"Proletarec" ]c delavski list za misleče čitatelfe. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. ÜT. _ NO. 1295; •"«S» «.tur. é. i*4f. .1 tU mM «Mm »> Ofcto««». BI.. n*m tt« A«t «t Cmimi .1 lUrA te*. 1111. • 11 mini—T in 1.....-rr^TT r r"3il GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. Nt CHICAGO, ILL., T, JULIJA (JULY 7.) 1932 TWOGET^OTT*" VOULCI ZED. ZAVAJANJE Z OBLJUBAMI» KI JIH KAPITALIZEM NIKOLI NE IZPOLNI Ameriško politično življenje na razpotju.—Dve stran-» ki last enih gospodarjev.—Omotična agitacija Letošnja volilna kampanja v Zed. državah ima povečano važnost zaradi krize, oziroma panike. Dokler so bili potisnjeni v nesigurnost le brezposelni delavci, so kapitalistični politiki in listi še trdili, da je prosperiteta tik za onim vogalom, ki se vsak čas prikaže. Namesto prosperitete se je kriza večala. Tisoče in tisoče fsrmarjev je šlo na kant. Tisoče in tisoče delavcev je šlo živeti v "vasi", katerim pravijo "Hooverville". To so selišča kje ob kakih kanalih in smetiščih, v katerih tabore bedni brezdomci. Sto in sto bank je propadlo in na tisoče delavcev, farmarjev in malih trgovcev je ob prihranke, da j« njih stanje zdsj še bolj mizerno. Propadanja trgovin in drugih podjetij se množe. Število neza-posljenih raste. Plače gredo navzdol, davki navzgor in z njimi tudi cene življenskim potrebščinam. V takem položaju sta imeli »voji nominacijski konvenciji republikanska in demokratska stranka.. Predsedniški kandidat prve je spanji predsednik Herbert Hoover, ki je še pred iirimi leti trdil, da je beseda "miloščina" za vselej odpravljena iz republikanskega slovarja. Predsedniški kandidat demokratske stranke je new-jrorfki governer Franklin D. Roosevelt Obe stranki imata platformo »li program, p0 katerem se obljubljata ravnati v shičaju zma-ie; Obe stranki sta kapitalistični. To brez ovinkov pri- "POŽARNA BRAMBA", H JE VZUC SIGNALOM VSELEJ PREPOZNA Kongres je končno dovolil 2 milijardi 107 milijonov v Pomožni fond, im katerega m I*Hko posamezne države, o-»n privatne lcorporacije izposoj u je jo za direktno po-®oč bednim, ▼ kar smejo •«npno porabiti le 107 mili-jonov, ostalo pa za jama de-Ta pomoč je prišla dve leti prepozno. ^ Banke eo začeli protekti rati, ko so vlagatelji izgubili v njih že stotine milijonov. ®k*npamje dobivajo podporo iele ko so manjši delničar ii ¡«tubili svoj denar, in železnice ko so že napol ali pa docela v konkurza. Hooverjeva administracija i« nad dve leti zanikavala kn«o. -Je ni," eo rekli v Wa-«binf tonu. "L/tsdje si docnil-Usjo, da je kriza in zato je »kbo." Treba je zaupanja. Ko pa so v Beli hiši prizna ti ,da ni vae pnajr, je dežela b|l« ie vsa v plamenih ekonomske panike. (Vlada in kongres eta enaka tisti pogrni brambi nekje blizu Ribnice, ki je veelej srečno n-•«•rila ogenj pri zadnji hiti * «vojo vestnost ter sposob-n^t pohvalila v "Domoljubu". ir znavajo tudi vsi kapitalistični listi. V obema je nekaj tako-zvanth progresivcev, ki v kongresu od časa do časa naatopa-jo v vlogi kritikov, toda programa nimajo niti ne enotnih namenov. Obe sovražita "socializem" v kakršnikoli obliki. Obe sta za 'zadostno pripravljenost Zed. držav na obrambo", kar znači pripravljanje na vojno. Obe podpirata imperialistično politiko ameriškega kapitalizma. Obe sta sovražni socialističnemu gibanju in obe se poslužujeta nasilnih na-redb v zatiranju aktivnosti «zavednega delavstva, bodisi v občinah, okrajih in državah, v katerih si delita vladno moč, in večina poslancev obeh sprejema v kongreau reakcionarne postave pod masko * patriotizma, katerih namen je v resnici zatreti "rdečo nevarnost". Obe stranki prihajata pred ljudstvo z obljubami, kako bosta znižale davke, odpravile krizo, rešile problem prehrbi-cije, iztrebile zločinstva in korupcijo, protektirale prihranke vlagateljev v bankah, varovale civilne svobodščine ljudstva itd. Kolikor obljub, toliko prevar, kajti isto, kar obljubljata v svojima platformoma, !bi lahko izvedle pred štirimi leti, ali pred oamimi, ali pred šestnajstimi, ali pa letos še pred predsedniškimi volitvami, kajti vsa vladna, eksekutivna in sodna moč je v njunih rokah. Vsak delavec, ki glasuje za eno ali drugo teh dveh strank, se s tem izjavi za nadaljevanje sistema in razmer kakitne so. Kapitalistična politika obeh strank je kriva, da je milijone in milijone ljudi ne samo v mi-zeriji nego tudi ob vse prihranke. Bila je taka od početka in bo, dokler jo ne odpravi kaka druga uredba. • ' Nov ekonomski red propagira socialistična stranka. Tudi ona ima platformo, ki se od republikanske in demokratske razlikuje kot dan od noči. Ce zmagajo demokrat je ali republikanci, ostane sistem kakršen je in bogati bodo postajali še bogatejši in revni še revnejši. Socialisti bodo razrede odpravili. Prof it odpade in z njim vred temeljni vzrok izkoriščanja. Socialistična družba bo upravljala bogastva v 4>rid vsega ljudstva. Kapitalistična jih protektira za njihove gospodarje, pa tudi če pri tem pogine lakote milijone ljudi. Kapitalisti imajo vzrok, da se navdušujejo za svojo stranko. Delavci naj si jih vzamejs za vzgled in spoznajo, da nimajo v strankama privatnih interesov ničesar iskati. MM W. Utk sc LETO — VOL. XXVII. KRITICli PRESKUŠAM POGLED NA DEMOKRATSKI CIRKUS Vojna nevarnost v Aziji se povečava Kalcor na republikanski konvenciji, so tudi na demokratski, ki se je pričela 27. junija, mlatili prazno «lamo največ in najburnsjee zaradi prohibicije. Govorniki so se vrstili drug za drugim in ee duiali, da je treba prohibicijo kratkomako odpraviti, «as to p niki manjšine pa so argumentirali, da spada to vprašanje naj prvo ljudstvu na splošno glasovanje, ki naj se izrazi, da li je za ali proti prohibiciji. Vaa komedija pa je bila kajpada slepilo. Konvencija se je z ogromno večino izrekla za odpravo probibkije. V zbornici poslancev, kjer ima demokratska stranka večino, pa so ae se nedavno izrekla za ' suio'\ Svojo neiskrenost eo torej sami dokazali. Isto velja za republikanoe. Na obeh konvencijah so se spretno izogibali socialnih in gospodarskih problemov, kar jam sicer ni bilo težko, kajti "delegatje" so bili največ kongresni!», senatorji, governerji župani m drugi uradniki, ki imajo velike dohodke, r*»m teh pa je bilo več sto "bivših" političnih uradmkov in kapitalistov. Vsa U "masa" delegatov, Id je tlela nad tisoč oseb, ne ve se me o po ma tikanju, "ljudstvo", katerega so n trpah na galerije» pa je bilo zaslepljeno s propagando za "dober pir" in je ploskalo mokraikim govornikom ter demomtrinL^asi po tn, in v več slučajih celo po četrt ure in v^ Edina stranka, ki ima v socialnih in drugih problemih res konstruktivno platformo ter program, je socialistična, toda kapitalistič-no časopis je o nji previdno molči. Pa mu n« bo nič pomagalo, kajti socialistična etranka dobiva v teh tednih med ljudstvom zaslombo kakor nobena ck-uga. CANKARJEVA DRUŽBA BO ZA LETO 1933 IZDALA MOLEKOVO KNJIGO Listi poročajo, da izda Cankarjeva družba med svojimi knjigami za bodoče leto tudi povest "Dva svetova", ki jo je spisal Ivan Molek. Razen te FAŠISTIČNA REAKCIJA VARČUJE NA RAČUN BREZPOSELNIH DELAVCE! Junkerji hočejo zadušiti socialistični tisk. — Demonstracije proti reakciji. — Poboji na ulicah 7-uampn it o ^¿HUo u—- odtrgaxaryu kruha nezaposlenim. Podpora jim je znižana Vse strokovno organizirano i žuje novih izjemnih naredb, vsake diktature, ki nima opore med ljud stvom. iada običajni koledar, dalje po- H»UvOf M A - K 0rU|e n0vm tzjemm vest "Strajk", ki jo Je spiLlf^l, * Nemč.j, je zagrne-; kar je pač svojstvo Ara Grabeljšek, in knjigo 1PJ, JU,^1íe.^8k, v'adl- ker Je tature. ki nima opor* Znamenite pisateljice Hermy nie zur MUhlenove. Imeniten bknis Samo v Chicagu je bilo meseca junija 1,145 bankrotov s so socialisti v interesu ljldstva ^ ^ N#fnc_ 5ehmm#lintttfnt te mil rfeo*j triim» M 4olarjov, promotorji po m v mM ka naloga, ki je najtežja izmed immI $400,000 PROGRAM Boj proti tedanjemu tistemu in xa tocializem do zmage. Večja socialistična stranka. Več klubov JSZ z večjim itevilom članstva. Več aktivnosti v klubih. Več socialističnega miiljenja med socialisti. Več druitev v Prosvetni matici. Več kulturnih društev z delavsko ideologijo. Več delavske proavete v delavskih organizacijah. Poostritev borbe proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja v delavcih, da postane nepremagljivo. ZANIMAJTE SE ZA BODOČNOST VSAJ ZARADI OTROK v vzhodnem IZČRPEK ZAPISNIKA SE, KUTIVE J.S.Z. dne 1. julija 1932. Redne seje drugih odborov JSZ dne 1. julija so se -udeležili Filip Godina, Fred A. Vider, Fr. Zaitz, George Maslach, D. J. Lotrich, Blaž Novak, Fr. Mrgol& An- eksekutive in poročila ter spremembe. V tem odboru so Rak, Godina in Vider. Bilo je sklenjeno, da na podlagi svojih priporočil, resolucije in sedanjih pravilih izdelajo za angleške mladin- gela Zaitz, Anton Garden, »ke odseke naših klubov rtatut Ivan Molet. John Rak in tajnik v obliki posebnega člena pravil Chas. Pogorelec.. Odsotni so bili zaradi dela, aej ali drugih vzrokov Fr. in ga pred lože -prihodnji seji. S. Zaitz, tajnik stavbinskega odseka, poroča, da smo imeli v banki večjo vlogo na čekov- Alesh, Joško Oven, Peter Ko- nem ra£Unu, ki je bila transfe kotovič, Sava Bojanovich in rirana v stavbinsko društvo. Fr. Udovič. Slednji se je ude- slovenska sekcija pa ima v ležil seje pozneje. Navzoč je banki hranilno vlogo v vsoti bil tudi John Olip. j $54. Sklenjeno, da se jo dvig- Za predsednika je bil izvo- ne. Ijen Godina. Zapisnik prejš- Maslach poroča o delitvi hr-nje seje je bil sprejet. vatskega socialističnega leta- . o i ki ga je izdala JSZ, med Tajnik zveze s. Pogorelec je d j u m konvencije HBZ v —,---, , i .. ueiegau in. liuiivcuvijc x*jji. » poročal med drugim o obnovit- GaryjUf na banketu delegatov, vi kluba št. 230 na Library, I a., in članoy ^ n& pikniku Zajed. -v katerega je na sestanku ob- „ ,, mu ™ Pri ljubilo pristopiti 13 oseb. reorganizaciji je sodeloval s. Jos. Snoy. Za začasnega tajnika je bil izvoljen Ritonia, od katerega pa še ni poročila. V kampanjski fond je bilo do te seje prejeto $216.38. Akcijo za zbiranje tega sklada zdaj organiziramo in je vzlic krizi pričakovati, da bomo v stanju izdati letake in drugo kampanjsko gradivo v slovenskem, srbo-hrvatskem in angleškem jeziku. ; Odibor za organiziranje kampanje, v katerem so Garden, Lotrich in Godina, je imel sestanke in poročal, da bo razposlanih v prilog kampanjskega fonda nad tisoč pisem vsem dinšlvom. Podvzeta b0 agita mce dalje Srbi v Chicagu ter več drugih naselbinah. Bilo je sklenjeno, da se izda tudi socialistično platformo v srbo-hrvatskem jeziku. ska fronta zdaj Ohiu. - , Kadar delavstvo apelira na zakonodajo z* pomoč nezapoa-1 j enim, ni denarja. Kompanije isto trdijo, da ni denarja. Ravno tako občine in okraji. Ali kadar se lote boja proti organiziranemu delavstvu, ga je dovolj za milico, za deputije, ae-roplane, vsakojake straže in za njih propagando. Otroke He dali v šole, da se jim bi godilo boljše nego vam. Zdaj ko imajo svoje dip'ome, eni tudi te praktično znanje v evojem poklicu, vidite, da so med brezposelnimi prav tako kakor vi A ko vam bi ne bilo jasno dozdaj, vam je reameo razodel* ta kriza: pod kapitalizmom so izpostavljeni brezposelnosti in njenim posledicam prav tako študirane! kakor težaki. Ako hočete, da se te razmere i z preme ne, je čas, da pridete v socialistično gibanje. Ko zmagamo, boste vi sigurni tvojega kruha in dela, otroci pa oslobe, kakršno jim od vsega srca želite. . Ovire, ki jih je treba premagati Canonaburg, Pa. — Deveti redni zbor JSZ dne 28.—80. «... maja v Milwaukeeju, na kate-v Deaplainesu. Bili so rem mi je bilfL dana prilika za_ razdani med Hrvati in ---- - - - Konferenca JSZ v zapadni Penni Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice z delokrogom v zapadni Pennsyl* veni ji se vrši v nedeljo 31. julije v Slovenskem domu, MOON RUN, PA. Prične se točno ob 10. dopoldne D. S. T. To bo prva konferenca po IX. zboru JSZ. Na dnevnem redu bo poročilo delegata in drugih zastopnikov o zboru, -----------. . „, . uiu|iu «uiupiiuu/v O ciiska lura v Penni in Ohiu in , CU8. ' H»l» ho novab- P®roc,l° r.»pr.v. 0 ko« ct ! srr Pa., o nasi agitaciji, nasi kam stopati klub št. 118 in druš. št. 138 SNPJ., je napravil name prav dober vtis. Zbori JSZ se od konvencij naših podpornih organizacij ti ali pa se jim popoflmoma izogniti. Ako pa je to nemogoče, je treba v odnošajih na sejah nanje pozabiti tn jih smatrati kot nekaj privatnega, kar se mora pustiti pred vrati klubo-ve zborovalne dvorane. To ni težko, in če se bi člani ravnali po tem pravilu, bi se marsikateri klub lahko podvojil v članstvu. Namen socialistične organizacije je gojiti aktivnosti za izobraževanje delavcev ter precej razlikujejo. Delegatje,fagitacijo za zmago socializma. Ijen s. Podboy. urgiralo klube, da skličejo shode in na sodruge, ki so zmožni govorništva, da nastopijo z a-gitacijskimi govori kjerkoli je prilika. Na osrednjem zapadu se priredi shode s sodelovanjem govornikov v teh državah. Razposlanih bo 25,000 izvodov socialistične platforme; tudi en hrvatski letak se že razpošilja. Angleško poelujočim društvom bodo poslan* letaki in pamfleti v angleškem jeziku. Prosvetna matica. — Odbor je imel sestanek, na katerem je bilo zaključeno, da se izda pamfliet s poljudnim razlaganjem socializma. Uredil ga bo Ivan Molek. Razposlan bo društvom Prosvetne matice začno a povestno knjigo. Rak poroča v imenu odbora sa sestavo statuta za angleško «poslujoče odseke, da so imeli aejo, na kateri so o stvari raz- panji in shodih, o agitaciji za Proletarca m naše klube, o delu Prosvetne