njave, trgovino pa popestri tudi oddelek z vini in drugimi pijačami. Skratka, lepa je, prostorna in pregledna, pa tudi dobro založena. Prenovili pa so tudi sosednji bife. Ta ni več povezan s trgovino, saj je prejšnji prehod oviral kupce. Bife bo poslej ponudil tudi vrsto toplih jedil po enotni ceni 65 dinarjev. Pripravljali jih bodo v kuhinji restavracije Golovec na Fužinah. Sicer pa bo novi bife - poimenovali so ga KOT, ker ima vhod v kotu hiše - ponudil tudi kavo in pestro izbiro pijač, od jedil pa tudi hladne prigrizke. Foto: Mile Bitenc Jezna sem na to našo slovenščino, mi je rekla znanka. Skomignil sem z rameni; le zakaj takšne besede, saj je to lep jezik. Pa je povedala, zakaj. Da je spakedrana, mi je dejala. Motijo jo »čudni« napisi, umetelno napisane deklaracije. Pa tudi ceniki. Da, ceniki; ne le zaradi cen, več zaradi besed. Pojdi tja in tja, je rekla, in preberi, pa naroči kaj. Če te bodo po tem seveda znali postreči. In sel sem TJA. Ker sem bolj izbirčen, pa nisem z vprašanji hotel nadlegovati točajke, sem gledal na cenik. Nisem se mogel odločiti: ali bi ČVJ Z LIMONO, ali JVHOVEC ali pa morda KRMP, za katerega še piše, da je 28%. Prodajajo tudi VERMOT BIANKO, pa JOHNE VALKERA in še druge posebnosti. Ostal sem, sredi tolikšne ponudbe, na koncu koncev suhih ust. Naročil nisem nič, le zapisal sem si na list papirja imena teh posebnosti, kar tako, za vsak slučaj. Pa ni samo TAM tako; tudi drugje so še takšne in podobne cvetke. Ne vem pa, kdo jih zapiše: ali tisti, ki so odgovorni za to, ali pa se želijo na tak način postaviti nekateri izmed obiskovalcev in - vsak po svoje - mešajo črke. Naj bo kakorkoli, nekdo je za delo v lokalu pač odgovoren, in prav je, da na velik, javno izobešen cenik, vsaj kdaj pa kdaj pogleda. Zima 82/83 — posebna ponudba Radenske Zdaj, ko smo se že kar pošteno navadili na vseh koncih in krajih varčevati, ko izbiramo'med tem in onim, ko iščemo kaj čimbolj ugodnega, preberite tudi tole: Radenska je pripravila res imenitno ponudbo za zimske in prve spomladanske dni. Vsi tisti, ki niso navdušeni za smučanje, pa bi pozimi vseeno radi preživeli nekaj dni na oddihu, bodo sprostitev in razvedrjlo našli v zdraviliščih Radenske. > Poglejmo najprej, kakšen »paket« so za sedem dni pripravili v prijetnem zdraviliško-turističnem kraju v severovzhodni Sloveniji, v Radencih. Paket vsebuje sedem polnih penzionov, pa tudi zdravniški pregled pri zdraviliškem zdravniku, dvakrat se boste lahko kopali v C02 kopeli, enkrat šli brezplačno v savno, se po mili volji napili mineralne vode in se vsak dan kopali v zaprtem zimskem bazenu. V Kavarni park ne bo treba plačati vstopnine, če pa boste slučajno odšli na izlet v Moravske toplice, boste tamkaj lahko kompenzirali dnevni obrok. Za otroke do 7. leta je prenočišče zastonj, za tiste, ki