mm Mm DOMAČI |§j PRIJATELJ ff ŠTEV 3, LETNIK VII, - 1. MARCA 1910. - ll IVAN LAH: BOŽJI VOLEK, BRSEti. Poznate božjega volka. Sedi pred svojo luknjo v travi, greje se na toplem solncu in poje svoj: čri-čri . . . Zdaj in zdaj prestane, da posluša, kako čvirikajo njegovi sosedje, razni črički in murni. Ako greste zvečer na polje slišite daleč na okoli cel koncert, ki se razlega prek travnikov in polj pozno v noč. Tako je živel božji volek v svoji zadovoljnosti. Sedel je pred svojo luknjo, grel se je na toplem solncu in pel svoj čri-čri ... Le včasih je zapustil svoje bivališče in odšel pogledat na polje. Ježa, ki je na nji ležala njegova lepo uglajena luknja, ni bila visoka. Nad njo in pod njo je ležala velika njiva. Tja je odšel božji volek po dnevi, takrat ga ni bilo doma. zvečer pa je že zopet sedel na svojem mestu in pel pozno v noč. Po noči je spal v svoji luknji pozno v jutro, ko je že rosa padla s trav. Znancev in prijateljev božji volek ni imel, bil je samotar in je bil srečen v svoji samoti. Toda nekoč je prišla nesreča, grozna velika. Kmet, ki je bil oral njivo nad ježo, je vrezal brazdo na meji tako v živo, da se je prst vsula po ježi navzdol. Prestrašil se je božji volek in pobegnil v svojo luknjo. Še enkrat se je ozrl. Toda v tem trenutku se je vsula nova gruča po ježi in je zasula luknjo popolnoma. „Nič hudega," si je mislil božji volek, „to se da jutri odstraniti. " In se je hotel takoj lotiti dela. Toda pri tem mu je prišlo na misel, da je morda kmet še zunaj in ko bi se prikopal iz luknje, bi ga morda kmet pobil. Čutil je, kako se vedno nove gruče vsipajo nad njegovim domom na onem kraju, kjer se je tolikokrat grel na solncu in prepeval svoj čri-čri. To je bilo znamenje, da je nevarnost še vedno velika. Drugi dan je hotel iti božji volek na delo, toda spomnil se je, da so gruče rahle in da se lahko vsujejo nanj ter ga stero. „Boljše je", si je mislil, „da se gruče nekoliko uležejo in potem si napravim skozi nje prehod na svetlo. 49 >i In je čakal cel dan. In tretji dan se je hotel božji volek lotiti dela, a čutil je vr sebi nenavadno lenobo in vsaka mala kepica se mu je zdela grozno težka. Vsedel se je in pomislil: ,kakor je prišlo, tako odide to naprej. Vsulo se je z njive in bo zdrčalo naprej po strmi ježi na drugo njivo. Morda je gospodar nalašč nakopal nekoliko in jutri, ko bo kopal dalje bo odkopal zopet naprej. Kar pride samo, mora tudi samo izginiti . . ." Tako je premišljal božji volek in čakal. Vse tiho je bilo nad njim in okoli njega. Le zdaj pa zdaj se je začulo malo bobnenje, ko se je sesedala prst. „Vse se počasi splazi naprej," je mislil, .počakati je treba, vse pride s časom . . ." Toda bolj in bolj tiho je postajalo okoli, bolj in bolj se je sestrjala prst, ki je ležala nad luknjo. Božji volek je začel premišljati: .Samo ne pojde", je govoril sam pri sebi, .so stvari na svetu, ki pridejo same, a ne odidejo same. Tudi kmet lahko nekaj nasuje, a ne odsuje zopet. Lahko da odsuje in odkoplje šele čez dolgo časa, zato se ni zanašati. Treba bo poskusiti sam." In božji volek se je lotil dela. Toda vse. kepice so bile še mnogo težje, nego preje in gruda pred luknjo je bila mnogo trši, nego prej. „Kakor iz svinca tako je vse težko," je modroval božji volek, .mogoče je usoda, usojeno je vsakemu kje poginiti." Te misli ga je postalo strah. Lotil se je dela z večjo silo, toda njegove sile so bile oslabljene. „Ko bi bil začel takoj," je mislil božji volek, „takoj, ko se je zasulo, ko bi bil takoj delal, bi bilo šlo. Tudi če je bilo nevarno, je bilo vsaj dvoje mogoče: ali rešitev ali smrt. Sedaj pa je samo eno gotovo: Smrt. Ko bi ne bil premišljal in čakal, bilo bi časa dovolj. Sedaj pa je čas prešel, gruda se je strdila in moje sile se oslabele. Ko bi bil pobegnil že preje, takoj, ko so padle prve kepice preko ježe. Takrat je bilo čas uteči in oditi v svet. Ko bi bil na to mislil takoj, prej predno sem si izvolil tu svojo luknjo. Takrat je bilo čas, takrat je bilo mogoče." .Toda", prišle so mu druge misli, .vendar je bilo prijetno na ježi sedeti v travi, greti se na solncu in prepevati brez skrbi. Ko bi bil skrbel za smrt, bi bil pozabil na življenje