matice, o položaju med premogarji itd. Vsi klubi in društva Prosvetne matice NAJ IZVOLIJO ZASTOPNIKE. Na konferenco so vabljeni tudi dragi člani in somišljeniki. Po konferenci ob 2. pop. bo predavala s. AN NA P. KRASNA o ženstvu v delavskem gi-banju. Ženske, moeki in mla ki pridejo na naše zbore, ne dobe visokih dnevnic in eni tudi potujejo na svoje stroške. Zavedajo se važnosti in nalog, ki jih ima JSZ zato store vse v svoji moči, da ojačajo njeno delo. Veliko je naselbin, v katerih JSZ še nima postojanke. Marsikatera bi jo lahko imela, a nihče izmed somišljenikov ne podvzame iniciative. Ako bi pridobil za ustanovitev kluba par drugih, pa je postanek kluba gotov. Nato se začne število aktivnih članov večati in socialistična stvar ni več samo na papirju. S samimi pozivi se navadno nič ne doseže, če ni za njimi nikogar, ki bi jih izvajal. Treba se je potruditi in premagati prve ovire, ki so povsod v početku najtežje, a ko je kolo Vsak član bi moral v socialistični postojanki misliti in delati le v tem širokem pravcu, pa se bi izognili marsikaterer mu nesoglasju. Ce se Jožetova žena skrega z Janezovo zaradi kakšne malenkosti, je to človeško razumljivo, čeprav ni pametno. Ampak da se bi potem radi tega 'zasovražila še Jože in Janez, bi bilo še bolj nespametno. Neodpustno pa je osebne spore privleči potem še na sejo, ali pa jih v medsebojni napetosti prenašati tudi na druge. Razumevanje drug drugega v prijateljskem duhu je najboljše jamstvo proti osebnostim. Enako važna stvar za jača-nje našega gibanja je časopisje. Ce hočemo pri jesenskih ne, pač pa, da Širi socializem. Zlasti v krizi kot je sedanja ne sme dati socialistični list nikake oncesije, nego voditi boj strogo y socialističnem smislu za delavske pravce. V interesu delavca je, da čita list, ki izhaja njemu v korist. Ako se ne zdramijo in se ne navzemajo socialističnih naukov, ne bo delavske zmage. Za jesenske volitve imamo kandidate v vse urade. Ali samo to še nič ne pomaga, če ne bo aktivnega članstva, ki bi vršilo agitacijsko delo. Potrebujemo torej krepkih organizacij in močno časopisje. So-drugi, na noge, da spravimo to dvoje na vrhunec. Ko enkrat naše organizacije ojačamo in časopisje razširimo, ne bo treba več dvomiti v delavsko zmago. Pogoji za uspeh socialističnih akcij so zdaj v Zed. državah nad vse ugodni. Vse pa je odvisno od našega dela. Kdor se smatra^ za socialista, naj bo aktiven v socialistični armadi. — John Koklič. Stavkovne in druge vesti Bridgeport, O. — Razmere so take, da je agitacijsko polje za socialistično stranko bolj in bolj ugodno. Ako bi naš klub št. 11 JSZ imel par dobrih go- Koncem junija seim obiskal z družino več sodrugov in prijateljev v Johnatownu ift okolici. Tudi pri tajniku kluba št. 5 Fr. Pod»boyju smo se oglasili, pa ga ni bilo doma. Je šel čreš-nje obirat. Nazaj grede smo se v Latrobu ustavili pri Fra-dlovih. Seveda jaz nikoli ne grem v posete po naselbinah b^ez agitacijskih namenov. V Johnstownu je bil naš glavni stan pri Langerholcu, ki je ziuin delavec za pokret. Njegova hči Francka, ki je zastopala na IX. zboru klub št. 5, je intereairana v razvoj stranke in našega gibanja vobče in zna tudi dobro razpravljati, ali debatirati, če hočete. Opae-kar je bil tudi priča mojega o-biska. Ampak sedaj ima smolo, že ve zakaj. Udeležili smo se tudi piknika SBSPD, na katerem je pel hrvatski pevski zbor Rodoljub. Ako zasluži kak zbor priznanje, je "Rodoljub" gotovo med njimi. Velika škoda za piknik je bila nevihta, ki je okrog 5. ure raz-gnala udeležence, ravno ko bi imelo posuti najbolj živahno. V omenjenem društvu je mnogo naših sodrugov. Omenil bi tudi člana, ki je nasprotnik poštenega delavskega gibanja in trdi nesmiselnosti, pa to za enkrat izpustim. Je že tako, da ni nobena njiva brez plevela. e Tu pridno nabiramo podpise na socialistične peticije. Moramo se žuriti, ker je časa za ta posel malo in je treba 35,000 podpisov. Ni jih težko dobiti, samo raztolmačiti je treba vso stvar, pa se ljudje nič ne branijo. Socialistična misel dobiva med ljudstvom vedno več pozornosti. Človek se kar čudi, ko posluša nekdaj indiferentne delavce, ki se zdaj pogovarjajo o socialistični stranki. Prihodnja seja št. 5 bo v nedeljo 17. julija ob 10. dop. Pričakujemo, da se je udeleži tudi nekaj somišljenikov izmed Amerikancev. Sklepali bomo tudi o kampanjskem shodu, ki ga ima klub v svojem agitacij-akem načrtu. Člani in somišljeniki so vabljeni, da se je u-deleže v čimvečjem številu. Napravimo v Bridgeportu centrum socialističnih aktivnosti. Joseph Snoy. Važna seja v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Prihod- nja seja kluba št. 236 JSZ a« vrti dne 14. julija (drugi četrtek v mesecu) ob 7:80 zvečer f običajnih prostorih. Zaradi važnosti, ki j0 bo imela, je članstv0 prošeno, da se je polnoštevilno udeleži. Gre se med drugim radi akcije za pridruženje moškega pevskega zbora "Danica" h klubu št. 235, v katerem bi p0 tem posloval kot pevski zbor Danica, odsek kluba št. 236 JSZ. Na obeh straneh priznavamo, da le v skupnosti je m<* Izvoljen je bil že pripravljalni odbor za sestavo pravil za pev ski odsek, ki bo svoj načrt pred ložil bodoči seji v razpravo in sklepanje. • ,Da ne bo pozneje nesporazumov ali morda celo očitkov, je potrebno ,da pridejo na prihodnjo sejo vsi klubovi člani in članice in istotaiki člani zbora Danica. Frances S kruh«, tajnica. volitvah doseči velike uspehe, enkrat namazano, pa kaj rado. je treba razpečati med delav- ___________^ ________ teče. stvo mnogo socialistične litera vomikov in $200 za agitacijske Ponekod močn0 bolehajo na ture- Komur je za prospeva- 8vrhe ,to bi napredovali! Ta-osebnostih, katere so v marši- nJe socialistične organizacije ko pa delamo kolikor najboljše 'kateri naselbini temeljna ovira me<* našim ljudstvom, mora so- moremo. napredku. Seveda ni ta bole-!.'delovati pri širjenju Proletar- stavka premogarjev še ved-zen razširjena samo med Slo- ca- D°bro vemo, da se bi Pro- no traja Več velikih rovov je venci, ampak med vsemi naro- letarca zelo lahko razširilo, če g^^io obnoviti obrat brez ----—. -----di, ker je to pač ena izmed člo- bi Ie zato» da lovi na~, vidnega uspeha. Dne 28. juni- JACOB AMBROŽlC, tajnik. Veških slabosti. Ali v organi- ročnike. List, ki bi ugajal pov- ja je bil ustrelj©n prijatelj • I ___Ll*___ J ___: J____ .. t .. . , ...... «.M^Jlnnmii Ai» of i M in hi ftf> I . t___j _ n * r>____1 _ a__ Skrb za blagajno v dveh prizorih Med delegati, ki so podpisali resohicijo glede JRZ na konvenciji SSPZ, je tudi Jurij Pre-vic iz Exporta, Pa. Ker ima pravico podpisovati resolucije ravno tako kot kdo drugi, mu je nihče ne odreka. Tudi jt pravilno, da se briga za bfla-gaj ne in da išče najboljše metode za razpolaganje z njimi. Jurij Previc je bil blagajnik kluba št. 195 JSZ v Exportu, Pa., kateri je razpadel, ni pa razpadla blagajna, ki je ostala pri Previcu. Opozorjen je bil večkrat, da je klubovo imovino po določbah v pravilih JSZ dohžan izročiti v upravo tajništvu JSZ. Ce ga je na to kdo opomnil osebno, je dobil robat odgovor. Pisma tajništva JSZ je ignoriral. Pred no se bi torej pečal z drugimi blagajnami, bi bilo priporočljivo, da naj prvo izravna, kar se tiče blagajne r menjenega kluba. — Pen. dina je vabljena, da pride na to predavanje v obilnem itevi lu. Listnica uredništva zacijl tako resne politične prečnemu čitatelju in bi se zdel stranke kakor je socialistična, tisočerim in tsiočenm zanimiv, z njenimi velikanskimi naloga- bi bilo lažje uveljaviti kot pa mi, ne bi smele zaradi osebno- ,:«f bltl I roleta- sti nastati nikake ovire. Socialistični klubi niso bra-tovščne. Je že res, da bi bilo lepo, ako bi bili vsi člani intimni prijatelji, toda prijatelj- Zaradi praznika v pondeljek pošta ni dostavljala pošiljatev. Dopise, ki bi drugače dospeli v urad v pondeljek, smo preje-|stva je malo na svetu, pravza- ____________ _ li šele v torek, ko se Proletar-"i¡prav mnogo manj kot ljudje previjali na podlagi Klaričeve ca vlaga v forme. Objavljeni mislijo. Že navadno znanstvo resolucije, kakor je določil pro- bodo v prihodnji izdaji. i zamenjujejo s prijateljstvom. Jli zbor v Milwaukeeju. Cita1 Cleveland, O. — Pošljite dol Najbolje za klub je, če zna-točko za točko in tolmači pri- konca avgusta. . jo sodrugi osebnosti premaga- list, kakršen mora biti Proleta rec. Socialistični list ne izhaja zato da bi ugodil okusu veči- T KLUBOM ALI telite svojim priredbam čimveč tcoralnega in gmotnega uspeha? fif OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i Naročnikom, klubom JSZ in društvom Prosvetne matice Vsled izrednih razmer, ki so prizadele banke, prosimo organizacije, naročnike in zastopnike Proletarca, da pošiljajo denar po poštni nakaznici (Postal Money Orders). Vse kar ima stike z listom naslavljajte: PROLETAREC, 3639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Drugo, kar ima stike z J. S. Z. ali Prosvetno matico pa: JUGOSLAV FEDERATION S. P., 3639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Ne pošiljajte nakaznic na ime posameznika, pač pa kot zgoraj omenjeno. TAJNIŠTVO JSZ. IN UPRAV NISTVO PROLETARCA. stavkarjev E. A. Gordon. Are tacije stavkarjev so na dnevnem redu. Kako bo ta dolgotrajna bitka izpadla, se ne ve. Kompanije seveda hočejo zmagati. Deputijev je polno, ki varujejo "privatno lastnino". Vojna letala švigajo nad stavkovnim okrožjem, da izgleda, kakor da je vsa nekdanja franco- PRIPOROČILO DOPISNIKOM Poročajte o dogodkih v selbsni, d shodih, prireditvah, o stanju socialističnih in drugih organizacij, o razmerah in obratih, o unijah, stavkah, o socialističnih kandidatih itd. NE PlSlTE člankov, kajti to je delo urednika in sotrudni-kov, ki imajo znanje v časnikarstvu. Ako se boste ravnali po tem pravilu, bo vaš dopis zanimiv, in ob enem informira čitatelje drugod, v čem in koliko se u-dejstvujete in koliko j ako je delavsko gibanje v vašem kraju. Članke v dopisih pa le malokdo čita. >?M? 'At V t Vf / Vf A.-r ^Vt >yvf At Mt ;.Vf ;,vf /^t Mf ' t V TEJ ŠTEVILKI Socialistični piknik v Chicagu Chicago, 111. — V nedeljo 10. julija priredi socialistična stranka čikaškega okraja velik kampanjski piknik v Elm Tree Grove na 6542 Irving Park Blvd. Vzemite katerokoli karo do Irving Park Blvd., tu se presedite na Irving Park Blvd. karo in se peljite zapadno do konca, kjer je imenovani pik-niški vrt. Glavni govornik na pikniku bo član strankine eksekutive in tajnik soc. stranke v Wisconsi-nu s. Leo Kryzicki. Razen njega bo več drugih dobrih govornikov. Poskrbljeno bo, da se bodo udeleženci lahko dobro zabavali. Vstopnice so po 30c in jih dobite pri članih JSZ in v uradu Proletarca. Slovenci In naši sodrugi Srbi bomo imeli svoje omizje.—P. O. Drugi mesec se gotovo «• brne na boljše "Finančni ekspert ta in t* pravi, da se gospodaraka situs-cija obrne temeljito na bolje že prihodnji mesec." Ta molitvica je ponavljana v ameriškem kapitalističnem časopisju ves čas, od kar pn znava krizo. NOVA POVEST Smola kapitalista olitika na konvenciji H. B. Z. (Konec.) Konvencija Hrvatske bratske ajednicc, ki je pričela 13. ju-nytf je trajala dva in pol tedna. Galame ni bilo še na nobe* ni toliko kakor na tej. Dnevnice so bile $8. Štela je nad 260 delegatov in glavnih od- [OV. Konvencij* je trajala od prve do zadnje ure v napetosti in «trsstni borbi med takozvanimi narodnjaki na eni atrani in "jjevokrilaii" na drugi. V svoji strategiji so skušali komuni* ati narodne delegate v hrvatskem šovinizmu prekositi, kar ge jim je posrečilo. Voditelji obeh skupin so namreč "mane-vrisali", da si pridobe, ali pa ohranijo "delegate, koji ne znajo misliti svom mozgom". Iz tega razloga sta skušale obe skupini prikupiti se najbolj nevednim, ki so bili na konvenciji "balance of power". Izmed odbornikov slovenskih organizacij sta prišla pozdraviti konvencijo Vincenc| Ciinkar od SNPJ in Joa. Zalar od KSKJ. SSPZ ji je poslala brzojavni pozdrav.1 Odboru za resolucije je bilo predloženih okrog 120 raznih resolucij, ki so zahtevale aamo-stojnost Hrvatske, odstop kralja Aleksandra, podporo Med-junarodni radnički obrani, nezaupnico odbornikom itd. itd. 3tališče Zajed nice do Jugoslavije je objasnjeno v posebni resoluciji, (ki jo je pod načel-stvom delegata Beseniča iz De-troita predložil resolučni odbor. Ne izreka se za ločitev Hrvatake od Srbije, pač pa obsoja beogradsko diktaturo in zahteva avobodo za Hrvatsko v mejah Jugoslavije. Eni delegate so resolucijo ljuto pobijali in argumentirali, da naj se konvencija kratkomalo izreče za odcep Hrvatske, toda so bili pri glasovanju poraženi. Več o'tem aledi pozneje v t» i poročilu. Resolucija odbora, da HBZ ostane v Jugoslovanski bratski federaciji, je bila sprejeta z 78 proti 70 glasovom. Oatali delegate niso hoteli glasovati. Kakor ao se komunisti na konvenciji v St. Louisu za stvar navduševali, tako so jo na tej omalovaževali, pa tudi narodnjaki niso pokazali tzanjo nika-•kega večjega zanimanja. Na seji v soboto 25. junija so se vršile vroče debate, v katerih so nastajali tudi pravcati izgredi med delegati in priso-stvujočimi člani, zaradi vprašanja, da li naj se izključenega F. Boriča, tajnika komunistične Nat. Miners unije, sprejme nazaj v HBZ. Bil je črtan na podlagi obtožbe, da intrigira in blati ter laže o glavnih odbornikih. Po dolgotrajni di-skuziji ter vpitja vsevprek jr prišlo do glasovanja, ki je odločilo, da se ga sprejme nazaj t Zajednico. Isti dan so vzeli v pretres— prav viharen pretres, "ordena-Ško zadevo". Dva glavna odbornika, namreč predsednik Zajednice Gaizdič in blagajnik Jonič sta dobila avoječaano od jugoslovanske vlade odlikovanje, menda je «bil red Sv. Save IIL ali bogzna kakšne vrste. Bila sta takrat povabljena od jugoslovanskega poslaništva v Washington, ker so jima pripeli medalje za njune narodne zasluge. Ce ne bi bili Hrvati jezni na Silbe, se bi nad njunim "odlikovanjem" zgražali le zavedni delavci, tako pa je "or-dene" ali odlikovanja obsodila vsa hrvatska javnost, razen skupine, ki trobi v kraljevaški rog. 2e takrat sta pod pritiskom članstva prišla oba glavna odbornika pred poroto HBZ, ; katera ju je na zahtevo večine \ društev obsodila z ukorom in $25 globe, četudi ni nikjer v 'pravilih, da glavni odboroniki [ne amejo vzeti ordena, pa ms-'gari orden sv. Sava XIII. vrate. Bili bi jih bržkone izključili, če ae ne bi bali tožbe, kaikor ao tolmačili porotniki delegaciji. Komuniati, ki ao priliko izrabili z apeliran jem na narod* ni čut Hrvatov, ao zahtevali, da ae oba izdajalca hrvatskega naroda vrže z odbomiikih mest. Z njimi je potegnil še Kuharič s svojo skupino, katera je za prezipogoj no ločitev Hrvatske od Srbije in Jugoslavije. Obe skupini sta šli potem skupno in po dolgi debati in galami je bil) na poimenakem glasovanju sprejet predlog komunista Snelerja iz Clevelan-da, da se imenovanima ordena-šima izreče nezaupnico. Tudi narodnjaki so bili vsled taktičnih razlogov prisiljeni glasovati "za", eni pa so se glaaovanju izognili z odhodom iz dvorane. To glasovanje je bilo ob enem glasovanje za hrvatski šovinizem in proti takozvanemu ju-goslovanstvu. To potrjuje komunist ični "Radniik" sam v številki z dne 27. junija, kjer piše z naglaaom sledeče: "Ovdje treba napomenuti, da se nije glasalo samo da se osudi Gaz-diča in Joniča, nego više, to jo bilo u glavnem g lasa nje p roti v Jugoslavenstva." Predlog s tem tolmačenjem je predložil delegaciji kot že o-menjeno vodja komunistične skupine delegat Sneler, podprli so ga Kuharičevi hrvatski separatisti (propagatorji za samostojno hrvatsko državo) in ostali narodnjaki pa so bili moralno primorani glasovati za predlog, da se s tem izrazijo za hrvatstvo in proti "jugoslo-vanstvu". 