Gospodarske stvari. Črni žižek. M. Crni žižek (Calander granaria) je drobni ri^čekar, ki posebno hudo rži, pšenici pa tudi turšici škoduje. Zatrosili so ga 7 naše kraje najpred iz jutro^ih dežel. Pri nas se zareja in plodi le 7 žitnicah, nikdar na prostem. Zato se nabaja 7 žitnih in moknih skladiačih, 7 uilinih in pekarijah 7Čaaib 7 brezštevilnih innožinab. Kukec (keber) je iudečeruja7 do 6rnoruja7, tipalniki in noge so mu malo svitleje, rijastorujave; dolg je, 6e se ri78ek ne prište^a, 3—3l/2 milim. in 1—V/2 mm. širok. Čiviček živi 7 rži od moke, ktero sčasom do same Iuš8ine izje, če zrno ni debelejae ko na7adno srednje zrno. V njem tiči po lastnih telesnih izločkih kakor zabit. Ti telesni izloSki pa nimajo ra^no neprijetnega duba. V onem zrnu, 7 ktero se je jajce 7leglo, se izleže tudi čr^iček in ^ostane 7 njem do S7oje popolne godnosti, kjer se pozneje tudi 7 brezbar^no, tanko bubico izleže. Pet do aeat tedno7 od jajčeka poSenši se žižek ali kukec preje skozi zino blizu pr7e dni meseca julija. Štirjnajst dni pozneje začne se ta zarod pariti in jajca leči. Samica iz^rta z rivčekom luknjico 7 žitno zrno in izleže 7 njo umazano belo jajce, 7 7sako luknjo le po eno. Iz te zalege se izleže do konca septembra drugi zarod, ki po 7remenskib razmerah ae nekaj 6a8a 7 zrnju živi, dokler se za zimsko spanje pripraven 6as ne zdi. Ko ta doba pride, posknjejo se po apranjab, pod deskami, 7 prsti na škednjib in drugod, kjer se pred mrazom 7arne 7edo. Pribodnja spomlad 7zbudi zopet ži^alice, zbirajo se na gorkib, solnčnih mestih, in zopet se začn6 ploditi in jajca leči, kakor se je pri prejšnjem zarodu po^edalo. Ker se te živalice tako naglo godnjajo, se da labko misliti, da se 7 bolj južnih toplejših krajih trije zarodi na leto labko izrodijo in da je vsaki zarod, 6e ga kaj ne moti, moSnejši in ate^ilnejši od prejanjega. Misli se, da ena sama samica po 150 in 7e8 jajčko7 na enkrat izleci more. Zdi se tudi, da teh ne izleže vseb zaporedoma na enkrat, ampak še le 7 pretekn 7e6 tedno7. Toliko pa je le predobro znano, da žitni žižek tam, kjer ae je enkrat prikazal in pra7 zaredil, silno 7eliko skode napra^i in po silno močni množitvi, če se ga ne ubrania, 7edno 7e6o škodo nareja. Omeniti je še tudi treba, da ima žižek toploto zelo rad, toraj da na južni solnčni strani žitnic najbolj prospe^a. Tudi so mu zadnhli ueprezračni kraji bolj priljubljeni od čistih in zračnih. Najprej napade žito, ki se je že zaduhlo ali nekaj 7lažno 7 škedeuj spravilo. Na dalje so mu prostori, ki so stari, koto^iti, z deskami obiti, zato posebno priljubljeni, ker se 7 njih po zimi labko poskrije. Rad se drži S7oje glibe, to je živi družno 7 celib tropab in 6e je toplo, giblje se pra7 ži^abno sem ter tje. Letati ga ne boš lahko videl. Žitui kupi, 7 kterib je mnogo žižko7, kažejo neko po^išano toploto 7 sebi, tako da jo z roko, 6e jo 7 kup 7takneš, labko razloeia. lz 7sega, kar je bilo dozdaj po^edano, so pa tudi pomočki zoper tega žitnega škodljivca lahko najti. Pred 7sem morajo žitnice biti piezračne in vcdno čiste in snažne. Vse aprauje in razpoke se mnrajo kolikor mogo8e skrbno zamazati. Če sc je treba proti čitu in bubi braniti, ne oataja boljšega sred8t7a, ko žito 7 krušni peči močno segreti, če ga ni moč koj zmleti in pospeči. Kajti či'7 in buba 7 zaprtem zrnu skrita se 110 dasta drugaSe zatreti, ko z gorkoto. Najboljše uienda bodc žižko7 kolikor niogo8e naJ7e8 poloviti iu sicer za pra^cga časa. Pra^i 6as je gotovo tisti, ko samice ae niso jajčko7 izlegle, to je toraj brž spomladi, ko iz s^ojih skmaliač na beli dan izlezejo in se na toplib mestib zbirajo. Drugokrat pa 7 začetku julija, ko pride drugi zarod in sicer 7 7ečem atevilu, ko njegovi