in bi ne imel od življenja nič, kaj je torej boljše: sedeti, prepevati in veselo živeti in poginiti, ko pride težka ura, ali skrbeti celo življenje in bežati pred smrtjo, kakor pred velikim strahom?" Tako je premišljal božji volek, da je skoraj čisto pozabil, da je zasut in da je sedaj konec vsega, pa naj je boljše to ali ono. Zato božji volek niti ni dal odgovora na svoje vprašanje. kajti med tem so ga zapustile zadnje sile in je obležal pred težko smrtonosno uro. Odgovoril pa je na to vprašanje krt, ki je v onem času priril izpod zemlje: pohrustal je božjega volka z veliko slastjo in si mislil pri tem: V važnih trenutkih je treba odločnosti. Ko bi se bil dal preplašiti trdi grudi,, bi ne bil prišel na tako dobro gostijo. Veselimo se življenja tem bolj. čim trše ga zaslužimo. Porinil je z rivčkom nekoliko naprej in svetel dan je posvetil i« 50 v luknjo. Svetel dan, ki je božji volek tako hrepenel po njem. Toda krtu ni bilo mar svetlega dne, ampak le mastnih hroščev in se je vrnil nazaj v svojo tmo. adar začne pri nas v jeseni deževati, dežuje cel teden. Tiho, mirno, po dnevi in po noči. Dežuje, dežuje, dežuje, — napoji majko zemljo prav do dobrega, potem zapiha lahni veter, nebo se očisti in gorko jesensko solnce kar pripeka. Njiva se osuši. Najboljši čas za oranje. Bone Krajnenec je zopet zapregel svojo kravo Sivko in vola Belka in hodi za pljugom. Polje ima v krasni široki zaseki. Na vseh stranah gozd in zatišje. Zemlja je kipra in se drobi, kakor kruh. Bone je zamahal z bičem in zaklical; ,Vje-č, oaje. naprej, prijatelj!" Živo se je oglasil odmev iz gozda. Stari Belko je zavrtel z repom in zadovoljno korakal po prsti. Sivka, slaba kravica, dvakrat manjša od Belka, se trudi, da bi šla enako čvrsto ž njim. In glej, že se razteza brazda, dve, tri . . . Bonovo zamišljeno lice se je nekoliko razvedrilo. Pozabil je na svoje uboštvo in požvižgaval. „Nikar toliko ne hiti, Belko, Sivka ne more toliko, kakor ti! ... Le pojdi. Sivka, pojdi sirota uboga . . . Utrudila sta se, ali kaj naj počnemo? Tudi jaz sem se utrudil . . . Vje-č, gori! . .. doli! . . ." Belko, shujšin, star vol, širi nozdrve in hodi, kakor kakšen velikaš. Drobna Sivka napenja vse svoje sile. Gobec ima odprt, križ vpognjen. tenki rep zvit. Belko stopi enkrat, ona — dvakrat. Izplazila je jezik — gre! Okrog naokrog je samota, nikjer živega bitja. Iz gozdov lahno šume bose noge jeseni, a pod njimi slabotno pokajo suhe veje. ..Pojdi Sivka, ljuba moja!" kliče Bone, ki strahom opazuje, kako krava vedno bolj slabi in omahuje. „Stoj! . . . Malo bomo počili!" Trudne živali obstoje. Bone je šel naprej k njima in ju gladi po čelu. ..Belko, ti ne veš, kaj delaš, preveč si utrudil Sivko! Kaj ne. Sivka?" je govoril ž njima. A Sivka in Belko sta mirno in tiho gledala nanj z velikimi žalostnimi očmi in težko dihala. Sivki se je cedila pena iz gobca. ELIN PELIN: IZ BOLGARSKIH PRIPOVEDK: m BRRZDI. Pogledala je na svojega belega tovariša, na svojega gospodarja in žalostno sklonila glavo. „Kaj, dragica? Povej! Ali ti je težko? Sivka, sirotica! . . . Hudo ti je, kaj ne? Se danes bomo nekaj zorali, jutri je praznik — cel dan bomo počivali. Kaj me gledaš, Belko? Ti si junak, ti!" je prigovarjal in hvalil Bone. Ali Sivka ni privzdignila glave. Dobre gospodarjeve besede niso mogle potolažiti njenega žalostnega srca. Njene upadle sla-bine vzdigavale so se naglo in močno. Noge so se ji tresle. »Povej mi, Sivka, sirotic.', kaj se ti je zgodilo?" je spraševal Bone prestrašeno in začel jo je gladiti, kakor otroka. Potem je stisnil bič in zavpil: »Vje-e, pojdita, vlecita, da se malo razmajeta!" Belko se je napel, da bi potegnil. Sivka se trudi, da bi se mu pridružila ali ne more in zopet se ustavi. »Vje! Naprej!" vpije Bone z visokim, opominjajočim glasom. Odmev se je živo oglasil iz gozdov. Belko je zakoraknil najprej. Sivka je še enkrat napela svoje moči, ali noge so se ji zatresle, zvalila se je na zemljo, padla med brazde in mukala žalostno. Bone je prestrašen vrgel bič proč, hitro izpregel Belka in se žalostno postavil pred Sivko. Ta je ležala nepremična, z iztegnjenim vratom, gobec zarit v vlažno zemljo, oči zaprte. Dihala