241 delegatov je glasovalo za predlog in 8 proti. Mnogo galame in buke je bilo ko so razpravljali o plačah. Upravnim odbornikom in nameščencem so jih znižali 25 od stotkov, a drugi dan 8o predlog "s apremljevanjem burnih prizorov" zavrgli in nato znižali plače le 20 odstotkov. Pravila HBZ določajo, da se Zajednica kot celota in ne posamezna društva ne smejo pečati s politiko in ne z verskimi vprašanji. 4 Toda konvencija je porabila največ časa ravno vsled političnih debat in demonstracij ter precej tudi zaradi veretva, kar le dokazuje, da so take točke nesmiselne, nje komunističnega programa med Hrvati v Ameriki." In bil je res prizor za bogove: komunisti v zavezništvu s Kuha-ričevci! So za samostojno Hrvatsko, kot da je taka žival mogoča, ob enem pa trde, da so internacionalci in "klaano avijesni" radnikil Socialistič-no kot komunistično gibanje je za pravice narodnostnih manjšin in za samoodločevanje malih narodov, proti imperialistični politiki in proti osvaja-njam, toda ne prvo niti drugo gibanje ne uči, da je samostoj- kajti v prakai ao neizvedljive. m*ie dr*ave \Ukefn Dne 27. junija je predložil *mi&1» mo*oda- da delegat Mandič resolucijo, .lbl*e bonUT za /«inokratično katero naj se bi HBZ izrekla ne vreos™y? v smislu samo proti beogradski diktatu-socialističnega socialnega pro- ri, nego za samostojno hrvat- *ranfia' ffhraJ° na |*nor»«rt-sko državo. Predsednik reso- m. nacionalizem in lucijskega odbora Besenič je ^ medTemm "J* tolmačil, da je konvencija že do ,To * sprejela odborovo resolucijo, 'n J* T*? ki izraža stališče Zajednice z AHrvatl P"^no gojila hrvatski ozirom na Hrvatsko' in Ju«HKK5£ Cj^okazaU slavijo. Omenjam jo v začet- ^^ ku tega poročila Ker pa je v. hrvaUkimi «komunisti», še ved- Lol.n. ~ 0* ntiMnllllaU lil IfAfl I A «P 1 . Niti ogelai kamen ni več varen! V PhilatWIphiji is aa n*k* stranski ulici Imm« motodiattfna katera jo ¡mala ogolni kaman in w njotnu nakaj kovanoga domarja. Zdaj ni vrni, kajti tatovi ao «a «maknili ter isprasnili, kar i« bilo * njomu not. Na sliki jo ros»! cark-ro Ln ajan i upnik, ki atnni v oltradano bistvu za ohranitev Jugoslavi je, je Mandič pri svoji resoluciji vztrajal in podprli s0 ga komunisti in Kuharičev ultra nacionalistični hrvatski blok. Besenič je apeliral na delegacijo, naj resolucijo odkloni. Več drugih delegatov je argumentiralo, da bi bil odcep Hi* vatske od Jugoslavije voda na mlin Mussf>linijevim imperiali- no prav močne korenine. Tako so se prerekali vsevprek, bilo je "komešanja", "gungule", "galame", 'louke i vuke", da se je predsednik Boič silovito razjezil ter vrgel psovko vzrujenim delegatom. Ko jo je izustil, je bilo kot da je dregnil v sršenovo gnezdo. Nastala je silovita demonstra- AGITATORJI NA DELU Iskas naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca". VII. izkaz. Vso naročnino, lei jifr pool je jo zastopniki m drogi agitatorji Prolecarca, ao stoto na basi naročnin. Namreč agitator, ki ono celoletno, je zabeležen v tem se-a dvema polletnima. Poslali so: Mm Zornik, Detroit, Mich. .. Andrew Miško, Chicago, 111. .. Jooepi) Snoy, Bridgeport« O. .. Frank Nagode, Sheboygan, Wii. Anton Vičič, Milwaukee, Wis. Jacob Rone, Milwaukee, Wis. Fm«% Matkovich, West Allio, Wis. Fosaphinu Pohar, Ogleaby, IIL tsnis Ambrozich, Milwaukee, Wis. Uo Zovnik, La Salle, UL............ 4 Anton Per, Springfield, UL . 1........ 3 Anion Sular, Anns, Kana........... 3 Ckaa. Pogorelec, Chicago, III....... 4 M* Jereb, Rock Springs, Wyo.____ 3 Jekn Zupancich, Rock Springs, Wyo... 2 Anton Zornik, Herminio, Pa......... 2 Anna P. Krasna, Parkhill, Pa....... 1 John Hotko, Og looby, III............. 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 117 pol-ktaik naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 175. ) ...... ...... .... 20 17 13 12 llVs «ya 6 4 4 Skoro vsak naročnik ima tutintam priliko pridobiti kakega prijatelja ali znanca, da se naroči na Proletarca. In če bi vsakdo to storil» bi ne bilo za obstoj Proletarca nikake nevarnosti, socialistična misel med jugoslovanskim delavstvom pa bi bila znatno pojačana. Ali pridemo Usoda Proletarca kakor vsakega delavskega lista je v rokah naročnikov in agitatorjev. Ce naročniki vsled enega ali drugega vzroka odpadajo v večjem številu nego se dobi novih, ali če list izgublja več oglasov kot pa prejme drugih v nadomestilo, ali če se mu prispevki v tiskovni fond znižajo, fcnači to zanj nazadovanje in polagoma tudi nevarnost za njegov obstoj. Veliko jih propade. Drugi se rešijo le z največjo požrtvovalnostjo onih, ki si hočejo list na vsak način ohraniti. Dohodki Proletarca so v tem letu na naročnini znatno nazadovali, posebno pa še na oglasih. Uprava hrani kolikor more posebno na plačah v uradu, toda tiskarni je treba poravnavati račun, ker ima z listom sama izdatke. To ni prvič, da je ta list v krizi. In še v vsaki so mu sodrugi in sodružice obvarovale obstoj. Prepričani smo, da se zgodi to tudi v tej krizi — toda le, če za list storimo več kakor dozdaj. Treba mu je naročnikov, treba oglasov in prispevkov v tiskovni fond. Drugega izhoda ni. Razširjanje Proletarca je ob enem širjenje socialistične agitacije in jačanje socialistične vzgoje. Število onih, ki to delo vrše, mora biti pomnoženo—čim prej toliko bolje za obstoj Proletarca. Kadar ste v družbi somišljenikov, skušajte zbrati kolikor pač mogoče v fond za pokrivanje tiskovnih stroškov Proletarca. S tem mu znatno pomagate v boju skozi krizo. Proletarec je po vsebini in po velikosti vreden naročnine, (ki jo plačate zanj. Po idejah, ki .jih zastopa in razglaša, pa je vreden, da zanj tudi agitirate. V nedeljo 10. julija Vffif na socialistični piknik V 9& ELM TREE GROVE, 6S42 IRVING PARK BLVD., CHICAGO, ILL. Peljite *. po Irving Park z.padno z ulično karo do konca. __■____Vstopnic, dobil, v uradu "Proletarca" in pri članih VSTOPNINA }0c. «• ¿t^h jsz. Na sporedu razne zabavne in sp«rtne igre. — Ples. — Kegljanje. DOBRI GOVORNIKI. stičnim težnjam, začeli s0 se ciJa' Polovica delegatov je na medklici in nastala je spet «-«olih in vpijejo kolikor more-lovita galama, buka i vuka. J0 dati «lasu iz sebe, dokler Predsednik konvencije je vpil, J'h m Bolfi potolažil, da m huda je to čezdalje bolj politično do mislil- od vPltJa utrujena zborovanje, dasi točka 4 zajed- delgacija se je pomirila m na-ničkih pravil zabranjuje poli- ^"e.i« začel° tf'a«>vanjeo re-tične razprave. Delegat Gu- 8<>luclJ' za. samostalnost Hrvat-gič rz Akrona je vpil, da reso- ZanJ° Je «kovalo 106 lucijo podpira, kajti Hrvatska < anov konvencije in 76 proti, mora postati svobodna, njej se Nerazsodnost in nelogičnost mora dati pravico samoodloče- njenih zborovalcev je biim a vanja, da ne bo pod nobeno prejemom te resolucije' spet imperialistično kapo, nego či- £>nstaUrana, kajti zdaj ima sto svobodna, samostojna drža- Zajednica kar dve stališči do va radnika i seljaka. Nato je' Ju^lavije V enem se je iz-naglašal, da to zahteva, ker je rek a P™* diktatun, toda tudi on "klasno svijesni radnik" in ^ separatizmu. A v dru-"internacionalista". Dobil je Par r^J* ™ Z buren, doigotrajen aplavz, de- ln ^ ^ V W legat Kirin iz Detroita, biv^i ,javl 1 komunistični prvak, pa je sko-l Veliko časa so potrošili tudi čil pokonci in dejal v svojem v razpravi o pisanju Zajedni-govoru, da "je U konvencijo'¿ara ter poročilu urednika Pe-dokazala popolno bankrotira- traka. Svoječasno je bil tudi on na komunistični strani, a nekaj let sem je proti komunistom v boju, ker smatra, da so kvarni ne le napredku Zajednice, nego da s svojo taktiko intrigiranja ogrožajo njeno bodočnost. Po debati je konven- Siamski kralj Prajadhipok je '.c,Ja poroči,° urednika odobri-vladal do fconca junija kakor, * se mu je zljubilo. Nobena w[ Volitve odbora so se istota-stava ga ni motila in nikomur'^ izvršile v veliki napetosti. Bila sta dve listi, namreč narodna iu levokrilaška, .tu in tam pa se je pojavil tudi kak samostojen kandidat. Komunisti so dobili v upravnem odboru samo en mandat, namreč blagajnika Vuka, ki je bil preje tajnik bolniškega oddelka. Pomagala mu je do izvolitve Kuharičeva skupina, kakor tudi dvema komunistoma v druge odbore, v ostalem pa je zmagala na celi črti "narodna lista". Dosedanjega predsednika Gaz-diča niso več kandidirali nego Ivana Butkoviča iz Puebla. Li-jevo krilo je kandidralo za gl. predsednika Vinko Vuka, tret KRALJ, KI ZDAJ VLADA PO USTAVNIH DOLOČBAH wKKQr H W " m 1. a ni bil odgovoren, razen kraljici. A dogodila se je revoluci- istotako iz Clevelanda, ki je dobil 117 glasov. Za tajnika je dobil dosedanji tajnik Vinko Solič (prosvetaš)* 166 glasov (kandidiral je na listi narodnega bloka) in komunist Čičič 91 glasov. Za tajnika bolniškega oddelka je dobil narodni kandidat Derkos 164 in levokrilaŠ Mavrovič 98 glasov. Do sem ni dobilo levo krilo Še nobenega mandata. Za gl. blagajnika je bil kandidat narodnega bloka dosedanji blagajnik Božo Jonič, levokrilaški pa dosedanji bolniški tajnik V. Vuk. Ko sta bila predložena delegaciji, je vodja separatistov Kuharič apeliral na delegacijo, da naj glasuje za Vuka. Dobil je 131 glasov in Jonič 127. Vuk je torej zmagal s 4. glasovi večine. Milan Petrak je bil izvoljen za urednika s 162. glasovi; kandidat levega krila Zvonar jih je dobil 93. Za drugega urednika je bil izvoljen Horvat brez opozicije. Za pravnega svetnika je bil izvoljen odvetnik Bogadek proti sedanjemu pravnemu svetniku Lukaau s 174. proti 86. glasovom. Za gl. zdravnika je bil izvoljen dr. Pavlinac. Slovenec dr. Arch je dobil 86 glasov Ostali odborniki so: predsednik nadzornega odbora Kla-rič, tajnik Vinski, člani pa To-mič, Piskulič, Plese in Sankovič. Predsednik porotnega odbora Sambol, tajnik Bazdarič, člani pa Hmič, Besenič, Kirin, Sneler in Markušič. Za upravitelja sirotnišnice je bil izvoljen dosedanji upravitelj George Kutuzovič. V novem glavnem odboru so vodilni faktor takozvani narodnjaki, toda ne toliko fanatični kot npr. Kuharičeva skupina. Na drugem mestu so z več važnimi mandati prosvetaši in na tretjem komunisti, ki imajo tri mandate. Prihodnja konvencija se bo vršila čez 3. leta v Milwauikee-ju. Mogoče bo potrebna še prej, kajti sedanja je zaradi "narodnih" in sličnih natezanj padla s tira treznosti in zato so ostali najvažnejši ekonomski problemi Zajednice nerešeni. Sistem bolniških podpor ▼ Zajednici je v krizi, več drugih skladov se bori s primank-ljaji, agitacija je vsled notranjih bojev otežkočena, člani pritiskajo za vsakojake podpore in finančna sredstva se krčijo. Konvencija v Garyju je bila sicer dobro izrabljena vaja za ve ž banje grl v vpitju, bila ja ob enem tudi nekaka govorniška šola, pečala se je obširno z vprašanjem Hrvatske, dele-gatje so čuli veliko govorov o sedanji krizi, ampak ko so ae vsi skupaj razšli in če so se o-zrli nazaj na petnajstdnevno zborovanje ter na sumo konstruktivnega dela, niso mogli biti zadovoljni.- Joliet ima socialistično postojanko Tudi Joliet v Illinoisu je prišel v socialistične vrste, kjer je bil ustanovljen nedavno angleški socialistični lokal. Njegov tajnik je Clyde Aultz, 427 Oakview St. ja, oficirji so mu predložili v J» kandidat pa je bil Tomo B -podpis papir, kateremu so re- senič, <*<> združitvene konven-kli, da je ustava, in njegovo cije glavni predsednik Zajed-veličanstvo kralj Prajadhipok niče in socialist po prepričanju. ga je moral hočeš nočeš podpisati in zdaj vlada ne samo po Dobili so pri prvih volitvah, Butkovič 112 glasov, Vuk 94 in milosti božji nego tudi po "vo- B-*™* Pri ^olitvah 1,:----poročiia pravi. je dobil Butloovič 146 glasov in Vuk 116. Za podpredsednika je izvoljen Miloš Boič iz Cle-landa (narodni blok) s 144 glasovi. proti komunistu Snelerju, lji narodovi jo, da je bila Prajadhipokova absolutistična vlada slaba, a tudi ta, ki ji diktirajo v imenu ustave oficirji ni dosti boljša. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA * PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, 1724 3 Sheridan Rd No. Chicago, IV. Tal. 6624 „ ■afctavajte v krak fts ao* «O»»»»»»»»»»»— Phone Lawndale 4872 Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFF1CE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—8:30—6:30—8:30 Daily Tsl. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:30—6:00 p. m. daily. T«l. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. Ratidancw Tal.t Crawford 8440 If no an«war—Call Rockwall 9200. ►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOM»» SOCIALISTIČNI I PIKNIK v nedeljo 10. julija i: Elm Tree Grove !! 6542 Irwing Park Blvd. (na koncu proge cestne železnice) » ! CHICAGO, ILL. ! < ► 9 i VSTOPNINA 30c. Vstopnice dobite v uradu Proletarca in pri vseh članih in članicah JSZ v Chicagu. IGRE GOVORNIKI GODBA KEGLANJE PLES ............... . ........o* TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. C*. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. f Tat LawMlaU Mil A. n. SkuMe, »rs*. — J. P. PROLETAREC Ll« ma inUl Ufe j« Uhaja vsak četrtek. DoUvska Tlakoma Družba, Chicago, lil. _ MOŠTVO ZRAKOPLOVA MAKRON** Glaailo Jugoslovanska Soclalirttfno Zvoao NAROČNINA v Zedinjenih driavsh ta celo leto fS.OO; za pol leta $1.75; sa *etrt leta $1.00. Inoaenutvo: sa celo leto $8.50; ma pol leta $2.00. Vsi rokopisi In oglasi morajo biti ▼ našem ursdu naj-poeneje do poadeljka popoldne sa priobčitev t jterilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor--------- Business Manager _ Frank Zaits Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Yesr $8.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries. One Year 18.50; Six Months $2.00.___ PROLETAREC SS3» W. 26th ST., CHICAGO, ILL. | Tel—ha—: Roekwoi 2SS4. 546 Dve enaki platformi Kaj je razlika med platformo ali programom republikanske in demokratske stranke? Samo v besedah. ^ Obe stranki služita enim in istim gospodarjem. Obe rta za sedanji sistem. Nad obema vladajo multimilijonarji. In naravno, da politiki obeh slovesno zatrjujejo ljudstvu svojo lojalnost. Oboji obetajo vse kar kdo hoče ali pričakuj«. Platforme obeh sta polni obljub, kakor v vsaki prejšnji kampanji. Cemu sploh treba obljub? Zakaj zagotavljata omiliti ali pa odpraviti prohibicijo šele po volitvah? Ce so njuni politiki irikreni, čemu ne/store to že zdaj ? Kongres in legi-slature so popolnoma v njuni oblasti. Ogromna večina njunih poslancev bo ponovno izvoljenih. In namesto da -bi začeli obljube it? videvati šele marca drugo leto, Čemu ne takoj? Republikanska in demokratska stranka sta služabnici kapitalizma. Tega kajpada njuni politiki ne priznavajo, kajti toliko pameti pač imajo, da ne bodo z razlaganjem resnice sli spravljati premoč kapitalistične politike v opasnost. Ker resnice v svojem interesu ne smejo in ne morejo priznati, zato varajo. V siopao jim je največ prerekanje o prohibiciji. Demoivratje so zato, da se jo odpravi. Strankina platforma to zahtevo določno naglaša. i uaa čemu je večina demokratske stranke v kongresu za "sušo", in za močo samo kadar se n^eni kandidatje potegujejo za glasove? Jasno je, da vsled slepomišenja, da ne rabimo ostrejšo besedo. Prohibicija jim prinaša med volilvami graft — milijone dolarjev v podkupninah, (boj proti prohibiciji v volilnih kampanjah pa—glasove. To je "politika". Obe Stranki sta napeli vse svoje moči, da potisneta v letošnjem volilnem boju gospodam ske probleme v ozadje. S svojim mogočnim časopisjem sta ljudske množice spet vsaj za nekaj časa uverile, da je vprašanje piva veliko važnejše kakor pa problem zaslužka in kruha. « „/ 1 ' Od balkanske federadle k "samostojni Hrvatski" Hrvatski komunisti v Zed. državah so se Po vojni izrelkli za ustanovitev balkanske federacije, za kakično so delovali socialisti že pred vojno. V nji bi bile združene vse države na Balkanu. Komunisti so po vojni sprejeli v bistvu tudi program, kakor ga je med vojno zastopalo JSZ, toda na prošli konvenciji Hrvatske bratske zajednice meseca junija to leto v Garyju, Indiana so nastopili odprto z največjimi hrvatskimi šovinisti "za ločitev od ¿>noije" in za "samostalno Hrvatsko". To so storili ne zato ker verjamejo v možnost "sa-mostalne" Hrvatske, nego da bi pridobili za svojo oportunistično politiko najignorantnej-še delegate ter z njih pomočjo dosegli nekaj mandatov v glavnem odboru. Dobili so tri. Eden bivših hrvatskih komunističnih voditeljev, ki je bil več let njihov zaupnik in tudi njihov odposlanec v Jugoslavijo, je dejal, da so hrvatski komunisti s svojim delom na tej konvenciji napovedali popolen bankrot. V svojem oportunizmu ter neznanju so poteptali vBe kar so zastopali lepega in načelnega v delavskem gibanju in se prostituirán v borbi za službe in mandate. Socialisti, kakršni ugajajo nasprotnikom, niso socialisti. "Dobro gospodarstvo" V kapitalističnem sistemu velja za dobro gospodarstvo, ako moreš prevarati za kakršnokoli vsoto kogarkoli. Kupi poslopje, plačaj nanj tretjino, dve tretjini si izposodi ali pa še več v obliki "zlatih bondov", v krizi bankrotiraj, in potem kupi imovino nazaj pod polovico ni£jo ceno. Naivneži, ki so plačali razliko v "zlatih" in vse sorte drugih bondih, pa izgub«. Tak je ameriški "prefri-gan biznia". lobčitvijo poročil iz Timesa, ki jih režimska stranka smatra za sovražne, in prišla jo prepoved. "Glas Naroda" je imel v starem kraju precejšnjo cirkulacijo. Na sliki je posadka zrakoplova "Akron", ki je največji na svetu. Nad moštvom je gondola, v kateri je prostora sa par sto oseb. Tudi "Glas Naroda*' je zda] prepovedan v Jugoslaviji Newyorški dnevnik "Glas Naroda" poroča v izdaji z dne 30. junija v daljšem uredniškem članku, da je v Jugoslaviji prepovedan. To je zdaj drugi slovenski list v Zed. državah, ki ne sme več v Jugoslavijo. Urednik piše, da ne ve, kaj je bil glavni vzrok prepovedi, a bržkone jih je več. Med drugim pravi: "Močno sumimo nekatere naše ljudi v Ameriki, ki so si na vse načine prizadevali vpre-či "Glas Naroda" v svoje ojni-ce, pa se jim ni posrečilo. Lahko je pa tudi (kak "faktor" v starem kraju opozoril "mero-dajne" vladne kroge na dejstvo, da piše "Glas Naroda" bolj odkritosrčno kakor je sta-rokrajskemu časopisju dovoljeno. "Nakratko povedano je bilo tako: — Starokrajsko časopije nam glede političnega položaja v Jugoslaviji ni moglo nuditi primernega in zanesljivega vira. Časopisje hvali sedanji režim iz enostavnega vzroka— ker ga mora hvaliti. Hvaliti ali molčati. Toda tudi molk je sumljiv, in zato so se uredniki starokrajskih listov odločili za hvalo — iz praktičnih razlogov, seveda. "Glas Naroda" je propagiral ideje Jugoslavije v tistih časih, ko je bila precejšnja kopica sedanjih jugoslovanskih mogotcev cesarako-kraljeva do kosti in globoko v možgane — če zasluži ime možganov tista snov, ki jim pljuska po trdih njah. "Sef tega "pressbureau-a" je bil par dni po svojem prihodu iz domovine v našem uredništvu ter nam je obljubil natančne podatke o političnem položaju v Jugoslaviji. Ponudbo loba- smo z veseljem sprejeli, toda iz "pressbureau-a" nismo do- "In za močno, svobodno, e-, bili v treh dolgih letih ničesar dinstveno Jugoslavijo - se bo drugega kot sliki kralja Alek-"Glas Naroda" zavzemal do sandra in prestolonaslednika zadnjega, kajti če bi tega ne Petra ter — pred par tedni — delal, bi se izneveril svoji na- brzojavko, da Aleksander ni rodni dolžnosti ter bi storili s pobegnil iz Jugoslavije, tem ^ velik in neodpustljiv „Da w rojak(>m y združenih * ' .. • državah, — ki se še vedno živo Ko je bila v Jugoslaviji pro- zanimajo za razmere v stari glašena diktatura, jo je "Glas domovini, že vsaj približno pre-Naroda" pozdravil, češ, da Slo- dočili položaj, smo posnemali venci in Hrvatje še niso zreli novice o razmerah v Jugosla-za svobodo. V dokaz je nava- viji iz najuglednejšega ameri jal prostaški strankarski boj v skupščini, na shodih in v oštari-jah. Zaradi tega je bil vpliv Glasa naroda v režimskih krogih precejšen in deloma tudi zaradi Sakserjeve banke, s katero je bil v najtesnejših stikih. Svoje stališče tolmači sledeče: "To je bil vzrok, da smo pozdravili odredbo kralja Aleksandra, ko je proglasil diktaturo in razpustil stare politične stranke. "Toda žal, da je z diktaturo zašel v zagato» iz katere ne ve izhoda. Izkazalo se je namreč, da v dveh ali treh letih ni mogoče zatreti strankarskih stra sti, katerim je ranjka Avstrija tako na debelo in na globoko pognojila, da so pognale celo v senci bajonetov v bohoten osat. ' * t KRmČNA STAVKOVNA srruAciJA v ohiu izziva premogarje Joseph Snoy poroča iz Brid-geporta, Ohio, da postaja situacija v vzhodnem Ohiu in drugih krajih, kjer je stavka premogarjev, čezdalje bolj vroča. Rudarji so brez sredstev in družine v pomanjkanju, mogotci, ki lastujejo rove, pa arogantni. Vsa posredovanja, ki bi bila količkaj v prid delavcem, odklanjajo. ljudstvo je vzrujeno in ga je težko kontrolirati. Ponoči je mnogo streljanja. Aretacije so pogoste. Aero» plani krožijo nad posestvi premogovniških kompanij, ki so j a ko zastražena. V več sluča jih tekom stavke je bilo v nekatere kraje poslano državno vojaštvo. Pretepi se često dogajajo. Kompanije mislijo, da bodo delavce izstradale in da bodo radi vzeli delo, samo če jim ga ponudi, pod pogoji operator-jev. Če se to zgodi, pride čez nekaj mesecev spet do nove stavke, kajti v takih razmerah ni ne za živeti ne umreti. Nedavno je prišlo do bitke na reki Ohio med stavkarji in stavkokazi, ki so bili na poti iz West Virginije. Skebi so bili odgnani. Podrobnejše poročilo je med dopisi. Železnice v krizi Ameriške železnice so v kriz ne samo zaradi sedanje depresije, nego ker so bile zgrajene ipekulativno, brez zdravega planiranja za bodočnost, proga • blizu druge proge, potem pa je škega dnevnika "The New York| priftel avtomobil, za njim velik Times", ki ima v Jugoslaviji tovorni trn k, nato še avtobus, in posebne poročevalce. Ne reče-«tako je avtomobilska industrija mo, da so bila poročila skozin- J odvzela železnicam ogromen skoz resnična, toda pisana so dei prometa. Tudi vodna pobila dosti bolj odkritosrčno nego so vesti v jugoslovanskih dnevnikih, ki ne smejo poročati resnice, četudi bi jo radi. "Dekret o prepovedi "Glas Naroda" nam dokazuje, da je v Jugoslaviji hujša diktatura nego smo mislili. "Zgodovina zadnjih let je pokazala, da so na šibkih, strašno šibkih nogah vlade, ki zaniku-jejo svobodo tiska in govora. "Grmenja vladnih trobil se 'Kralj, kot moder kralj, je Ali sodelujete? Kjerkoli dobite socialistična peticije, nabirajte nanje podpise, da pridejo naši kandidatje sigurno na glasovnico. Povejte ljudem, : "Halo! Tu Mejač, direktor bili dvignili roke upeljati v delo, sam pa je sedel v elegantnega Buika in se odpeljal . . . To je bil goepod Peter Mejač — nekoč!! 1 Potem pa je bilo drugače .. . Amerikan banke . . ..Trebalo Zakaj ^^ dne 8e J€ hipo. bi petindvajset ljudi — neizčr- ma potemnilo, gladni in zani- psnih seveda ... čevani so vstali, kot listja in Se isto popoldne so Jih p n- trave jih je bi,0> zgrniU gQ ge in peljali. Naložili so jih bili na njih bele oči 8o zagorele v zad. tovorni avto in jih odpeljali v njem plamenu, kruha so zapro-predmestje, Um se je dvigalo silef kruha in luči # % # proti nebu dvoje zakajenih po 8o stebrov, dvoje spomenikov tr- .