so starejši od sedem, ne pa starejši od 12 let, znaša cena 70 odstotkov penziona. Ce boste hoteli, boste svoje bivanje lahko podaljšali, za vsak dan pa plačali dnevno ceno paketa. V času šolskih počitnic bodo v hotelski kinodvorani predvajali filme. Kaj pa cena? Za sedemdnevni paket boste plačali 4.235 din, dodatek za enoposteljno sobo znaša 345 din. Ta ugodnost velja od 1. decembra pa do konca aprila. Za to, da bi vam ne bilo dolgčas, boste imeli še veliko drugih možnosti: na razpolago vam bo 4-stez-no avtomatsko kegljišče, savna, solarij, namizni tenis, biljard, pa bazen, trim steza in še kaj. Za zimske in spomladanske mesece so v Radencih pripravili tudi bogat kulturno - zabavni program - od nastopov dramskih in folklornih skupin, razstav akademskih slikarjev, izletov v bližnjo in daljno okolico, do družabnih večerov, glasbe za ples, kina, pokušin vin itd. Heim Vse prispevke za to stran je v celoti pripravil naš sodelavec Mile Bitenc. L Mercator Turist V V Radencih pravijo takole: ne premišljajte preveč. Pokličite nas, pogovorite se in obiščite nas. Informacije in rezervacije dobite na telefon (069) 73-006. Sedemdnevni zimski paket pa so pripravili tudi v Moravskih toplicah, koder boste lahko uživali januarja in februarja v hotelu Ter-mal. Mimogrede: hotel je nov, lepo urejen in počutje v njem je prav prijetno. Paket v Moravskih toplicah vsebuje sedem polnih penzionov, specialistični pregled in tudi kompletni EKG pregled, dvakrat masažo, sedemkrat kopanje v kabinah, v bazenih pa neomejeno in enkrat večerjo v motelu Čarda, seveda ob spremljavi ciganske glasbe. Cena paketa v hotelu Termal je 4.885 din. Če potrebujete kakršno koli informacijo ali pa če bi takšne počitnice radi rezervirali, pokličite na telefon (096) 72-210. Tole je torej zadnji letošnji »ra-port« iz Radenske. Vsem bralcem Mercatorja želijo v novem letu vse najlepše. Srečno! flllli:;:’ naše delo-mmi vaše potovanje Kratek obisk v Mercator-Turistu Tudi občasna galerija Tistim, ki radi vsak kdaj pa kdaj skočijo v to ali ono galerijo, ki spremljajo takšne in drugačne kritike teh ali onih umetnikov, vsem tistim je ime Jasna Kozlp' vič-Heim prav gotovo znano. Umetnica, ki živi i*1 ustvarja v Grožnjanu, je po osmih letih z razstav^ svojih unikatnih keramičnih izdelkov te dni v gostefi v Ljubljani v poslovalnici Mercator-Turista, prav času, ko slavi tudi nekakšen jubilej: to je njena razstava. Nisem kulturni kritik. Na njena dela gledam le kot slučajni obiskovalec razstave. Vendar rečem to: nesporno je, da je Jasna um nik velikih dimenzij. V svoja de zna vtkati prave barve, kombm cije materialov in oblik, sledi ra dnim tokovom v svetu. Najsl • obesek, broška, prstan ali ali pa dekorativni krožnik, sv nik, svetilka - povsod je del ni’ del doživljanja nečesa, kar vdihniti v sleherni