je stežavo. „Vstani, Sivka, vstani!" Bone ji je vzel jarem in ji začel vzdigovati na noge. Sivka je komaj malo odprla oči in proseče pogledala na svojega gospodarja, kakor bi mu hotela reči: pusti me, naj v miru umrjem in oči so se ji zopet zasenčile. V skrbeh je stopical Bone okoli nje, nevede, kaj bi počel. Njiva se je orana — nezorana grela na solncu. To je samotno gledalo doli z nebes in počasi, počasi odskakovalo od poldneva in se klonilo za vrhe. Nikogar ni bilo v bližini. Gozd je bil nem in gluh. »Kvišku, Sivka! . . . Vstani! Poglej, Belko te zasmehuje. . . Vstani! . . . Nikar se ne šali, ljuba moja! . . . Glej, kako je zemlja kipra, — kakor zanalašč za oranje!" In Bone je prijel kravo za noge in jo polahko vzdigoval kvišku . . . Ta se je uprla s prednjima nogama ob zemljo in zadnjikrat poskusila, da bi vstala — ali komaj premaknila se je. In zopet je položila glavo žalostno na kipro prst in se še težje zadihala. Bone je sel pred njo, vzel njeno glavo na svoja kolena, gladil jo je in poljubil na čelo. »Nikar ne delaj tega, draga moja t Usmili se nad menoj! Slišiš! . . . Samo še ta njiva je ostala. Orali bomo, da bomo doorali. potem bo mii, počitek ... Do smrti te ne zaprežem nikoli več. Tvoja mala telička, Galica, bo zrasla in bo poma- gala Belku. A ti boš cel dan ležala v staji in boš prežvekovala. Otroci ti bodo nosili vodo v belem škafu, vsako jutro te bodo počesali, krmili te bodo . . . Ti se popraviš, ozdraviš, pomagaš. Kaj ne. dragica? Takrat bodeta Galica in Belko orala a ti se bodeš pasla na meji, gledala boš na nju in rekla jima: Delajta — delajta — in veselila se bodeš nad njima. A zvečer, ko bomo pustili Galico, bo prišla k tebi, lizala te bo in te bo pozdravljala: Dober večer, stara mati . . . Vstani, Sivka, vstani! . . . Vstani! ... Kvišku! . . ." Ali Sivka se ni ganila, niti oči ni odprla, da bi se bila ozrla nanj . . . Tresla se je, kakor v zimnici. Bone je vstal, odlomil košček kruha, posolil in pomolil ga ji pod gobec. „Na, sirota! Pojedi! ..." Sivka je odprla oči, pogledala milo na gospodarja a trepalnice so se ji zopet zaprle. Bone je obupno vzdihnil. Pogledal je na kipro prst, pogledal na gozd. ki je molčal, pogledal na Belka, ki se je tiho pasel na meji, pogledal na solnce, ki se je že naginjalo v zaton in videl je, da je sam, da ni od nikjer pomoči. Potem se je obrnil k bolni Sivki. „Vstani, dragica! . . . vstani! Medved je v gozdu in bo prišel in te bo požrl!" jo je plašil. Potem je vzel z voza star raztrgan koc, ogrnil se vanj, šel v gozd in začel tuliti, kakor medved ter se po vseh štirih vrnil zopet nazaj k ubogi kravi. „Bau! ... Au!" . . . je hropel in se bližal k nji. Odprla je oči. Globoko v njenem zmučenem, žalostnem pogledu je zagorel besen strah. Zivinče je privzdignilo glavo, obupno zamukalo. ali vstati vendar-le ni moglo. Bone je vrgel koc od sebe, vzravnal se obupan nad kravo, pokrižal se in zajokal. Sivka je še enkrat zamukala, grozno odprla oči in prestala dihali. PASTOŠKIN: „PRI JAPONCU". Bil je še mlad in se je povrnil iz Amerike. Kaj mu je bilo — trideset let, več težko. Postavil se je doma pod starodavni oreh pred hišo, ozrl se je gorindol po vasi in porožljal s tolarji. Kaj bi zdaj? In se je oženil. Ampak stvar je že taka in kot človek, ki je videl Ameriko, je brž razumel: z ženo samo ni nič, se reče, je že, toda ker nista bila ne ona ne on toliko romantična, da bi si sedela od zore do mraka nasproti in se gledala, je prišlo tako. da je stopil v mesto in povedal gospodi, da bi menda ne bilo napak, ko bi se lotil doma točiti kaj mokrega. Ljudje so delavni od sile, potijo se in trudijo in pri tem jih kaj rado zažeja, zlasti vsak sedmi dan. Vrček piva ali polič domačega bi se jim izborno prilegel zdajpazdaj. Imajo sicer krčmo v vasi, a kaj ko so vaščani razcepljeni na stranke. Prisiljeni so se shajati vsi pod eno streho, pravo čudo potem, če se včasih zlasajo ali okepajo s kupicami! Gospoda so se nasmehnili in so prikimali. Nato so jela prihajati poročila o vojski na daljnem vztoku. Spočetka so stali vaščani nad strankami in se niso ogrevali ne za te ne za one. Za to šviga-švaganje jim ne gre zameriti, zakaj kdo se naj