«T . nečih, in stroji so sikali, kladi- Y . reJen! «ospodje so zbe ^ , » , * ; ' u z brcami na zadnjicah — VS so pela žalostno n enako- zanidevani poljubili zem- memo m iz kanalov je bruha- {n na razvalinah lač 80 ^ la umazana voda . . . Tam je .. H diti domove bila tovarna pločevinastih iz- pnZ*l\ K™1? no^e domove... j »I. 1 * Odslej je imel Peter Mejač delkov, last treh gospodov, ' življenje kakor med njimi direktorja Ameri- ar"«ac"° Z1J1J®7* ' • kan banke - gospoda Petra PotePuh f8e Je klatil nekaj ča-juiu 6 " , sa p0 svetu, dokler ni prišel po- Mejaca. hleven kakor poparjena miš na Ko so izstopili, so.jihposta- ur&d za Zaščito bedne decef kjer so mu milostno odstopili vili v vrsto, in debeluiast gospod z zlatimi očali in smotko v ustih, je nakajkrat stopil mimo vrste in malomarno rekel: "Abo ljudje . . . Dva dinar- slu&bo pisarja . . . Tu torej se prične naša povest —. I. Usmiljenje Petra Mejač«. ja na uro. Kdo? Roke kvišku!" Trije so omahovali, pre- mišljevali so kajpada - pa je . J>a tako je bik> Peter Me- te stopil tisti debeli gospod k Jač, bivši vojni dobavitelj, po-^* «J««. občudovali ne niim in nn^mphliivo delal • zneje borzni špekulant, bačni;K1 ste ga taKo oDcuaovau, ne njim m posmenuivo *eJal. " ' .. H mGstu bo še kar tako kmalu akopnel "Premišljate! Se premišlja- ravnatelj m po nem «esttt, Riromaki _ Dreveč ti. Kakor piščanca ga je pograbila za beli vratek .. . Brrrr . . . mraz me stresa. Bog ve, če ga je res hotela zadaviti? Hm, če mu je že usojeno, da se mora kobacati po tem zapuščenem svetu, pa naj kobaca! Dvesto dinarjev ni veliko, Peter Mejač pa lahko postane ravno zaradi te vsotice — še kdaj slaven! Pomisliti je le treba, da me že danes pozna polovica mesta, če pa se pojavi takole lepega dne v časopisu še novica n. pr.: Velikodušnost Petra Mejača... itd. Ha, to bo pač tečna hrana za vse one, ki so me zavidali, ki so me čr-tili in se izpodtikali ob moj trebuh in — oh, oib moje tisočake . . . Da, da, kje so čaai! Pa bodo rekli: Glejte, še zmeraj ima denar pa so rekli, da je bil ob vse! O zverina! Hahaha ..., čakaj me prokleta golazen, še boš nosila svoj križ, zakaj pot na Kalvarijo je težka, je dolga, zelo dolga... Petra Mejača pa še ne bo ko-nec, ne, ne bo ga 1 Kar takole na lepem se bo zopet dvignil — in vam zarožljal z zlatniki . . . Hahaha... Ej, to bo-Moj trebušček pa, V »led izboljšanih strojev, ki omogočajo ogromno masno produkcijo, j« postalo ve-Uko tovarno odveč. Kompanije jih radi tega podirajo, da jim ni tr*» plačevati uprave rn davkov. Na tej sliki je tekstilna tovarna v Lowellu, Mass., ki jo podirajo. Enaka usoda je zadela v industrialnem pasu na vzhodu mnogo drugih. Iste kompanije so otw nta nove; moderne tovarne deloma v južnih d^avah, deloma v inozemstvu. Za usodo brezposelnih v driavah Nove Anglije se nihče ne zmeni. rremisijaie i oe premij* , -» - - } pred vami siromaki — preveč tel Se to je preveč za vas! znan bogatin je pravkar stopil h negoval Dreveč Zbogom!» k oknu in vso zadevo - namreč ^m ^ ¿t Nairnal iih ie Potem ie u- glede Suzane Poženelove — fte (žrtvoval . . . beveaa, aa Nagna jm je. rotem je.u * nflfon;npip premislil I™» je knza, za vas je zmeraj, .zal delovoiji ostale, ki so enkrat natančneje pwm»m; J ' ■ - ' Po. ■ ■ . ■ No da, vsak mesec ji bo dajal HINAVŠČINA Z MOLITVA. Ml M A Vfl\]\JV\]ri IA U si ž* *lovek dosti opomore in mi NA HUnf CiiltlJAfl ie otrok ne bo preveč sneden, Na ameriških buržvaznih in si bo baibnica še za poznejša tudi nekaterih "delavskih" leta lahko nekaj prištedila. Se- konvencijah je običaj, da so daj je kriza, siromaki je ne ob-otvorjene z molitvijo. Repu --1-- ' ; "" za Petra Mejača ne bo!" Po pravil si je ovratnik in je bil videti zadovoljen. »Isti večer je v predsobi Petra Mejača zapel zvonec. Pred vrati je stala majhna v dve gube zvita ženska. Ko ji je Peter Mejač posvetil v obraz, je spo- čutijo tako, navajeni so že iz *nal v tujki Suzano Poženelo-pl*nic stradati. Stradati so jih vo- Njena lica so bila upadla, naučili starši, ki so bili duševno manj razviti, skratka bedaki — in če sedaj stradajo tudi v krizi, ni to zanje nikaka novost. Za nas je drugače. Mi smo duševno na višji stopnji, n. pr. ko sem bil vojni dobavi- oči velike in na njenem čelu je ležal krivec, ki se je izpod malega pokrivala tako rad pozi-baval. "Vi ste!" se je nekam nemirno prestopil Peter Mejač. "Izvolite naprej! Nič se ne bojte, blikansko nominacijsko konvencijo otvori vsaka štiri leta pj*vi dan protestantski duhovnik, drugi dan katoliški in tretji dan pa pride na vrsto židovski rabi. Tako se zadovolji po redu pripadnike vseh treh glavnih konfesij v tej deželi. Na prošli konvenciji pa so bili demokratje zelo v zadregi- Na vodstvu njih tfiranke »o zdaj večinoma katoličani, toda protestantovaki volilci so v večini. Zato so se odločili za diplomatično potezo, da naj konvencijo otvori z molitvijo ženska, in sicer duhovnica Evangeline Booth, poveljnica Zveličavne armade (Salvation Army). Drugi dan je molil katoliški duhovnik, tretji dan protestant in četrti pa rabinec. Domovina je rešena in verski ponos ni bil nikomur užaljen. telj, sem tehtal 125 kil, kot sam sem. Nu, pa saj sem ved-borzni špekualnt sem se popra- sam — zato se mi tudi sa-vil na 130 — danes pa jih mec pravi," se je maio pošalil imam komaj 117! Kje so ča- <*a bi prikril zadrego. "Le naši! No da, je pač kriza po- Prej!" j t vsod 1 Kajpada Suzani Pože- Ponevedoma se je zadela nelovi ni potreba toliko jesti Vftnj, m ko je utrnil luč in sta kot meni zakaj ona je suha, vsi stala v temi, je globoko vzdi-ne morejo biti debeli. Z dve- ^ila. Peter Mejač je stopil sto dinarji si lahko privošči naprej, se zaletel vanjo in vsak dan kak priboljšek, ne- vzkliknil: "Le brez strahu! kaj pa že mora dati v želodec Kftr naprej, saj sera sam." čeprav je majhen. Dvesto di- Imela je povešene oči. narjev, da dvesto, saj prej* ne "Le brez sramu!" jo je tabo miru, nikoli ga ne bo. ~ 'j lažl1 Peter Mejač, ko ji je po-Po teh mislih je še enkrat magal slačiti jopič. Potem ji pogledal popisani listič in ga je ponudil stol in še on povesil mrmraje prečital: i Drobno ženšče je, je po-"Podpisani Peter Mejač, biv- mislil, oči pa ima velike! Le-ši vojni dobavitelj, pozneje Pe! Zato jih tudi skriva, vse ravnatelj American banke in dražesti se mora skrivati! Sto-sedaj za časa krize — uradnik Pil je k njej, in ko mu je pove-za zaščito bedne dece — se tem dala, da ga je iskala že v ura-potom zavezujem, da hočem iz du, pristavil: svojega lastnega nagiba plače-| MTako? Ubožica, torej že vati Suzani Poženelovi, reduci- v ur^du ste me iskala! Dva- SEZNAM SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV' V prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja bo pnobčen seznam slovenskih kulturnih društev in sploh tistih organizacij, katere delujejo tudi na prosvetnem polju. V svrho, da bo ta statistika kolikor mogoče popolna, prosimo odbornike teh društev in druge, ki se zaaivar zanimajo, da pojejo podatke uredniku koledarja na naslov Fr. Zaitz, 3639 W. 26th St., Chicago, III. Informacije naj bodo v glavnem zapopadene v sledečem: 1. Ime organizacije. 2. Leto ustanovitve. 3. Kaj je organizaciji, katero opisujete, glavni namen? (Petje, orkestralna glasba, dramatika, čitalnica, šola.) 4. Koliko je imela koncertov? 5. Koliko dramskih predstav ? 6. Koliko ima knjižnica slovenskih knjig? Koliko angleških? Koliko v drugih jezikih? Koliko listov prejema? Ali ima svoje prostore ? 7. Koliko je vredna imovina organizacije in v čem je za-popadena? Glede slovenskih orkestrov želi uredništvo koledarja po datke samo od tistih, ki sodelujejo na slovenskih kulturnih priredbah in goje umetno glasbo. Podatkov o godbah, ki igrajo le na plesnih zabavah, ni treba pošiljati. Ameriški družinski koledar je dozdaj priobčil zgodovinski pregled slovenskega časopisja v Ameriki, seznam slovenskih knjig in brošur, ki so bile izdane v Ameriki, in seznam slovenskih domov. Teh podatkov ne dobite v nobeni drugi publika ciji. Ker uredništvo želi statistični pregled našega udejstvova nja čimbolj izpopolniti, se je že pred par leti odločilo zbirati podatke o slovenskih kulturnih organizacijah.^Ta pregled bo posebnost prihodnjega letnika. Seznam bo urejen približno kakor sledi: . — i Potokar, ki j« dober učitelj petja in tudi godbenik. V teh dolgih letih je Imel "Bled" mnogo koncertov, nekaj • prvovrstnimi, težkimi sporedi. Nastopil je večkrat tudi na radio in kon-certriral v Pittsburghu, Clevelandu, Youngstownu, Monessenu in več dru- gih mestih. Razen petja goji 'Bled" teku. todi dramatiko. Poseduje dobro knji- politikov kar delujejo. Kapitalistične ceremonije in nase naloge Milwaukee, Wis. — Republikanski "inženirji" so na svoji konvenciji namazali in prebarvali grešni kapitalistični voz, na katerem s polževo naglico l. vlečejo obljubljeno prosperite-to. Zdaj se njih stari slon pač počasi giblje, toda Mr. Hoover ga bo že pognal v tek, ko se mu zazdi, da se bo moral pri zaslepljevanju volilcev podvizati. Na drugi strani pa naj zavedni delavci nepoučenemu ljudstvu živo tolmačijo, da je republikanska stranka udinja-na kapitalizmu, istotako demokratska, kapitalistični sistem pa je ikriv, da so naši domovi uničeni, delavske družine borbi z kruh po vsem svetu razpršene in pravice delavcev teiptane. Da! Kapitalizem je kriv, di delavno ljudstvo strada in umira vsled pomankanja celo v najbogatejši deželi na svetu, kjer je prav vBega v izobilju. Te resnice naj si delavci zapomnijo, potem pa naj predsednik Hoover pride s svo)imi fss-zastimi proglasi od katerekoli strani. Misleče ljudi ne bo več preslepil. Predsedniška kampanja je v Obljutbe kapitalističnih To je inico. Z njim je svoječssno krepko ... foVtika v vsakem vO- sodelovsl tamburaški rbor 'Triglav". ^lh0Va, UKtlka v v°: Njegove priredbe «o vsled popular lilnem boju, kar naj si delavci ti osti privabljale mnogo drugorodcev. dobro zapomnijo, drugače so v Zdaj js med pevci In pevkami precej nevarnosti, da bodo spet pre-tu rojenih Slovencev. Vprisoril je moteni. Slikali nam bodo de-več operet in spevoiger s velikim , , . j:* i ; _0 uspehom. Zbor" Bled" je . orirom lavslu Paradiž, ki nam ga pre- na verske in politične smernice nepri- skrbe, obljuibujejo dobro piVO strsmski. in k njemu 'Opašejo" seveda tu- johnstown. — tamburaiki «bor di Hoovrove "pohane piške". 7riflV?i .ufanovA^n.v*1*- U-j Ne pozabite tudi, da je sta- «tanovitelj Andrew Vidrich, ki je bil v , , u^rra vn učitelj zbora do 1924. Za njim je ll6Če Prednika Hoovra m učitelj Frank Kopriva. Večkrat igra- njegove administracije, da via- jo na radio postaji da ni dolžna pomagati brezpo- johnstown. — hrvatsko pro- gelnim, pač pa privatna dobro- •T^no in p*v.ko drWitvo "RodoijO,". deinost in lokalna oblast koli- ScTl^. je T njeroU '"' kor more. medtem ko je sam johnstown. — slovenska godba predlagal ustanovitev posebne Moxham. Ustanovljena 1912. Šteje vladne korporacije za pomoč okrog 20 godbenikov. Vodi jo Joseph privatnemu biznisu. Od sled-Rogel nad 15 let Godba ima dober nje jmaj0 koristi le bogataši, ki teije'skfadbe ^^ ^^ ^ so si na ljudske stroške zagoto-johnstown. — p.v.ko druitvo vili obresti na svoje dvomljive "Jugoslavija". Ustanov. 1919 na investicije in dividende. Moxhamu. Prenehalo okrog L 1927. | Prečitajte V 1292. Štev. Pro-Inventar in blagajna še obstoji na letarca program in platformo rani telefonistki mesečno po dvesto dinarjev za njenega nezakonskega otroka. Peter Me-jač.M—'"Tako,tako!" -si je gospod vojni dobavitelj pomel roke. "Dobro delo sem storil. Priznati moram, da sem ženskam že od nekdaj naklonjen. Ce bi moški prišel z o-trojkom k meni.. . Huh! Marš! bi ga nagnal, zakaj pa si ga vrabec rodil, če ga preiiveti ne moreš 1 Da, tako bi mu povedal. Suzana pa je ubožica. In kako lepe oči ima! Otrok seveda tudi. Skoda bi ga bilo vseeno zadaviti — huh, zadnjič pa ga je že hotela stisni krat?" "Trikrat !M je z jokavim glasom povedala ona. "Trikrat? Aha! Hm, in kaj vidim? Vi se še vedno cmerite? Še vedno vsa v solzah? Ampak!" Tedaj je Suzana Poženelova razpela roke in se z dramatsko kretnjo vrgla k dobremu Petru Mejaču. (Dalje prihodnjič.) Zniževanje plač Uslužbenci cestne" železnice v Chicagu, katerih je nad 10,-000, so sprejeli 9% znižanje plače. PENNSYLVANIA. JOHNSTOWN. — Slovonsko pov-*ko ia izobraževalno društvo "BUd". I Ustanovljeno 1. 1906. Ustanovni čla-| ni J. Pajk, F. Zaje, J os. Bricel, A. Urbas, Fr. Sega, J. Likar in več drugih. Prvi pevovodja P. Sernovrinik, potem John Boljka, H. Zupanec, V. NavinAek, Stanley Volarič, Ignac Hude, Rendessey ki J. Potokar. L. 1910 je prižlo v društvu do notranjih bojev največ zaradi društvenih prostorov, kar je dovedlo celo do tožbe. Razdelilo se je v dva zbora, in oba sta si lastila ime "Bled". Večinska 'skupina si je dobila nove prostore. Pod vodstvom učitelja Ralph Zupanca si je izposlovala poslovnico pod imenom Slovensko pevsko in izobraževalno društvo Bled. Zbor je naglo rastel in v kratki dobi je itel nad 40 pevcev in nad 100 podpornih članov. Imel je močno oporo tudi v podpornih druftvih in v klubu it. 3 JSZ. L. 1910 so si skupno zgradili Slovenski izobraževalni dom na Franklinu. Dru-'ga skupina zbora, katere pevovodja je bil V. Navinček, je delovala pod istim imenom in tekmovala z ono, ki jo je vodil R. Zupane. Slednji je bil Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JCDNOTI. Naročite «i daovn* "PROSVETA" Stane aa eala lata NU, pal late S3.ee. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijska namen« pošljemo sto ¡«vodo* "Pro-Marca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imato ▼•čjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelita med udeležence s priporočilom, da naj se nanj noreče. Pošljite naročile pravo-časne! FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2fltf S. Lawndale Avow, Chicago, IU. Tal. Crawlard IUI Pristna la efca 1 iswwwwwws^www^wvA Ustanavljajte nova Deset üsasv(fc) js save druitvo. Nsslev ss Ust la ss tajnifttvs fs: teS7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. J tudi učitelj Hrvatskega prosvetnega in pevskega druitva "Radoljub", nem-4kih zborov "Harmonie" in "Frohsin". Zaradi skupnega učitelja so vsi ti itirje zbori sodelovali drug z drugim na koncertih, ali pa se udeleževali priredb drug drugega, kar je bilo "Bledu" v veliko moralno in gmotno oporo.