izdelek. jr, Lahko zapišem, da so t^soC, j, tisoči uporabnih in okrasnih kov našli svoj prostor v mn znanih galerijah širom svetaqtav" leta 1970 dalje, ko je prvič raLav" Ijala v Zagrebu, je Jasna ra L, v Ijala po vsej Jugoslaviji, Pa Milanu, Newpertu (ZDA), J Temu, Parizu, Tokiu in Ben^gio-Zdaj se v naši turistični P n^a' valnici predstavlja Ljub J ^0' nom. Razstavo, ki hkrati v , čem popestri predncV j , vzdušje, si je vredno ogleCi Mercator [Novoletna nagradna križanka Mercator NAŠA ttST/TK VSEX VAL- I6RA MA SRCČ POTREB TE Vo ŠOLAR >>-eVSEN ftERSA-' NT fHIPAl) lOOO OR^A- NOAC- ‘MIPIČ alti v/ MIC AT RIŠE V£LETC / PEČEM t. kval - Nica 3 ADR.. C TOK, ”2: MA AJ MOB ■ PHAČ/ a ETAftU SLOKA NOV 5J ital it bEUAt 4 ENOTA POSAD- ■ MOŠTVO "Iptka^ ČE Boli guva / nula ZAŠČIT ANAk RAM M! (ISi wy ura DrMarcat« JvELIIc ■osebni ■AVTO/ „ "PODoHHt 1 ( 1 1 1 j NSKJ RAbCM Rimski ena e4PKJ AONOV RAbNT SAHO&t TUJEC. TIE KVAUTETN.l SAMpoNA-li-L ^ LEK-.r Gol, SRC E OfcLUtl VEaENTt nevm v -je-Heiou PREBIVA lka TU RCITE tona % ^rca.oropeRA DEL H. M.RDCR OR« TROP. L£ S PREDEL PoiA -BITEV prizorišče: v cir. k-usu HIT PH< m JlivoD 'OH - IV- i£N^A K) ISC€ KA2AL 2AIMCK p/SATE l: THOMAS OCENA V5&LI Past za R.IBE ItAA&OV.jENAJHtA IpROliVtoDOV BUDK&SORSKiS ► ksat 1 PRI OPATIJ/ VEc - ACNICA tonkcvt bi hal. ORC-ANO TRliEC- 6kA DELAV- NICA l,.SA- Hoc-.uA SNIfc IVO /OR RiteKA " BREJE-VLAD0E HI n£ -RAL IVI Mercatoi SOiVO- dTE ' loovi SAD ŠOLSKI ODBOR VSAK ... •3E TE-iAK HAT 1 'U-og, OKR.LI TILH.IC,- RALEC, tahc$, kiEro otok. PP-I AADR.U AMER. OBVeSČ ?LoiE>A MESTO V sitai:i * Slavno Hestd 10RM- NITC Ckspu)- ŽIVlUc? TELo / OŽtvT ^APOV- ODMEV/ TEIC RaČdn. CKRAi. POLT NEtTS. REKA TOVARN/ v KAMNIKU Mac e PREBIVA U MAROKA 't-SKi ^Ok. (p:- Toie IHPERi. AVt^ tVAMT£ KOTORj 4^-t A-»AhoOl-POZM-t£N3C Eilm- II&RAL- KA WEST SLOV- DR Polit. Delavec. VIKTOR. ST. HEtu . - - ■ . viteška IGRA ŽENSKE V BORBI \(o • ČR.1LA MARKO OkoRiO KJASPRO ttte VOTNC ANDREJ Bitenc KZS OGULI n REKn. ELEMEN Mercator PLEVEL SLOV. Pl SATCLL! OANILO ISI HCANA PHA*A pritok Save kvalit- etno VINO KK. Solmi j. SLOQ 11 VASK 1 OČANEC TINA AHOU7 ILH.I6B. IUSSAR.I HIŠNI SVET sr RATJKo RAnTL ' HoDA 3EŽA ROeERJT PoiAv CPRAVM. Nl/J-ETAc NIC KADAR-JLovnič. NfcPRI- blPRAV Antom kočevai Anica ŠVEDSKA ZNAK V KOROŠIC VAM ... fflVAOC AVT. OlfJ ■ SI6AK. JDUČNO VINO 13 MERCATOR-- REJC 3LIDOR. hodejl STA t?TC ejlbu-ČICA 0IVOA MAdKA 0t>t>6L- Ut ' »REDIŠ- VR.TENTA OSEBA -IITOlOG H! krško AVSTR- Po RO c, \EEML. upe-ad. SRŠKI SASljo ■ Pisec Glasb. T£na- imeade iyi 4-sa- KO<5L. PEVSKI *Bor. VINSKA klet v SORIŠ KIH ML- um ▼ CONEt HOLriVE /SE V RE DU liter /Ab UTICA iERN. OREL D4V£X7" PlIAČA sudV iTANO-'/ANTC 1 ■ -Črka ILIUAS- Alf' ► 1 F >w~ iA »ORTOR, IERCC *OV£C :NKA ■J K 1 UVAL. " :rmi- 1; Rero h Dor, RITUAL ’ :RANCJ' \M&- - lož. »OVRT- '»INA R.KA j ISjS&L' i VAS 1 LLPSK.I J iHUČAR L JOŽE l> ieutsc- •ILANb ■AAKEt. ■COLO — i c >RE -iOVOR. i i* ?vR.e ■itRCATi ONDI' čer TOR.f 1 ŠOTOR. i C i * ERKV. evsiei tHOR. i 3LUS NI bg v J NAŠIH Tk.