poteguje za stvar, ki ga briga manj kakor lanski sneg? Poleg tega so sloveli vaščani neglecle na svojo veliko miroljubnost zlasti po svoji brezprimerni previdnosti, ki jim nikoli ni dopustila, da bi se izrekli v dvomljivih stvareh za levico ali desnico kar tako, brez zadostnega premisleka in brez tehtnega vzroka. Ampak čemu to obrekovanje pod krinko ljudomilega zagovarjanja? Zadovoljimo se z dejstvom, da so prenesli vaščani svoje simpatije iz pokojnih sfer nadstrankarskega cincanja pod ruske šotore, kakor hitro so doznali, da jih loči od dežele krvo-litja dober poldrug del sveta in da so torej tudi v najhujšem slučaju lahko brez skrbi pred mongolskimi pošastmi, ki hi morale pozobati nekaj milijonov Rusov, vse Turke in še tega in onega, preden bi pridrle v njihovo vas. Vsi so stopili odločno na stran Rusov. Samo mladi krčmar Zatilec. ni hotel prav storiti. Detešmentaj, zakaj pa je tičal celih deset let v Ameriki? „Tako, tako!" je bobnal samozavestno z debelini prsti po mizi od belega javora, če so razgrinjali pivci v nedeljo različne novine in je cerkovnik, vaški pismouk, bral o bratih Rusih in njihovih močeh. Poslušal je mirno do kraja in potem je rekel znova: „Tako, tako! — Lepo. Ampak jaz sem videl te Japonce na lastne oči, kakor vidim sedaj vas. Japonci zmagajo, tako vam dem; Japonci zmagajo." „Zmagajo, zmagajo, kajpa da zmagajo," ga je prekinil cerkovnik. „Saj že zmagujejo! Tukaj beri in poslušaj, če nisi slep in gluh: Japoncev tritisoč mrtvih, Rusov petdeset in nekaj ranjenih." „Ta*ko, tako! — Ampak Japonci zmagajo." Zatilec je govoril umerjeno in samozavestno, amerikansko pač. Cerkovnik je donašal dan na dan po dvoje, po troje listov in se je mučil in trudil na vse kriplje, da bi pritegnil tudi Za-tilca k Rusom. Zaman. Zatilec je bil v Ameriki in je videl Japonce. Veliki niso, a so pravi pravcati' martinčki, hujši kakor martinčki. Mu odsečeš glavo in meniš, da si opravil. Ka še — glava te grize in rep maha sam zase. Nato prikuka iz glave drugi rep in iz repa druga glava. Taki so Japonci! ,'fi nič ne veš", je siknil cerkovnik ob pogledu na klaverne uspehe pri Zatilčevem spreobračanju. ,Tako, tako!" Pa se je zgodilo, da so bili primorani polagoma tudi najbolj cerkovnikovi listi zamenjati številke: Rusov tritisoč mrtvih, Japoncev petdeset in nekaj ranjenih. Toda rusofilstvo vrlih vaščanov zato ni zapadlo sušici in prikimavajoči štab cerkovnikovih privržencev se zato ni skrčil na enega. Res, da je bil Zatilec v Ameriki, ampak bogve, če je Amerika res na Japonskem? In dalje — ali ne zna brati'cerkovnik desetkrat gladkeje od Zatilca? In kaj se ne tikala že skoro z gospodom kaplanom, ki ima vseh osem latinskih šol in še peščico črnih povrh in dela mašo vsak dan in mora torej vedeti kako, pokaj in s kom? .Rusi so nam bratje po rodu po krvi, ti pa si izdajica!" je končal nekega večera cerkovnik in je stopil ob poldvanajstih v krogu svojih učencev na cesto. .Tako, tako!" se je smehljal Zatilec. Obrt mu je uspevala imenitno. Cerkovnik ga hodi spre-obračat, on pa toči njemu in njegovim tovarišem še čez uro. Prej ni bilo tega. Prej je posedal mežnar pod košato lipo pred cerkvijo in je pravil karkoli, zakaj bil je pismouk. Zdaj pa je bral in v temi ne moreš brati, nikar da bi rusofilil Zatilca, ki bobna doma po mizi in čaka z medenim obrazom: „Še en vrček, prijatelj?" O. Zatilec je bil v Ameriki in je umel pritegniti vse drugače cerkovnika k svojim vrčkom kakor cerkovnik njega k Rusom! Bilo je po novem letu. „Da, Port Artur je padel", se je razvnemal cerkovnik. ,A vedi, Zatilec, da padeš tudi ti padeš! Hajd, prijatelji za mano!" In je zagnal togotno belo krono po mizi, da je zletela na drugem kontu na tla in je srebrno zazvonila. .Tako, tako!" Zatilec se je sklonil in je pobral krono. „Ne, prijatelji, k temu Judežu ne gremo več in kdor prestopi še enkrat njegov prag, bodi izdajica kakor on!" je ščuval cerkovnik zunaj svoje poslušalce. ,,Izdajica kakor on", so zamrmrali za njim. Naslednji večer je prišel cerkovnik zopet v družbi svojih učencev: „Tu, Zatilec, zdaj poglej, nevernik! Port Artur ni padel. Včerajšnja vest je bila prenagljena in kriva. Zdaj imaš! Japonci so