—Ko je pevovodja R. Zupanec prevzel službo učitelja glasbe na St. Bonaventure College -v državi New York, ga je pri "Bledu" nasledil Stanley Volarič, sin goriškega pesnika in skladatelja Hrabroslav Volari-ča. Volarič ni imel dolgo te službe. Za njim je prišel k "Bledu" agilni Igmac Hude, ki je poučeval tudi zbor "Rodoljub", "Vihar" na Dunlu, Har-monie itd. Zelo so ga vabili pevci v New Yorku, katerim se je odzval in sprejel službo pri njih, zbor "Bled" pa je nekaj časa potem poučeval Slovak Rendessy, precej zmožen, toda prejinjih ni niti z daleka nadomesto-val. Med vojno je "Bled" izgubil ve* dobrih moči, kar ga je spravilo v le-taigijo. A pristopili so novi pevci in pevke, za pevovodjo pa je prišel J. kredit zbora za slučaj obnovitve. Nekaj let je slovel kot zelo dober mešan s or. Prenehal največ vsled izselitve svojih najboljših pevskih moči. KRAYN. — Slovensko izobraževalno druitvo "Vikar kov.) (V svrho, da bo pregled kulturnih društev med ameriškimi Slovenci čim- socialistične stranke, potem pa na agitacijo, da razširimo socialistični tisk in ojačamo našo stranko. Na volilni dan gla-(Ni še podat- 8Ujmo vsi za socialistično listo. Na ta način bo rasla naša armada in se vsposobila, da za- trebujemo vašega sodelovanja. Prosimo, pošljite podatke v smislu navodil označenih v uvodu.) (Dalje prihodnjič.) SODRUCOM IN SISIPATlCARJCM V CLEVZLANDU. Seje kluba it. vsak prvi petek i večer. Ženskega ob S. svečer. Mladinski aafleiki odsek vsak petek i «v on prvega ob S. ■vačar, vsa v klubovih proetorih v S. N. D. Sodrugi in sodruiice, agitirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novik naročnikov Proletarca. V orgainsaciji in iatobrasbi ja naia moč. _■____ Anton Zornik HERMINIE. PA. Trgovina « ■seieeisa klsgsas Pači in prakii stroji posebnost. Tel. Herminie 2221 »»»»»S« IIS »»»♦»»»»»»♦»♦»»♦» MMMMtMMMMMMMMMMIMMMMMMIMMMMM NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA ^TISKARNA 2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi v Slevenskesa, Hrvaikesn, Slovaikses 'kakor ftadi a Anglsiksai ia NiiBr—i Naia paaakaoet sa tiskovine sa druitve ia >ee»ee»eeee»»e»eee»»e»eeee»eee»ee»»»»»e»»e»ee»ees»seee popolnejši in zgodovinako točen, po- tre kapitalistična nasilja ter jih nadomesti z vlado, ki bo služila delavskemu ljudstvu. rZgodovinska naloga delavstva je, zgraditi novo civilizacijo — osvojiti svet za socializem. Barbarstva potem odpade, izkoriščanje bo iztrebljeno in za vojne ne bo več. vzrokov. Skrb, žalost in obup se izseli iz delavskih stanovanj. Delavec bo siguren svojega kruha in dela. Življenje ne bo več breme, nego prijetnost. L. Ambrozich. » »♦■»sssssssssssssssssssssss John Metelko, 0. D. Preiščemo s« in éeloéime ečala 6417 St. Clair Avo^ # CLEVELAND, O. ♦eeeeessssssssssssssssasao Baretintic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 1475. Zanimiv dal "Proletarca" sa depeši. Pristopite v krog naiih dopisni* tor sot rudnikov tudi »L ♦♦♦♦♦♦SSSSSSSSSSSSSSSSSSSS ♦ Milwaukee Leader Nsjve^ji ameriiki ssciaUstf-ini dnevnik —Naroosiiaai $1.00 na leW, $8.00 aa pol lata, $1.10 ss tri masece. Naslov: 540 Juneau Are. MILWAUKEE. WIS. ♦aaseeeeeeeeeeeeeeeeeeeees SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO ~ MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Uiiiai «rada SNPJ b Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, laetaik. =2 2 !» a NIČ VEČ NE ODLAŠAJTE! Sodrugi, ojačite J. S. Z.! Ce hočemo voditi uspeino kampanjo za socialistično stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer Sive jugoslovanski delavci, — Čas za agitacijo je ugoden. Socializem jfe danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja. Raziirite "Proletarc a", ki je najboljie agitatorično sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma. P 1 ■ P. ZOLA: RIM Poslovenil Etbtn Kristan. .........MM»..............aa»MMf s (Nadaljevanje.) Tedaj ae je zgodilo v njem naenkrat nekaj kakor akrivnoaten čar, kakor vstajenje. Pa-latin, ki ga je bil pravkar ogledoval, ta sivi in mračni, kakor prokleto mesto razdejani, le a porušen in! zidovjem poauti Palatin se je nenadoma oživel, obljudil in se dvignil z vsemi svojimi palačami in hrami. Tukaj je bila zibelka Rima. Na tem Tibero nadvladajo-čem vrhu je bil Romulus zgradil svoje mesto, v tem ko so Saibinci zavzeli Kapitol na drugi strani. Sedmero kraljev v poltretjem stoletju monarhije je varno stanovalo na njem sredi visokih, močnih zidov, v katerih so bila prebita le troja vrata. Potem se je odpletlo pet stoletij republike; bila je največja najslavnejša doba, ona, ki je podložila italijanski poiotok in potem ves svet rimakemu gospod-stvu. V teh zmagovitih letih, polnih socialnih in državnih bojev je rastoči Rim obljudil sedmero gričev; Palatin s svojimi hrami je ostal le še častitljiva zibelka in privatne stavbe so se polagoma razširjale tudi po njem. Ali potem je triumfiral Cezar, vteleáena vsemogočnost plemena, izza Galije in Farzala, v imenu vsega rimskega naroda; bil je diktator, cesar, ko je bil izpolnil velikansko nalogo, katero je znalo pet prihodnjih stoletij cesarstva izkoristiti z neznanskim sijajem, v diru vsega razvezanega poželjenja. In Av-gustus se je lahko polastil moči; slava Rima je bila na vrhuncu, v ozadju pokrajin so ča kale milijarde le na to, da se pokradejo. Cesarski blesk se je začel razgrinjati v glavnem nieTtU sveta pred očmi oddaljenih, oslepljenih in premaganih narodov. Cezar je bil rojen na Palatinu, in ko mu je zmaga pri Actiumu naklonila cesarsko dostojanstvo, je vložil svoj ponos v to, da vlada z višave tega svetega, od naroda česčenega griča. Nakupil si je tam zasebnih hiš in zgradil paUčo z dotlej neznanim razkošjem. Tu je bil atrij, ki ga je nosilo osem stebrov in štiri pilastri, peristil, ki ga je obdajalo šestinpetdeset jonskih stebrov, vseokrog privatni prostori, vse iz marmorja, ki je bil z ogromnimi stroški nabavljen iz tujine, v najživahnejših barvah, iskreč se kakor biserje. In tedaj je prebival skupaj z bogovi; tik pokraj stanovanja je zgradil Apolonov hram in Vestin, da si zavaruje božansko, večno kraljestvo. Posejano je bilo ^e-me cesarskih palač; rastle so, množile so se in pokrile ves Palatin. Noben despot ni poznal niti v blaznosti svojih sanj enake vsegamogočnosti kakor Avgu-stus v teh átiriinátiridesetih letih popolnega, brezpogojnega, nadčloveškega gospodstva. Podeliti si je dal vse naslove, združil je v svoji osebi vse visoke urade. Kot cesar in konzul je poveljeval armadam in imel izvrševalno moč; kot prokonzul je imel supremacijo v pokrajinah; kot dosmrtni cenzor in princeps, je vladal senat, kot tribun je bil gospodar ljudstva. In razglasiti si je dal za Avgusta; bil je posvečen, bog med ljtidmi, ter je imel svoje hrame, svoje duhovnike, in živega so ga častili kakor na zemlji prebivajoče božanstvo. Nazadnje je postal Pontifex Maximus, ter združil versko moč s posvetno. Tako je z ženiaJno potezo uresničil popolnost najvišjega gospodstva, ki ga more doseči človek. Ker ne sme Pontifex Maximus živeti v zasebni hiši, je razglasil svojo hišo za državno last. Ker se Pontifex Maximus ne sme oddaljiti od Vestinega hrama, je zgradil v svoji hiši hram tej boginji in izročil Vestalkam varstvo starega žrtvenika ob vznožju Palatina. Nič mu ni bilo predrago; zakaj dobro je čutil, da je tičala človeška suverenost v tej v eni osebi združeni dvojni moči, da je držal ljudi in svet v svojih rokah, ker je bil kralj in duhovnik, cesar in papež obenem. Ves sok silnega plemena, vse iiakupičene zmage in vsa še raztresena bogastva so se pod Avgustom razvila in združila v Čudovito ponosno krasoto, kakršna ni imela nikdar več zable-ščati v enakem sijaju. Bil je resnično gospodar pveta; njegova noga je počivala na čelu premaganih in pomirjenih narodov, obdajala ga je nesmrtna umetniška in literarna slava. Takrat je bilo videti, da se je izpolnila stara, pohlepna častihlepnost njegovega naroda pe stoletnem, potrpežljivem iboju, ki ga je vodil, da postane prvi narod na svetu. Rim-ljanaka kri, Avgustova kri je bila, kar je končno rdeče zažarelo v cesarskem škrlatu. Bila je kri Avgusta, božanskega, zmagoslavnega, neomejenega gospodarja teles in duš, kri moža, v katerem prihaja dedičina sedmih dolgih stoletij narodnega ponosa do vrha, in ki ima o*d Rjega izhajati potomstvo vesoljnega, nerazdeljivega in neskončnega ponosa ter se razliti v stoletja. Kajti takrat se je zgodilo; kri Avgustova se je imela zbuditi v žilah vsakega vladarja Rima in se pretakati po njih, zasledujoča ga z večno se obnavljajoči-mi sanjami o svetovnem gospodatvu. En tre-notek so bile te sanje izpolnjene: Avgustu«, cesar in pontifex, je imel človeštvo, ga drfcal v rokah — vse, brez pridržka, kakor svojo last. Pozneje, po propadu, ko se je moč zopet razcepila in se razdelila med kralja in duhovnika, niso stoletja in stoletja poznala druge politike, kakor da zopet osvoje držav- no moč, da združijo vse gospodarstvo. Atavistična kri, rdeče, pohotno valovje krvi nekdanjih dedov je gorelo v njihovih srcih. Potem, ko je bil Avgustus mrtev in njegova palača zaprta, posvečena, izpremenjena v iuam, je videl Pierre palačo Tiberijevo, dvigajoče se iz tal. Bilo je na onem mestu, pod njegovimi nogami, pod krasnimi zimskimi hrasti, ki šo ga oravkar ščitili. Mislil si jo je z dvorišči, ptfrtiki, dvoranami, silno in veliko — kljub mračni volji cesarja, ki je živel daleč od Rima sredi množice ovahuhov in po-hotnežev. Moč mu je zastrupila srce in možgane tako, da je bruhal iz njih zločin in da ga je napadala izredna blaznost. Potem je vstala iz tal palača Caligulina, povečana slika Ti-berijeve palače. Dodali so arkade, da bi razširili stavbo, preko fora so zgradili most do Kapitola, ker je hotel knez imeti možnost, da govori lahko po volji z Jupitrom, za čigar sina se je izdajal. Preatol je napravil tudi iz njega divjaka, besnega, v vsegamogočnosti nebrzdanega blaznika. Potem je prišel še Claudius Nero, ki je"prekosil vse in menil, da ni Palatin dosti velik. Hotel je imeti neizmerno palačo in si prilastil čudovite, do vrha Eskvilina segajoče vrtove, da bo tam zgradil svojo zlato hišo, sanje neskončne krasote, ki jih ui mogel uresničiti do kraja. Razvaline palače so kmalu izginile med nemiri, ki so sledili življenju in smrti tega od prevzetnosti zaslepljenega strašila. Potem bo padli v teku poldrugega leta Galba, Otho, Vitelius, drug preko drugega v blato in kri, 0oln Etbina Kristana, Odkritega boitaW clalizma, da se mora sedaj na staia leta vlačiti po mičiganskih fanaafc med tem ko se srakoperji koUlTr gnezdu, katerega je on • svojim «. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po cenik PROLETAREC in ono pri nas in drugod CUvcland, O. — A ko bi gotovi ljudje bili tako pa*ni na jgggr svojih organizacij, kakor se brigajo za preostali fond JRZ, bi bile blagajne raznih slovenskih organizacij za vel ito tisoč dolarjev na bolj&em. Pametno gospodarstvo v svojih organizacijah bi bilo vsekakor bolj pametno kot pa iskati denar v drugih za namene v katere ni bil nikdar nabran. NaS Jernej Hafner je pred-toiil na konvenciji SSPZ. zelo asvdušeno dve resoluciji. Eno od komunistične Medjunarodne rsdničke obrane, kateri so iz blagajne potem prispevali $25, in pa resolucijo, s katero se ishteva razdelitev "milijonskega" fonda JRZ med podporne organizacije, da se iz njega plačuje aseement za brezposelne. V teh časih je to jako mikaven predlog. S prvo resolucijo se SSPZ izreka za omenjeno radničko obrano in poziva svoja društva, da naj z njo sodelujejo. Pri drugi so eni delegatje, kakor je razvidno iz zapisnika, izlili tudi nekaj jeze direktno ali indirekt-no na socialiste. Zdi se mi, da ni bik> na konvenciji prav nikogar, ki bi bil zadevo glede JRZ pravino pojaanil, razen da je omenil Tony Zaitz iz Forest Cityja, da je SSPZ imela priliko biti zastopana v upravnem odboru, pa se pozivu, da naj pošlje delegate oziroma za-stopnike na poelednjp konvencijo JRZ ni hotela odzvati. Isto-tako je vabilo odklonila JSKJ. Zato sta danes v poverjeništvu po nalogu in sklepih zadnje razpustitvene konvencije zastopani le JSZ in SNPJ, kateri sta bili duša tega gibanja. Sprejeta je bila resolucija, ki je točno določila, kako se denar upravlja, koliko od posebnega fonda gre za stavkarje kjerko-koli v Zed. državah, kadar so prizadeti naši ljudje, nekaj pa je bilo določenega v podporo dijakom. Določeno je natančno kako naj se vso vsoto uprav-lja^jj) kako uporablja. Vsako razpolaganje s fondom mora imeti soglasno odobritev obeh glavnih odborov, čigar zastopniki so na upravi. Račune se vsakega januarja pregleda po nadzornih odborih obeh organizacij in se jih podaja njunim sejam v informacijo ter V objavo v zapisnikih. O kakem skrivanju torej ni govora. Vsota v JRZ je edina, ki je sploh kdaj ostala v kakem "narodnem" foadu. Vse druge slišne organizacije in ustanove Imenik zastopnikov "Proletarca" Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agi-tirati za njegovo glasilo Proletarec. - J Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CANADA. ladbar?. Oat.: Frank Stare. CALIFORNIA. Lm AagsUs: Frank Novak. COLORADO. Cmtod Butt«: Ant SJobodnik. PmUii Fr. Bolteaar. Imiht't Anton Kajnik. WaMarg in okolica: Frank L. Twnüf ILLINOIS. CUcac«- Frank Zaitz, Fr. Udovich, Anton Vi¿i¿, Charlea Pogo relee, Anton Andrea. Farmiaft«n: John Majdič. Jsfcst: John GerL U SalU: Frank Martinjak in Leo Zevnik, Peter Banich. Msscoutsh: John Biakar. OflMby: Frank Novak. Poma: Andrew Ilerskh. Pt«ria: Joseph M rezar. Sfríac^Id: Joe. Ovca, John Goršek, Anton Per. Vu*«: Fr. llersich. Wsaksg" in North Chicago: Frances Zakoviek, Martin Judnich. INDIANA. ladiaasf>olis: Frank Skufca. KANSAS. Ama: Anton Solar. Groas: John Sular. Wsst Minaral: John Marok. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Joa. Klarich, Peter Kisovec Peter Benedict, Joe Aniiiek, Frank Cesen, John Zornik. MISSOURI St Lovi*: Anton Nabergoj. MINNESOTA. Is Max Marta. h Frank Klun. Dulutk: John Kobi. Ely. John Teran. MONTANA. Rod Lodgot K. Erznoinik. NF.W YORIC. Fly Crook: Mrs. Frank Trinkaua. Gowaada: James Deklerva. LittU Foils: Frank Gregorin, Fr. Petaos. Sowordi Frank Žagar. OHIO. Akroa: John Slanovec, Leo Bregar. RrUgoport: Joa. Snoy. BoHborton: John Jankovich. Caatorn Peter Chu fer. Clovelaad: John Krebelj, Anton Jankovich. Csaasoat. Joseph Sedmak. Girard: John Koahi, John Tancek, Anton Dobro volee. GIoooooî Albina Kravanja. ^•aaioro: Joseph Jereb. Liebe«: J. Bergant Mayaord: Andy Zlatoper. pfawy Fork: Nace Žlembergar. Pswkaton Point t Antoi Vehar. "owbarfk: Jos. Lever. Nüos: John Plahtar. ^rreai Eugen« Miku I. Ta- Tony PENNSYLVANIA. Acoota: Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Am bridge: Martin Habich. Bon Airs Peter Bukovec. Boewoll: J. Tursich. Br ad dock: John Rednak. Craftoai Jacob Tomec. Canonsburg-Strabano: Marks kavc, John Terčelj. Cliff Mino: Frank Bogataj. Caddy; John Jenko. Darragh: Andy Berti. Dois» oni: J. Paul ich. Dunloi Anton Poje. Export: Jos. Brita. Forost City» Frank Rataic, Zaitx. Groonsborot Tony Zupančič. Hondoroonrillo: Albin Karnttnik. Horminiat Anton Zornik. Importal: Frank Auguitin. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich. J. K obal. lkija Bubalo. Krays: Louis Sterle. La t robo: John in Mary FradeL Lawronco: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloyds! h Ant Zalar, Frank S usta r-sich. La xorno: John Matičič. Midway: Anna NageL McDonald: Frank Pustovrh. Monaca: Stephen Ogrizek. Nantiooko: Frank Kovačih in Henrik Pečani. Park Hill-Conomought Frank Pod- boy, Adolf K raina. Pittsburgh: John Ban. Ronton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. Tiro HiU: M. Krasovetz. St. Michaol: Frank Bizjak. Sygan: Frank Ursitz. Throop: John Oreshek. Vorona: Tony Kresevich. W. Nowton: Jos. Zorko. Windbor: Tony Straiiiar. Willock: John Koplenik. Wilkos-Barro: Anton Kastelic. Yukon: Jos. Robich. UTAH. Wattis: P. Zmrzlikar. WASHINGTON. Soottlo. John Zupancich. W. VIRGINIA. Piorco: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Konooha: Frank žerovec. Milwoukoo: Jacob Rozic, Louis Am- brozich in Leonard Alpner. S hoi doni Ignac Kolar. Shsboygan: Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo Milostnik. Willard: MBce Krulc. Woot Allis: Fronk Mstkorich. WYOMING. Dinmondvillo? Anton Tratnik. Rock Springs: John Jereb. SuMot: John H Krzisnik. so jih sproti zapravile, zato našemu prijatelju Jerneju ne povzročajo nikake skrbi. Ce bi bil npr. denar JRZ zbran skupaj v komunistični organizaciji», bi tudi že davno izginil. Pa ako tudi ne bi, bi Jernej vseeno ne predlagal, da naj se ga "raistala". Ima pač dvojne sim/patije. O narodnih in delavskih fondih bi človek lahko rekel in zapisal marsikaj. Jaz npr. bi lahko predlagal resolucijo, da naj nam vrnejo denar, ki smo ga zbrali v pomoč Rusiji v času suše, ga izročili organizaciji Friends of Soviet Russia, k pozneje se je izkazalo, da so ga zapravili tukaj, medtem ko so ob Volgi umirali stotisoči Rusov od pomanjkanja. New-yorški Forward je tedaj ameriške komuniste takorekoč pri-morai, da so pozvali sugestira-ne liberalne odličnjake, da pregledajo knjige imenovanih prijateljev Rusije, in pregledoval-ci so morali ugotoviti le to, kar je bilo že znano, namreč, da denar večinoma ni šel v namen, v katerega smo ga prispevali. V društvu, v katerem sem «član, smo samo na eni seji zbrali $28. Tone je tiste dolarje nesel v urad Friends of Soviet Russia in dobil potrdilo. A pozneje so darovalci čitali, da se Foster, Ruthenberg in vei drugih ameriških komunistov vozi na evropske komunistične zbore in na posete v Rusijo. Njih kom. stranka v Ameriki je bila brok in sami tudi nimajo denarja. Torej so ga dobili iz drugih virov. Zato pravim: pažnja na denar je priporočljiva in koristna. Toda ne sme biti pristranska, kajti organizacija, ki je za pristransko kontrolo, pozabi paziti na svojo blagajno. V Jugoslaviji ni ničesar stabilnega. Politične razmere so bolj napete kakor pa so bile ko je kralj proglasil diktaturo in obljubil "praktično ureditev države." Bratska dolžnost a-meriških rojakov bo, da bodo i bojih bratov . na oni strani oceana pomagali, kadar pride njih ura. Svet je ves razburkan, zato je napačno misliti, da je asesment edino, kar je še važnega in vrednega razprave. Z denarjem, ki ga ima JRZ, bo le malemu številu članov plačan asesment in bi to bila v tem slučaju neznatna pomoč. V borbi, ki pride, pa bo o vsota, ki bo ob pravem času veliko zalegla. Ako bi bil na konvenciji SSPZ kdo, ki bi stvar tako razložil, ne bi mogel nihče napraviti na večino napačnega vtisa. Poverjeništvu pa priporočam, da zainteresiranim krogom vso stvar večkrat pojasnijo. Frank Barbie. PIŠITE UPRAVNIŠTVU! Ako j« t vasem imenu in naslovu, ki je prilepljen na liatu, pomota, ali če se kaka it*vilka izgubi, ali če ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen invod, nam sporočite v piamu ali dopisnici, da pomoto popravimo, oziroma, da vam poiljemo drugo številko lista. Naia želj« je naročnikom ustrezati. Od njih pa pričakujemo, da nam vse morebitne pomankljivoati glede lista sproti sporoča. Delavsko gibanje in hibe komunistov ■ Cleveland, O. — Pod naslovom "I oni bi digli glavu" piše komunistični Radnik z dne 2. junija proti proglasu na jugoslovansko delavstvo, ki ga je izdala s sodelovanjem Srpske sekcije Jugoslovanska socialistična zveza. Kot običajno, se v napadu poslužuje laži in pro-staških izrazov. Nu, pa poglejmo, kdo ruši v tej deželi delavsko slogo v času, ko bi bila najbolj potrebni« in kdo igra vlogo lumpenprole-tarijata ter slugo buržoazije, katera se trudi da zatre še to malo delavskega gibanja kar ga imamo. Se nikdar ni bila solidarnost delavstva tako nujno potrebna kakor baš v tej krizi. Ali komunistov se to ne tiče. Njim je blatenje glavno. Napišejo ali govore laž za lažjo, obdol-žujejo in to jim je "revolucionarna taktika". Z dokazi se ne ukvarjajo, ker po njihovi morali niso potrebni. V omenjenem članku je polno konfuzije in smešnoeti. Ako bi človek vzel stvar resno, bi moral Oklepati, da je komunistična filozofija spremenjena v sama protislovja, ali da ima pisec "preveč" v glavi, ali pa da je nekaj narobe z nauki, ki jih pripisujejo komunizmu. Kdor hoče presojati socialistično gibanje ali delavski po- kret v splošnem, se mora predvsem potruditi, da pozna njegovo sestavo in delo. Potrebno je, da pozna tudi njegovo zgodovino. V Radnikovem pokretu * je precej, oziroma jih je bilo, ki so v času razkola odšli iz socialistične stranke. Eni teh, ki so bili potem komunistični vodje, so danes narodnjaki, ali agitatorji "seljačke partije", ali pa uposljeni pri šovinističnih listih. Komunisti se ponašajo s svojo revolucionarnostjo. Toda koliko je delavski pokret v Zed. državah dosegel & taktik nasilja? Koliko ima koristi od "direktne akcije", ki so jo propagirali in tudi izvajali mnogi delavski revolucionarji v zadnjih desetletjih? Bore malo, ako sploh kaj, . . Če pa se bi ameriško delavsko gibanje oprijelo socialistu ne taktike, kakršne se je delavstvo v Evropi, K|i imeli danes jako politično gibanje in socialno zakonodajo, v kateri bi bila vključena starostna pokojnina, zavarovanje proti brezposelnosti in zavarovanje v slučajih nesreč in bolezni. Dokler anarhosindikalisti in komunisti ne prestanejo s svojo taktiko rušenja, bo v tej deželi delavstvu nemogoče izvojevati tak< pridobitve. Komunisti so nas 1. 1919 hoteli uveriti, in pri mnogih so uspeli, da je revolucija za vogalom. Vsak čas bo tu. Poveličevali so junake nasilnih dejanj ne da bi se vprašali, dali so koristila ali škodovala delavski stvari. Od svojih vzorov so sprejeli le slabše strani. Morda so nekaj povzeli po tajni organizaciji, ki ji je bila vodilna moč Molly Moguire (1836-75). Ci-kaški Haymarket iz leta 1886 ima nanje svoj vpliv. McNa-mara brata sta jim morda junaka, dasi sta s svojim zločinom (1. 1910 sta vrgla bombo v Los Angeles Times zgradbo in ubila več delavcev ter delavk) povzročila delavskemu gibanju ogromno Škodo. Revolucije niso ribe, ki jo človek vjame na trnek. A komunisti so eno vseeno vjeli in jo proglasili za to kar ni. O-atala jim je vsled tega le glava, zato pa toliko bolj smrdi. Radnik v omenjeni številki piše namreč o "smrdljivi lupini soc. stranke". Znano pa je, da to v resnici velja le za njih ribjo glavo. Ko je prišlo v socialistični stranki do razkola, je šlo z levim krilom 75 odstotkov od 80,000 članov, ki jih^e tedaj imela soc. stranka. Iz tega levega krila je končno nastala komunistična stranka in se proglasila za sekcijo III. inter-nacionale. In sedaj jih mi vprašamo: kje imajo te člane, ki so jih vzeli leta 1919 socialistični stranki? Kje so publikacije, katere so na enak način osvojili? Pri tem se ne oziramo na škodo, katero so slične stranke napravile delavskemu pokretu v drugih krajih sveta, nego le hočemo, da nam pojasnijo, kam so zapravili članstvo in kaj so storili z listi. Ruske razmere so v Rusiji, zato jih ne vprašujemo o njih, pač pa o njihovem delu v tej deželi, v ameriških razmerah, v katerih žive in delajo. Ali je njim buržoazija ljubša nego socialistična stranka? Ali jim je srpska sekcija JSZ bolj trn v Deti kot pa reakcija? Komunisti govore neprestano o "razkrinkavanju". Soc. stran ko nazivajo za "smrdljivu lje-šinu". Ali povem jim, da nam ne bi bilo treba lagati, če bi začeli mi razkrinkavati njihove dolar-principe. Upropastili so SOORUGOM IN S1MPATICARJEM V BARBERTONU IN OCOUCI. Sojo kluta It. 232 JSZ. so vrt* sako drago nedeljo ▼ mosoca ob 10 dopoklika T dvorani druitva "Domo vina" na 14. «osti. Sodmgl, priha jo* «o rodaa na so ¿o ki pridobivajte klubu novfc ilanov, «to «a to naMn ustvarimo sioloo postojanko J. S. Z. omiiljoniko vabimo, da so nom pri» d rušijo. Socialistična stranka Jo V tej doioli edina delavska stranko a konstruktivnem prograason*. s kato-im si dolavstva lahko pribori Volji« bodočnost in končno oovoioditsv k The Bread Ult-ie ......• Wff^fP BY BERTON BRALEY. Well, here they are—they stand and stamp and shiver Waiting their food from some kmd stranger hand, Their weary limbs with eagerness a-quiver Hungry and heartsick in a bounteous land. "Beggars and bums?" Perhaps, and largely worthless. 5haky with drink, unlovely craven, low, With obscene tongues and hollow laughter mirthless; But who shall giye them scorn for being so? Yes, here they are—with gaunt and pallid faces, With limbs ill-clad and fmgers stiff and blued, Shuffling and stamping on their pavement paving places, Waiting and watching for their bit of food. We boast of vut achievements and of power, Of human progress knowing no defeat, Of strange new marvels every day and hour— Alnd here's the bread line in the wintry street! Ten thousand years of war and peace and glory, Of hope and work and deeds and golden schemes, Of mighty voices raised m song and story, Of huge inventions and of splendid dreams. ^r v Ten thoussuid years replete with every wonder, Of empires risen and of empires dead; - Yet still, while wasters roll in swollen plunder, These broken men must stemd in line-—for bread. Of, By. For. And If So. Why Not? By ADAM COALDIGGER. The fore psrt of this piece is know whether he was a Republican written in Washington, D. C. I often or a Democrat Now the Democrats wondered what D. C. stood for. Now don^t know if they are Republicans I know. It stands for Damned Confusing. And this is how come. For a century and a half, this country was operated upon by two political parties—the Ins and the Outs. The Ins constituted the greater of two evils, which only could be he thought he was a Republican, and cured by making the lesser evil the greater evil. Now the Ins and Outs are so scrambled that nobody knows any more who's who, what's what, or why so. The only difference between Republicans and Democrats is that the Democrats are better Republicans and vice versa. Herbert had a to support him, all he got out of it was confiscations under his coat tail. But now that the opposition in power, he's sitting jake. The way them Democrats utand behind their Republican president is one of the most touching things I ever saw. No matter what Herbert wants to put over, all he's got to do is whistle and every Democrat in Congress wags his tail in approval. s s s Ten years ago, Herbert didn't if the Democrats had any brains, they'd go to court and prove that they were suffering from blind staggers when they put the cross under the donkey. s s s Visiting Johnstown and Other News On Sunday, June 19, we visited Johnstown and during our short stay in the city we were entertained by the Langerholc family. We also motored through Latrobe and stopped at Fradel's for a while. The hospitality shown us by these Pens-sylvanians was excellent for which we thank them. s Now that Hoover is nominated again for president, the Republican party and its supporters will squander a large sum of money to have him re-elected for another term. Many people think he will not win, but should a Democrat get elected there would be no difference or change in government as both parties serve their masters—big business. The workers should protest against such rulers by voting this faU for Noiman Thomas and James Maurer, presidential candidates of the Socialist party, o Here in Bridgeport we are looking forward in having a young people's Socialist club in the near future. Come on Bridgeporters, let's show our spirit for the working class movement and attend the meeting of branch II to be held Sunday, July 17/ v Margaret Snoy, Bridgeport, Ohio. or Democrats. In Congress they vote Republican and on the outside they are trying to beat the man they are voting for on the side. . - ___ If Herbert had anv gratitude,^Children under 12 years of age are fess up that it was all a mistake when Socialist Campaign and Rally Picnic On Sunday, July 10, the Socialist party of Cook County will hold their annual picnic at Elm Tree Grove, 6542 Irving Park Blvd. The gates will be opened at 10 A. M. Some of the leading candidates of the Socialist party and Farmer-Labor party will speak. Comrade Leo Kriycki from Milwaukee will be the principal speaker. Music, dancing, ball games and other entertainment are listed for the afternoon program. All comrades are urged tô help swell the crowd by fcvviting their friends and sympathisers to this picnic. The admission is only 30c. admitted free. Purchase your ticket in udvance from any member of branch 1 JSF. As matters stand now, Hoover is unquestionably the strongest Re-So long as Helpful publican the Democrats can put up. Republican majority In fact, he is the only leader the Democrats have left. Neither Roosevelt, Baker, A1 Smith, nor Garner can ^ hold a candle to Herbert when it v^tor-comes to leading the sorried ranks of dear J»» Jeff Davis to victory. o o o Duly Qualified Magnate: "The man who marries my daughter will want a lot of money." Suitor (hopefully): "Well, sir, nobody wants it more than I do." Exit Cue / you like reciting, •Do po osvojitvi stotere delavske ustanove — liste, tiskarne in Optimist: "What ha« become of j , ... ,i... „„«i the man who used to sprawl over domove, ko so jih na junaški three Roata ,n a crowded fitreet car?