^ i GOVINAH L JARjO- »lU| ttCoT olA 1 \ C aiDA /ALI tsojco' ,01 f c Dragi ljubitelji križank, tule objavljamo zadnjo letošnjo križanko. Med prazniki bo gotovo več časa za reševanje, zato je tudi večja. Pripravili smo jo v sodelovanju z mnogimi našimi poslovnimi partnerji in tudi z nekaterimi organizacijami iz hiše, kot pravimo. Vsi bodo seveda primaknili svojo nagrado in tako bo teh kar zvrhan koš. Prav je, da jih naštejemo: Radenska, KK Vipava, Agraria Koper, HP Droga, Goriška Brda, Slovin, Ilirija-Vedrog, Sladkogorska, Lek, Krka, Fructal, pa še »naši« - Mercator - Em-ba, Konditor in Agrokombinat. Kar deset nagrad pa bo primaknil tudi naš studio za ekonomsko propagando. Vsi vam želijo veliko sreče pri žrebu in hkrati voščijo v novem letu vse najlepše. Rešitve pošljite v zaprti ovojnici na naslov MERCATOR, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, Ljubljana, na ovojnico pa obvezno pripišite »NOVOLETNA KRIŽANKA«. Rešitve pošljite najkasneje do 12. januarja 1983. Prav je, da zapišem še to: skozi vse leto je križanke sestavljala in risala naša sodelavka Maja Hočevar. Srečno! Pravilna rešitev ggEgiSl . E LJTJN > ; r'i I m: - sn -•gj; Lj -V! v kjAs'?- -ggbOitcion. \ N I NO. WAN ! ati?- a: is^Kr' A d AVMiižvSiaBiKi r e®FA‘RA:k®ICOSN •• JT P A S23TZXEX3&': |>.fl RgaKC SA^ON ra A o PiEkM-jS^rir o y _ z P R E h 0 D šs-iCA R AT" ”T J -pibipo r^iP;o:r,otab--1a Izid žrebanja rešitev nagradne križanke Agraria 611 rešitev nagradne križanke smo v Studio za EP prejeli do predpisanega roka. Med temi smo izžrebali štiri, ki bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja AGRARIA iz Kopra. Ti so: 1. ) Milka LOGAR, Mercator-Kmetijska zadruga Logatec 2. ) Tilka PRAPROTNIK, Trgovska hiša ZARJA, Središče ob Dravi 3. ) Ksenija ŠMID, upokojenka Mercator - Rožnik, Ljubljana 4. ) Božidar BLAŽEK, Mercator-Nanos, plansko analitska služba Postojna Nagrajencem čestitamo in hkrati prosimo, da nagrade čimprej sami ali po zastopniku prevzamejo v Mercatorju, Studio za EP, Ljubljana, Breg 22. Maja Hočevar KUPON KRIŽANKA I I Ime in priimek_____________________ | I ---------------------------------- , ----------------------------------- I Naslov iz delovnega mesta_________ j ___________________________________ I I ---------------------------------- | DO ali TOZD _______________________ I I ---------------------------------- | Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa • obvezno pripišite - Nagradna 1 križanka, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne j I bomo upoštevali. L---------------------------------, Nagradna križanka Mercator — Mednarodna