zmagali, he? Tvoja molitev je pomagala, kajne? Namazane grbe so odnesli domu, lopovi, in nič jim ni pomagalo, da so martinčki in da si jih videl ti v Ameriki. Ha ha ha!" „Ha ha hal" se je smejala njegova truma kakor na povelje in je pila. »Tako, tako!" Zatilec je vzel prazne vrčke z mize in se je vrnil s polnimi. „To si jo skupil s svojimi Japonci!" se je hehljal cerkovnik. ,Rusom na zdravje, prijatelji! Živeli Rusi!" »Živeli!" »Tako, tako!" Zatilec je hitel polniti prazne kozarce. Pred cerkovnikom je kazal žalost in potrlost, kakor se spodobi za osramočenega preroka, toda v kleti, v svoji hladni kleti, obdan od polnih sodov, ki so plahneli in se sušili na rovaš zmagoslavnega Port Arturja, se je naravnost blaženo smehljal in božal z ljubeznivo očetovsko roko te okrogle sode, precej podobne onemu, ki je začel poganjati polagoma z vso bujnostjo in odločnostjo tudi njemu pod nadetim telovnikom. Drugo jutro so se ustavljali ljudje pred Zatilčevo krčmo. Kdorkoli je prišel mimo, je obstal in se zagledal smehoma v Za-tilčeva vrata. Zatilec se je še zibal v sladkih sanjah in je mrmral v smrčanju svoj večni »tako, tako". Še poleti, ko je krščanskega človeka nevredno, da bi se kuril prek šeste pod odejo, jo je potegnil rad do sedme, pozimi pa redno do osme. Žena je bila prej po konci in je opazila porogljivo postanje zunaj. Pohitela je na pod in z nemalim naporom je srečno iztrgala moža zaspančevim krempljem. »Kaj pa je, stara?" je zarenčal jeznorito. Kako da se izprevržeta mož in žena že kaki dve leti po poroki v »starega" in »staro"? ,, Vaščani naju oblegajo", je tolmačila. »Ne vem. kaj imajo. Najprvo se je ustavil eden, potem dva, potem trije . . . Zdaj jih je cela vojska. Kako se smejejo!" »Tako, tako!" »Pojdi in poglej! Mene je sram, ne upam si med nje. Bogve kaj imajo. Pojdi in jih zapodi! Obleci se no! Glej, mežnar se grohoče, da ga je slišati izmed vseh : že dobro četrt ure, prišel je med prvimi. Dvigni se, klada!" »Tako, tako! — Bo že kaj radi Japoncev." »Saj se meni tudi tako zdi. Čemu se vtikaš v take stvari? Jaz sem že sita teh Japoncev do vrh glave. Dan na dan samo prepir v hiši, samo prerekanje in kreg, da je poštenega kristjana že kar sram. Pokaj vedno pikaš in dražiš tega vbogega mež-narja, da je revež že ves izpit in zelen. »Molči, stara!" In »stara" je molčala. Zatilec se je ozrl skozi okno. „Stara" ni lagala. Cesta je £ bila že vsa zasedena. Vaščani so se dregali s komolci, se mu- £ zali, kazali na vrata in se smejali. Zatilec je odpahnil okno in je pogledal po množici z onim £ medenim izrazom: »Se en vrček, prijatelj?" Tak izraz je v sakem, £ še tako kritičnem slučaju na mestu. To vedo zlasti krčmarji. £ Zato se ga tudi vestno poslužujejo in mnogo jih je, ki jim črte £ na licu vsled tega nekam otrpnejo in okamene, da kažejo vedno £ samo ta izraz. Takim krčmarjem se rado zgodi, da pozabijo, £ kako se je treba jeziti, in ko tirajo kakega oskubljenega vinskega £ bratca preko praga, je njih ogorčenost navadno le navidezna, £ slab posnetek resnične. Ampak to je postranska stvar. Zatilec se je ozrl torej skozi okno in se je nagnil na cesto. : Da, tam nad njegovimi vrati, prav pod njim je nekaj viselo, nekaj kakor plošča. ..Japonci napadajo Port Artur", se je oglasil cerkovnik. Bučen grohot. Zatilec se je sklonil proti oni stvari in jo je povlekel k sebi. £ Bila je to čisto priprosta, črna kovinasta plošča in na vsaki plati naslikan Japonec. Delo ni bilo slabo. Docela po božje ustvarjen Japonec: na glavi torilce, ki je mahala izpod njega sivkasta kita ■ malone do j>eta. obličje trivoglato in rumeno kakor cekin, kratke £ hlače in opanki. Pod podobo je stal na vsaki strani rudečezelen « napis: .Pri Japoncu". .Tako, tako! — Mežnar, koliko pa stane taka-le tabla?" Zatilec je brž vedel, da je to cerkovnikovo delo; zakaj cer- ■ kovnik ni bil samo pismouk, temveč tudi mizar, rezbar, kipar, ■ košček krojača, slikar in še to in ono, kakor so pač zahtevale ■ potrebe. Pošaliti se je hotel z njim. z Zatilcem, ki je bil v Ame- ■ riki in se je tam naučil, kako človeku vse prav pride, ne šele čez sedem let, ampak takoj. Baš včeraj je ugibal Zatilec, da bi 5 mu je kak poseben znak