roditelji, na svitlo, in slednjič 7 začetku septembra, ko se zaduji zaiod, kteri potem skozi ziuio prespa^a, se izlegati začne. Ko so 8« žižki, ki so silno trdnega ži^ljenja, 7 žit- nih kupib naselili, morajo se izrešetati. Našlo se je tudi, da se piav radi pod subimi cunjami zbirajo. Take ae jim morajo na mestib položiti, na ktera radi zabajajo in se tam zbirajo. Najrajši grejo na toplo, toraj na bolj solnčno stran žitnice. Tukaj se jim morajo torej sube cunje položiti in ko se jib je pod njimi nabralo, se morajo skrbno pobrati in polo^iti in potem jib je treba ali pomučkati ali s toplo vodo popariti ali splob sežgati. Brž 7 spomladi in tudi jeaeni, ko so mrzli dnevi žižkom neprijetni, in se morejo na mesta zvabiti, ktera se umetno segrejejo, n. pr. aegreto opeko, gorkim peskom, z 7ročimi slivnimi peškami. Vsakokratni taki izvirek se pokrije in zavije suhimi cunjami in ko se jih 7 cunjab precej nabere, se pokončajo, kakor uajbolj kaže. Svarilo zastran nezanesljivih zavarovalnic proti toči. Dobrote za7aro7anja spre^idajo ljudje čedalje bolj. Celo na kmetih začeli so pogosto zavarovati se, to pa ne samo proti ognju, ampak tudi proti to8i. To je h^ale^redno. Kmetski 61o7ek si tako zagoto^i dohodek iz 87ojih pridelko7 in po tem takem S7oj in 87oje rodbine obstanek. Tem bolj je pa obžalo^ati, da ljudje pogoato 7 polnej ne^ednosti razmer in lahkomišljeno za7aro^alne pogodbe podpiša^ajo, ker jezi&nim kričačem prehitro 7erujejo in se zapeljati dajo k za^aro7alnicam, ki nimajo nobenega poroat7a za to, da bodo res zamogle S7ojo dolžnoat storiti iu škodo po ognju ali toči poplačati. To se ie8e ne^ednoat Ijudi porabljati 7 to, da se od njib denarje7 poIo7i, ne pa da bi se jim 7 nesreči res pomagalo. Nekatere za^aro^alnice so take, da škode nikakor popolnem, ali še niti do pol izpla8ati ne morejo. Ena izmed takib je: ,,pr7a ogerska zavaru7alna družba proti to8i. (Erste ungarische Hagel^ersicherungs - Gesellscbaft.) Ta razpošilja s^oje opra^ilnike ali agente po deželi, h^ali sebe po vesuicah s tiskanimi pozivi ali plakati ter vabi ljudi na za^aro^anje proti toči. Uže lani smo sliaali pritože^anja zoper poatopanje 07e za^aro7alnice, oziroma jenib agento7, pri nas na Štajerskem. Naznanili smo nja državnemu pra^dniku pa do sedaj niamo iz^edeli, aii in kaj se je zgodilo. Neda^no smo dobili celo zauealjiva poro8ila, ki 87edo6ijo, da gori imeuo^ana ogerska za^arovaluica ne zaaluži nobenega zaupanja. Ona ima S7oj sedež 7 Požunu (Pressbnrg) pa njej je ondi prepo^edano za7arovance7 nabirati. Sodnijske preiska^e so baje pokazale, da 7es goto^i denar, kojega od za7ai07ance7 kot premije dobijo, pobirajo ustano^itelji družbini, 7 za^aro^alnično blagajnico pa le 87oje lastne menjice brezvrednostne zalagajo. S cim hoče taka družba akode izplačevati ? Taka družba ne moi e za7aro7anceui poniagati in se nje naj 7aak 7aruje, kdor neče s^ojega denarja nalašč za^reči. Centralni odbor atajorske ktnetijske družbe je 7se to uže nazuanil cea. kralj. namestniji, c. k. državnemu piavdništvu in dežel- nemu odbora v Gradcu in svari in opominja zlasti kmetske ljudi, naj se varujejo omenjene wprve ogerske zavarovalne družbe proti toči". Baron Waschington, Fr. Mttller, predsednik. tajnik. Sejmovi na Štajerskem. 8. junija sv. Trojica v Sio7. goricah, 87. Marjeta na Dravsk. polju; 9. junija sv. Jtirij celj. okraja, sv. Marko lašk. okraj. at. Martin pri Slov. Gradcu, Pilštanj, Radgona, Stra8s; 10. jun. 87. Primuž celjak. okraj. Reichenburg, 13. jun. sv. Andraa v Slov. goricah, Eozje, Lo6e, Gleinstetten, Gradec, sv. Janž pri Dolj. Drauburgu, Brežice, Zre6e, Rogatec, Žavc, Žigerski breg. Sejmovi na Koroškem. 14. jun. Zgor. Drauburg, 15. jun. Wolfsberg.