trgovina ______ ! — ------- v \ VPI^vn- 1 Dpi impna naše 1 2 3 4 5 6 7 M Mercator 8 9 Mercator 10 1 1 12 M 1 3 M 14 1 5 M EM Mercator Mercator Mercator Mercator 16 Ml Mercator 17 18 19 M Mercator M Mercator 20 21 Mercator 22 23 24 25 K Mer« m ;ator 26 27 Mercator 28 M Mercator 29 E Mer« n :ator 30 mm 31 32 33 34 M Mercator M M Ml P jKJB Mercator Mercator Mercator Mercator Mercator 35 36 M Mercator 37 38 39 Ml Mercator 40 41 M Mercator 42 Ml Mercator 4-3 44 45 46 47 48 49 50 1^1 Mercator 51 52 53 54 Ei/IJ Mercator M IIM/I Mercator Mercator Mercator IS9 Mercator 55 56 • M Mercator 57 58 M Mercator 59 6 0 61 IM Mercator 62 M Mercator Mercator 63 M Mercator Mercator 64 65 ra M ra Mercator Mercator Meritor 66 67 M Mercator 68 69 70 > 71 72 73 M Mercator 74 M 75 M 76 . • 77 Mercator Mercator 78 IM M Mercator ra Mercator 79 NAVPIČNO: 1. Del imena naše zunanjetrgovinske-organizacije, 2. iL.141 ICii IJ'- l-i v --J ’ g Priimek nekdanje izvrstne plavalke DRN (Cornelia), 3. Ribiška zveza, 4. TOZD naše zunanjetrgovinske organizacije - tehnični predmeti, 5. Začetna črka abecede, 6. Drugi del imena naše zunanjetrgovinske organizacije, 7. Primeren način obnašanja, 8. Začetnici člana predsedstva SFRJ in predsednika CK ZKJ, 9. Ime direktorja zunanjetrgovinske DO, 10. Kratica najstarejše neprekinjeno izhajajoče revije na slovenskem (planinski mesečnik), 11. Priimek generalnega direktorja SOZD, 15. Znamka japonskih fotoaparatov, 18. Povr- _ šinska mera, 19. Hladilnica v bliži- 'Sl a k 3 a ■ 3' ^ :a I Le V 8. ni Maribora - TOZD zunanjetrgovinske organizacije, 21. Priimek direktorja zunanjetrgovinske DO, 22. Priimek direktorja TOZD, hladilnice pri Mariboru, tudi okrasek na kapi, 24. TOZD naše zunanjetrgovinske organizacije - gospodinjski predmeti in stekleni izdel-ki, 25. Začetnici urednika pod 29- jv, vodoravno, 33. Pogojna oblika po- v-možnega glagola, 36. Vzrejevalec, 37. Moško ime, 38. Naziv ene od slikarskih barv, 39. Mrtvaška nosila, 40. Smešna, pojavna, 44. Asirska prestolnica, 45. Francoska revija, ki je nekdaj izhajala tudi pri nas, 46. Priimek sodobnega francoskega pisatelja (Boris), 47. Kalcij, 49. Prevleka za odejo, 50. Kra C! tiča TOZD naše zunanjetrgovin- PIe tfri 191 od VODORAVNO: 1. Naziv SOZD v katerem »vse dobiste«, 8. Kratica zunanjetrgovinske organizacije v SOZD, 10. Jadranski otok, 12. Ime selektorja svetovnih prvakov v nogometu, 13. Avtomobilska oznaka Libanona, 14. Življenjska tekočina, 15. Začetnici pomočnika direktorja SOZD, 16. Kratica za »družbeni dogovor«, 17. Naklon, 20. Kratica tovarne iz SOZD-ove mesne indu- strije, 22. Avtomobilska oznaka Češkoslovaške, 23. Človek, ki ni izveden v stroki, 26. Staroslovanska pijača, 27. Mesto v Grčiji, 28. Reka na Moravškem (Janošik), 29. Ime urednika časopisa in vodje Centra za obveščanje SOZD, 