nad vrati ne kvaril obrti, takole kaka » zver ali kaj podobnega. Zdaj mu je prišlo to kakor nalašč. Sam • bi težko zadel kaj boljšega. .Sedem japonshih glav", se je odrezal cerkovnik. »Kakor hitro mi jih pošljejo tvoji Rusi. Tako, tako!" Zatilec je obesil ploščo zopet na prejšnje mesto. Tisti večer se je mežnar trikrat pridušal, da lažejo vse no- Z vine brez izjeme. Pred zbrano družbo jih je raztrgal z veliko S slovesnostjo in je nagnil od jeze tri čaše zaporedoma. Trdile so namreč znova, da je Port Artur padel, padel nejjreklicno. »Tako, tako!" Zatilec je odracal z vrčki v klet. Cerkovnik zahaja še vedno k Zatilcu, a brez listov. Krčma se imenuje od tedaj »Pri Japoncu". FR. ALBRECHT: MLRDEhKRM V flLBCJM, i. Veliko ljubiti na svetu se pravi — veliko trpeti: veliko trpeti na svetu se pravi — veliko živeti . . Ljubite — trpite — živite! Do dna polno čašo izpijte: naj bo si radosti, sladkosti, naj bo si grenkosti, bridkosti — le enkrat samo se živi'! II. Ne želi čestilcev krog sebe cel roj! Le enega želi —: in ves bo on tvoj, in vsa boš, ti vsa boš njegova. Le ena edina resnična ljubav je vredna življenja, je vredna težav in vredna je vsega trpljenja . . . Ne hodi za srečo! Ker sreča je laž ... Nesrečna bodi! — V nesreči spoznaš svetost vso in ceno življenja. Ne živi kot čreda tvojih družic ! O, vedi: Življenje ima svoj poklic: iskati najvišje Resnice. Tako razkropi nas po svetu navzkriž to silno, tiransko življenje takrat — da tem hujši, tem težji je križ — ko v srcih vzbrsti koprnenje . . . In gremo . . . Raztrgamo s silo vezi, ki duše sorodne tesno so družile, pozabljamo znance in vse ljudi, vse, ah, kar so duše ljubile — — — V vseh dobah zgodovine, že v starem in v srednjem veku so živele žene, ki so si bile sveste svojega človeškega dostojanstva in so imele silo in pogum, delati tudi na drugem polju, nego le na onem, na katero jih je omejila človeška družba. III. M. GOVEKARJEVA: ŽEMSTVO in JRVM05T. Ali to so bili vedno le izjemni slučaji. Te znamenite žene niso — imele naslednic, zato niso izpremenile nazora o manjvrednosti ženske, niti niso mogle predrugačiti in izboljšati socialnega stališča ženskega sploh ... V tistih časih in še dolgo potem so bile žene nekak pasiven element, prilagodile so se svoji okolici, svojemu poklicu, okolnostim in razmeram, ki so jih ustvarjali — moški. Žena je bila spoštovana kot mati, kot pomočnica moževa, toda za svojo osebo večinoma ni bila ali ni smela biti nič. Odkazano jej je bilo le eno polje dela: družina. In mnogim se zdi še danes, da zadošča k rednemu izpolnjevanju materinskih in zakonskih dolžnosti malo gospodinske umetnosti, mnogo izve-denosti v modni stroki in pa še malo sentimentalne ljubezni. Da more biti žena nekaj svojemu možu in svojim otrokom šele tedaj, kadar je sama v sebi značaj, zavedna, v svesti si svojega cilja, k temu nazoru prihajajo zelo počasi žene same in ž njimi počasi tudi javnost. Gospodarske razmere, boj za obstanek je prisilil ženske, da so se ozrle po svetu, in so si izkušale dobiti v njem samostojno ter neomajno stališče. Nikdar ne smemo pozabiti, da je to prvi in glavni vzrok ženske emancipacije. Nekateri na-zadnjaki še danes vzdihujejo z neko mučeniško pozo: „V prav vsako stvar se že vtikajo ženske, povsod nam odjedajo kruh. Žena naj ostane v hiši, omoži naj se ter naj skrbi za gospodinjstvo in otroke! Vsako vtikanje ženske v javnosti, posebno pa v politiko, kali družinsko življenje in slabo vpliva na socialne razmere!" No, priznati je treba, da je sedaj, v XX. stoletju slišati takih ozkosrčnih in nesmiselnih opazk vedno manje ter jih čez kakih 100 let ne bo sploh nihče več izustil. Ženske so že na vseh koncih in krajih dokazale, da so v raznih poklicih prav tako zmožne kakor moški ter da gledč vestnosti moške celo daleko nadkriljujejo. Kdaj slišimo na primer, da bi bila kaka ženska poneverila denar? In vendar se na poštah in v raznih denarnih zavodih že dolgi nastavljajo ženske. Takisto so ženske voditeljice velikih trgovin ali so v njih blagajničarice, a vkljub temu slišimo le redkokdaj, prav izjemoma o kakem poneverjenju z ženske strani. Pa še takrat gre navadno za malenkostno svoto, ki si