„ način okupirali in gospodarili Pessimist: "He now drives a fliv- zn.iimi kakor nihče. ver in the middle of the road." Socialisti so gradili pokret skozi dolgo let in ga dvignili že Child: "Oh, no, I hate it, really. , . But Mummy makes me do it when she They say there U only one party want8 people to go."__ in Russia. Well, what of it? That's r ihhhhhhhhhh « ■■mums»« hhhhhfc ;|To broaden your knowledge 1 of the Socialist and Labor movement, resul ? The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. | 7 East 15th Street, . i NEW YORK CITY, N. Y. j all we got over here. The only difl> ference is that over there the Bol-sheviki shoot Democrats while over here, the Democrats hang themselves. Same Fellow J One" jresur $2, half year $1,| three months 75c. hhhhhhhhhhhhhh>s « »«»»»»»» An insurgent statesman is one who do-^stopnierko ,e"jeTa- ^Z^SJS^SL ........... čela vojna. Nato so se poja- ^^^^^^^ vili agentje provokatorji še v večjem številu nego poprej. Jugoslovanski . socialisti pa so imeli težkoče še s takozvani-mi 'intelektualci", prevaranti, propadlimi študenti, potem z "jugoslovanskim viječem", Londonskim odborom, washington-skim odborom in njih "krfsko deklaracijo", z raznimi odbori društev itd. In po vseh teh vrtincih lahko danes vsak pameten človek ugotovi, da je bila taktika socialistov v teh izjemnih razmerah zdrava in če ne bi bili ovirani od reakcije, ki je dušila soc. organizacije in liste, bi razkolniki in provokatorji ne mogli dovesti tedanjega mnogo obetajočega delavskega gibanja v katastrofo. Končal bom s tem dopisom v prihodnji številki. Pavle Rasicb. Norman Thomas has just written another book which you must read AS I SEE IT 173 pp. $o nn BLUE CLOTH Sent postpaid from Socialist party, 849 RANDOLPH ST. CHICAGO Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action ^ LITTLE LIBRARY SOCIALISM ONLY $1.00* Soci»l«m »nd th. F.rmW Problem------------ALGERNON LEE Socialism and Culture - ___________________________ UPTON SINCLAIR Why I' Am A Socialist ____________________________ HEYWOOD BROUN Socialism and the City ----------------Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The Fvil of War?---------------DEVERE ALLEN Pioneers of Socialism________________________McALISTER COLEMAN Incentives Under Socialism-------------------------O. D. H. COLJS Socialism and the Trade Unions --------------------- JAMES ONEAL Currant Objections to Socialism Answered---JOHN M. WORK The Socislist Goal _______________________________ FRED HENDERSON The Betrayal of the Workleas_________McALISTER COLEMAN Can Socialism Prevail in America? ----------------JAMES ONEAL Forces Making ior Socialist____________________ PAUL BLANSHARD Organizing the World for Socialism________CLARENCE SENIOR Socialism and the Individual ----------------------.NORMAN THOMAS Socialism and Women ...........-........................... MARION PHILLIPS The Practical Accomplishments of Socialiam _ MORRIS HILLQUTT The Practical Program of Socialism----------- The Political Philosophy of Socialism________ and NATHAN FINX HARRY W. LA IDLER ...«¿MORRIS HILQUTT Socialism and Communism _______ NORMAN ANGELJL ORDER FROM: PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 9. P. fj rrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH nO. 1295. Publuh«i WmM, .1 3639 W. 2 in- everything own posing the worsts of the mner machine U ^ Capital* system h*5 in™d nothing. ^^ with Herbert Hoover at the head. So ^ represented by the two major ™tlo#nal w«alth » — - ------—------ - tne is»ue of June 25 was confiscated party thieves and their platforms. Our *reat m 11 wai a " nnM 1 'lrtlT by the postal authorities and suppos- fight m for decency and democracy •my ouined, on the pretense that the but in our fight we must not under- 90-Billion Incom« in 1930. paper propagated insurrection and ! estimate the powers that are capital- If this annual income of $90,000,- armed resistant* to federal authority, isms. Let us be within the bounds 000,000 in 1930 had been equally If the Freesoan had pljnty of money j permitted us and use every legal distributed to the hesd of esch family it could test the ruling of the post- effort to make the people under- of say only four to a family, each stand us. family would have an income of • • • $3,000, and the national wealth of When we glance over the platforms $376,000,000,000 divided in a similar of the republican and democratic manner would mean that each family parties we find very little difference wou« possessor of $1^,000 master. But being barely able to exist the publisher will have little money for lawyers fees. The expression for which the Fieeman was confiscated merely related what hungry men would have done 50 He Was No Debater a differ* iiunmy wuuiu — I in the makeup But what years ago, a comparison which any r ^^^ latform other newspaper ceuld have> printed ^ ^ former fatformj "are without any fear of confiscation. worth of property. But by consulting the income tax ----- --- ------.--------- returns of 1928, we know that only grc:: ly misleading and dedicated to about 3,000,000 out of our 120,000,-the greater plunder of the people 000 population had an annual income Next Sunday we expect our Jugo- while the latter defines the needs of; of $3,000 and over, and in this group slav friends to follow us to the Cook the workers in definite tones. One were 20,000 with incomes of $50,000, is for tne "What is the shape of the earth ?" asked the teacher. "Round." "How do you know it's round?" "All right, it's square, then; I don't want any argument" County Socialist Party picnic at the Elm Tree Grove, at the end of the Irving Park carline. Admission is only 30 cents and our friends are urged to buy their tickets from our members. This will be one of the many campaign rally's prior to the November elections. • • • The republican party was bitterly attacked by the democrats in convention at the Chicago Stadium. Practically every speaker pounced upon the misrule of the republicans and "The Republic Seems to be Tottering" A scandalized reader writes to The Chicago Tribune saying that he saw a Socialist street meeting going on in Chicago and he called a policeman and asked him to break the meeting up, but the copper said, "It doesn't do any good; they have a permit from the city and have the privilege of free speech." The speaker, says the horrified letter writer, was "lecturing to our citizens on the supposedly wonderful things this damnable thing called Socialism would do to this country." Even the editor saw the childishness of this cry of anguish, for he headed the letter, "The Republic Seems to Be Tottering." No doubt the Scribes and Pharisees were equally shocked when they heard Jesus Christ making open-air talks in Palestine. Since open-air Socialist speeches have been made in Chicago for several decades, it is queer that there should be a citizen who never heard them, but hell get used to it, and maybe some day he'll stop and listen, and learn something which wiH be to his advantage. You never can tell. Sometimes the most vigorous opponents become the most ardent advocates of the cause. —T. M L. ■ rich the other for the poor. A large distribution of the Socialist Party platforms must result in a heavy vote for Thomas and Maurer. and over 1,357 with incomes of a million, and 500 with incomes of a million and over, and 10 with average incomes of $8,900,000 each. While He Knew Them Mrs. Knagg (with magazine): "It says here that a South Sea Island wife isn't supposed to talk until her husband speaks first." Knagg: "I'll bet some of those hu&ands are fools enough to do it" I WHO SÁID "SOAKING THE RICH"? Days of Grace Landlord—I'll give you three dsys to psy your rent Tenant—All right, I'U take New Years, Haste* aad Foertfc of Jaly. Capitalism Finished; Socialism Only Hope "Capitalism," says Lord Ponsoreby, aristocrat of British aristocrats in an article in the June Current Hiatory—"Capitalism, based on imperial arrogance and the perpetuation of class distinctions and relying on the conservative expedients of patronage and charity, has failed to maintain peace either abroad or at home (England). This failure is likely to become more aad more evident. Socialism ho* not been tried. It will not be the mere results of acts of Parliament, it is a method of organizing in industrial community by public control for the benefit of all which promises to be the most effective system of insuring the general welfare of a nation. Private enterprises in the larger national concerns has broken down and the natural evolution of society is toward cooperation for the common good instead of a profit system for the individual alone." . Everywhere that is what sane and honest men are recognizing and saying, it remain« alone for Lord Hoover and the rest of the machine-made aristocrats of the United States to attempt to deny the self-evident truth that Socialism is now the only hope the human race has of escaping wholesale star vaiion in the midst of boundless abundance. As Lord Punsonby says, Capitalism is in its death throes and the human race will end it, and soon, or it will end the human race. And that is all there is to it. Neither the Hoove« and Morgans, the Guggenheim* and Rock* tellers, or the Lewises and Greens and Wolb, the Fishes and Lasiyes and Dies can by one iota halt the onwara march of social evolir tion, and that evolution says in unmistakable terms that Capitalism is finished and that the race has today "but one of two choices to make as to its present and future—Socialism or Barbarism. Which do YOU choose ? It is up to YOU? —The American Guardian. What's the Significance! The "bonus" marches of the war veterans have a signmcance lar transcending anything that happened, or may happen, in Washington, and altogether apart iroin the rather ludicrous events in the nation's capital. as a gesture of agitation for legislation, the demonstrations were by turns amusing, pitiful and irritating. The deliberate exploitation of war sentiment, and the crude selfishness of tfie veterans demand for Special favor, were disgusting. As for the protests and alarms of the "higher-ups" in the veterans' organizations, we may be pardoned, perhaps, for asking what these men expected, and why they should be surprised and angry. For, what have the leaders of the veterans been doing in recent years but tesching then followers that the government was theirs to plunder at their will? Having aroused the hunger, they mart themselves be held responsible if the rougher element among them resort to unconventional methods of satisfying this hunger. B.ut the real significance of this episode lies in quite another direction. What we see in it is a pertent, or evun threat, of what is likely to take place this comiof winter when government relief breaks down and millions Americans stand face to face with starvation. Not veterans with a selfish demand for a "benus", but citisens with an elemental right to live, will them begin to march. For anybody who has any idea that the people of this country are going to remain forever quiet ss their misery grows deeper snd deeper, h cherishing a strange delusion. Americans are s patient lot, especially the poor among them. This last wister bears aloquent testimony to this fact! But Americsna are also a lawless people, prone to mass action, sod, once aroused, move like flame before the wind. We advise the government to ponder matters this summer, and weigh the wisdom of feedir* men before rather than after an uprising.—Unity. Child Workers Approximately 700,000 children from 10 to 15 yean of age, inclusive, were at work is the United Stafcl in P.130. Ahout 230,000 of these, or more thsn one-third, were 13 yean of sge or under. TV ""¡¡¡f of children out of school is even more staggering. More than 1,330,000 children 7 to 15 years of sge, inclwto were not attending any school in 1930, accordinc census figures, in spite of the wide eztensisn * compulsory school attendance.—The World Tomorrs*. Social and Industrial Democracy Political democracy permits one man to cow* i* as much as another one day every two yeses vote isn't stolen). Political democracy, therefor* may seem a rather unimportant thing, hi* ""Tr forget that rightly used, it can bring us »odslir mocracy and industrial democracy—social demcxrtn being the classless society, and industrisl d*"1™*^ being industry of the people, by the people, sW * the people.—The American Guardian. A Great Saving Muscatine, la.,- has saved its citiaens during the first seven and one-half years of °P*rat ^ of its municipsl ligfct arid power plant by the lower rates for service ss compared to thi"^ charged by private companies.—Public Owns!**1 They who rule by fesr, by fear are ruled and, ly—ruined. That is the "seed of de«tructioa the shell of all Dictatorships.