30. Solmiza-cijski zlog, 31. Španski spolnik, 32. Reka v Sibiriji (Carski sel), 34. Azijski veletok, 35. Grško podzemlje, 37. Nerazdrobljen, v enem, 41. Kos celote, 42. Glavno mesto Bangladeša, 43. Divji petelin, 48. Italijanska testenina z mesom, 50. Aromatičen koščičast sadež oranžne barve, 51. Začetnici izumitelja žarnice, 52. Hladilnica - TOZD naše zunanjetrgovinske organizacije, 54. Nedostopna družba, 55. Eden od izrazov trme pri otroku, 57. Grški slikar, poznan iz Prešernove pesmi o Kopitarju, 59. Povsem podoben, 62. Varstvo narave, 63. Otok med Ugljanom in Dugim otokom, 64. Kratici mednarodnega sejma v Ljubljani, 66. Žensko ime (Skupinska slika z gospo), 68. Osnovna vrlina delavcev v trgovinski stroki, 74. Azijska reka... darja, 75. Priimek poljskega satirika (Jifi), 76. Znamka fotoaparatov, 78. Prenosna priprava za kuhanje, 79. Ograda na paši. ske organizacije - menjava s so sednjimi deželami, 52. Kratica TOZD naše zunanjetrgovinske organizacije, ki trguje z živilskimi proizvodi, 53. Neresnice, 56. Skopljenec, 58. Vrsta polža, tudi ime jugoslovanskega zunanjega ministra, 60. Veznik (pred katerim »ve-jica skače«), 61. Priimek direktorja FRS zunanjetrgovinske DO, tudi zajedalska ovijalka s sicer lepimi cvetovi, 63. pripadniki naroda, katerega reprezentanca je bila tudi usodna za naše nogometaše na svetovnem prvenstvu, 65. Nekdanji rimski kralj, 67. Avstralski noj, 68. Kratica mednarodne zveze književnikov, 69. Začetnici nekda] znanega tekača na smučeh, seda] tajnika ZTKO Bežigrad, 70. Začetnici direktorja TOZD pod 50-navp., ki je znan tudi kot večni zmagovalec C kategorije v krosu na mercatoriadah, 71. Moško ime (Pestner), 72. Kačji glas, 73. Tele- snokulturne organizacije-kratica 75. Začetnici starejšega pevca slo; venske zabavne glasbe (Zakaj, zakaj ...?), 77. Aluminij 2 Pia V ie e' ’3’ | I I Sestavila Sonja Dolinšek ★★★★★★ Zimske športne igre delavcev in kmetov KORŠ sporoča Za ekipno uvrstitev v veleslalomu ženske, se prejme pokal v trajno last. V ekipo se šteje najbolje uvrščena tekmovalka iz vsake starostne kategorije. Pravilno rešene križanke pošlji' te v zapečateni ovojnici do 12. j3' nuarja 1983 na naslov: Mercator-Mednarodna trgovina, tovarišic3 Sonja Dolinšek, 61000 Ljubljan3 Titova 66. Obvezno pripišite: Novoletna nagradna križanka. Mercatoriada bo februarja v Gozd Martuljku Tudi letos se bodo zagnani ljubitelji belih pobočij pomerili v veleslalomu in teku, gostoljubje pa nam bo nudil vedno prijazni in slikoviti Gozd Martuljek. Proge nam bodo pripravili organizatorji ZTKO Ljubljana-Šiška, upamo pa, da letos naše tekmovalke in tekmovalci ne bodo pikirali na časomerilno aparaturo. Največ preglavic nam je zadal nov sistem izračunavanja rezultatov. Da ne bo nepotrebnih razočaranj ali zmešnjave, posredujemo spremembe pravilnika v zvezi s podelitvijo priznanj za zimsko mercatoriado že sedaj. Spremene se naslednji členi: 8. člen 1. Zimska mercatoriada obvezno vsebuje dve panogi: veleslalom tek na smučeh Lahko se organizira tudi sankaško tekmovanje! 