jo je prisvojila kaka škandalozno plačana kasirka, ker je bila lačna ali ni imela kaj obleči. Preden je mogla ženska vsaj deloma dokazati svojo usposobljenost, je morala prestati pač bridke izkušnje. Prepričala se je v javnosti v svojih zmožnostih, prepričala se je pa tudi, da ni enako cenjena kakor mož, da se jo celo mnogokrat ne priznava za človeka, ki ima razum, čut in voljo. To, kar je videla pogostokrat v zasebnem in družbenem življenju: poniževanje žene, to se ni pokazalo kot izjema, marveč kot nazor človeške družbe. In takrat se je, v svesti si svoje človeške dostojnosti, uprla temu poniževanju. Začela je opazovati samo sebe, začela je polniti vrzeli svojega znanja ter se boriti za svoja človeška prava. Hotela je doseči enako pravice do šole in do dela, enako ceno ter pravno in m r a v n o enakopravnost z možem. Žensko vprašanje je nastalo iz poniževanja žene in bo rešeno, ko bo ženska vstala in bo pripoznana v polnem obsegu kot človek. To je cilj ženskega gibanja. Spočetka in celo do nedavna so na to gibanje gledale nezaupno tudi žene same. Toda danes je gotovo in' jasno: Ogromen mrtev kapital paroda je zakopan v rokah in glavah žen. Treba je le, da se te vzdramijo, da se jim da svoboda razvoja, privesti jih je treba na isto stopinjo družabne vrednosti, kakor jo ima moški, da se bo mogel ves narod zdravo in sorazmerno razvijati. Kakšna ovira vsakega napredka so ravno neizobražene, neplemenite, nazadnjaške ženske? Kakšne vzgojiteljice morejo biti svojim otrokom, ki so bodočnost in nada naroda? Zato smatra žensko gibanje izobrazbo žen za prvi predpogoj, za prvo sredstvo, da doseže svoj cilj. in ravno izobrazbi posvečuje največ sile. Ženska se mora predvsem osvoboditi duševnih verig, ki je bila vanje vklenjena stoletja in stoletja, potem pride vsa enakopravnost sama od sebe. Sicer je res, da bo zato morda boj še hujši. Toda zakon narave je tak, da odloča vedno — močnejši. Močnejše po duhu, pridnosti, vztrajnosti pa najdemo med moškimi in ženskami. Človeštvo naj bo samo toli pravično ter naj sodi po izvršenem delu, ne pa po neutemeljenih, praznih frazah raznih zavistnikov. Pri nas se sicer prav počasi ali vendarle razvija žensko vprašanje v praksi. Imamo že delavke po najraznovrstnejših tovarnah ter v različnih obrtih, pomočnice po trgovinah in tudi razumne, ugledne trgovke — voditeljice. Dalje imamo poštne uradnice, učiteljice, voditeljice, uradnice po različnih odvetniških in drugih pisarnah in bankah, dekleta študirajo na gimnaziji in celo nekatera na visoki šoli. Vse stopa z brezhrupnimi, prav malimi koraki naprej. Samo za politiko nima naše ženstvo prav nikakega smisla. V tem oziru so nazadnjaške vse naše stranke brez izjeme. Celo socialni demokrati se bore samo za svoja moška prava, in ko dosežejo tu dovolj uspehov, po tem baje pomorejo tudi ženskam do večje veljave. Napredne stranke pa vedo, da bi bila volilna pravica žensk trenotno v korist le reakcionarnim strankam; zato se seveda naprednjaki kar nič ne ogrevajo za žensko volilno pravico ter jej celo naprostujejo. — Tu pa se zopel kruto maščuje dosedanja brezbrižnost moških. Premalo so se brigali, da bi bili potegnili žensko v svoj delokrog, da bi jej poskrbeli zadostne izobrazbe, širokega obzorja. Duševno enako oborožena ženska se ne bo dala terorizirati, nego bo volila po po svojem lastnem preudarku, po svojem prepričanju. Delajmo torej na to, da se nam odpro na iztežaj vrata kulture, ki prinese svobodo in vse človeške pravice tudi ženstvu. Skrbimo za to, da bo v naši domovini največ veljal oni, ki največ zna in največ dela! Potem se preneha doslej še, žal, opravičeno razločevanje med »močnim" in „slabim" spolom. Slovenke smo in bomo imele vedno toliko ugleda in toliko pravic, kolikor smo si jih in si jih bomo znale pridobiti. OGD MILAN PUGELJ: OBISK, i. Gospa Elvira, soproga zgodovinarja in posebnega ljubitelja starin gospoda profesorja Andreja Ledine, še jako lepa, stasovita in polna ženska z velikimi rjavimi očmi, zelo bogatimi temnimi lasmi, z nenavadno svežim in prijaznim obrazom in brez otrok, se je bila silovito vznevoljila. Pred božičnimi počitnicami namreč je bilo, ko je baš profesor Ledina