2. tekmuje se po pravilih SZJ. 3. tekmuje se posamično in ekipno. 4. tekmovalci lahko tekmujejo le v okviru svoje starostne kategorije. Prestopi iz kategorije v kategorijo niso možni in se kaznujejo z diskvalifikacijo. 5. tekmovalec, ki zamudi štart, lahko štarta na koncu svoje kategorije. Če zamudi tudi svojo kategorijo, lahko še vedno štarta na koncu tekmovanja. 6. na tekmovanju nimajo pravice nastopa tekmovalci in tekmovalke, ki imajo v tekmovalni sezoni jugo-točke, vpisane v zadnji izdaji kategorizacij ske liste SZJ. 7. točkovanje tekmovanja se izvede po »FIS« sistemu: prvi v vsaki kategoriji dobi - 25 točk drugi - 20 točk . tretji - 15 točk četrti - 12 točk peti - 11 točk šesti - 10 točk sedmi - 9 točk osmi - 8 točk deveti - 7 točk deseti - 6 točk enajsti - 5 točk dvanajsti - 4 točke trinajsti - 3 točke štirinajsti - 2 točki petnajsti 1 točko vsi ostali v kategoriji so brez točk. 10. člen Tek na smučeh Grupe moški 3 km A - do 35 let B - nad 35 let ženske 2 km A - do 30 let B - nad 30 let Za prva tri mesta po posamezni starostni kategoriji se podeljujejo medalje. Za ekipno uvrstitev v teku na smučeh se prejme pokal v trajno last. V ekipo za tek na smučeh se računa najboljši tekmovalec iz vsake starostne kategorije. Za ekipno uvrstitev v teku na smučeh za ženske, se prejme pokal v trajno last. V ekipo za tek na smučeh se računa najboljša tekmovalka iz vsake kategorije. Nagrade: 1. 5 zabojev jabolk 2. 4 zaboje jabolk 3. 3 zaboji jabolk 4. 2 zaboja jabolk 5. 1.zaboj jabolk Ob objavi izida žrebanja bom0 sporočili tudi način, kako bodo iz' žrebani reševalci dvignili nagrade- 9. člen Veleslalom grupe: moški A - do 30 let moški B - od 31 do 40 let moški C - od 41 do 50 let moški D - nad 50 let Za prva tri mesta po posamezni starostni kategoriji se podeljujejo medalje. Za ekipno uvrstitev v veleslalomu moški se prejme pokal v trajno last. V ekipo za veleslalom se računa najboljši tekmovalec iz vsake starostne kategorije. 11. člen Tekmuje se tudi za prehodni pokal, ki ga dobi ekipa, ki zbere največje število točk iz vseh starostnih kategorij pri moških in ženskah iz veleslaloma in tekov na smučeh. Če dve ekipi zbereta enako število točk, zmaga tista, ki ima tekmovalce zastopane v večih kategorijah. Če tudi ta kriterij odpove, se pogleda, katera ekipa ima več prvih, drugih ... mest. 1 lit" , .V: < ( Pripravila: Sonja Dolinšek in Tugo Marinček m Glasno delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, -Iz^Center^ Kristina Antolič, Jože Cernoša, Sonja Dolinšek, Sergej Patemost Anton Kočevar, Nada Mo 2 Oproščeno temeljnega davka Mercator