dobil tako baže povabilo in iz rok tako visokega gospoda, da sploh ni bilo misliti na kak izgovor in se je bilo treba nemudoma peljati v tainta kraj na počitnice in istočasno se je oglasil kot bodoči Ledinov gost in naznanil svoj obisk star kolega iz mladih časov, ki je vse do zdaj in do tega božiča odlašal, zdaj se pa nazadnje vseeno odločil za trdno in pride prav zanesljivo na sveti večer, da vidi in pritisne na srce svojega starega prijatelja in spozna njegovo velecenjeno ženko, o kateri je dospel celo v njegov kraj glas, da je lepa kakor čudo božje. Vse je bilo torej narobe. V prvi vrsti bi bila rada imela gospa Elvira soproga, ki je bil še zelo dobro pri sebi in sploh jako primeren zakonski mož z e-dino to napako, da se je nekoliko preveč posvečal znanstvu, zdaj ob božičnih počitnicah tik sebe in si privoščila njegove za-željene druščine malo več, kakor je po navadi mogoče, v drugi vrsti pa bi ji bil silno odveč obisk tistega prijatelja, ki se že tako dolgo pripravljen k posetu in se 'šele zdaj pripravi, ki je po moževih besedah — kar je njej prav vseeno in jo torej niti malo ne briga — silno ljubezniv in prijeten družabnik in zlasti med damami-znankami brez primere priljubljen. Vse je navzkriž! Zunaj v predsobi polni dekla Ledinina kovčega in gospa ne mara niti pogledati. Naj jih polni! Kaj je briga! V kotu na zofi sedi v rožnati domači obleki, glavo ima naslonjeno nazaj, v strop strmi in oči so ji solzne in kalnne od same resnične jeze. Da bi vrane pokljuvale vse njegove znance in prijatelje! Gospod profesor sedi v kotu pri oknu tik pisalne mize, išče po predalu med nekakšnimi popirji, šumi kakor rak, popravi od časa do časa zlat nanosnik in govori enakomerno in s takim glasom, da se prav dobro vidi in čuti, kako misli in prevdarja nekaj čisto drugege od tistega, kar pripoveduje. ,W — govori — »bomo videli!" Če mi ne boš še hvaležna, pa še naj postane danes iz mene egiptovska mumija! Naš-novi gost, filolog Steklasar, igra že tako imenitno klavir, da še nisi nikoli lepše slišala. Kar stoli se bodo sprijeli, pa bodo zaplesali po sobi! Boš videla! In kako govori, zlata moja, kako govori! Čakaj, da se domislim, katere cvetice imaš ti najrajša! Aha! 2e vem: ciklame! No, poslušaj torej! On tako govori, kakor bi same ciklame sadil! „Ah, ah" — je potožila gospa Elvira — »zdaj se pa še iz mene norčuješ! Rada te imam, pri sebi te hočem obdržali, ti se pa norčuješ! Grozno!" In gospa Elvira je naslonila glavo naenkrat ea roke, ki jih je pokrivala na mizi, in nalahko a hudo žalostno zajokala. In vse med jokom in solzami ga je kregala: »Ti — ti — tiran — okrutnež — brezsrčnež — oh — oh — kako sem jaz na svetu nesrečna!" — Profesor Ledina se je smehljal, še nekaj časa šumel med popirji, ker je bil menda ravno vse potrebno našel in uredil, nekako prijetno razkratkočasen vstal, šel po sobi do zofe in sedel k Elviri. »Ti presneta stvar ti!" — se je šalil. »Torej taka korifeja sem jaz! No, no le počakaj! Pozneje boš govorila drugače! Saj sem pravzaprav kar ljubosumen, če tale obisk malo pozorneje premislim! Ti — on — on — ti — — Skoro bi bilo res bolj pametno, da ostanem!" Gospa Elvira je nenadoma dvignila glavo in vse skozi solze se je smejala. »Ostaneš? Ostaneš Ondrejček, da! In tistemu filologu piševa, da je nama brez konca in kraja žal, ampak, da ga ne moreva zdaj sprejeti, ker sem jaz obolela ali pa ker si ti tako zaposlen, da ne moreš! Bravo, bravo! »Le počasi!" — je svetoval gospod Ledina — le ne prenagli se! Vidiš, ob takih prilikah ne veljajo izgovori nič. Zameriš se in še povrhu vsega dobremu prijatelju!" — »Pa naj pride, pa naj pride prijatelj! — je bila gospa Elvira takoj pri volji. »Samo da ostaneš ti doma!" — »To pa tudi ni mogoče!" je dejal profesor Ledina. Včasih je kakšno povabilo tako, kakor ukaz. To je tiste vrste in zato ni mogoče drugače, kakor da grem!" — Gospo Elviro je minilo zopet veselje, kakor bi prišla nenadna sapa, pa ga z nje odpihnila. Jako mračno se ji je nagu-bančilo čelo, krog ust so ji legle zelo grenke in slabovoljne poteze, roke je prekrižala na prsih, zravnala se, stresla lepo glavo in spregovorila prav odločno: »Grem pa še jaz! Gotovo! Jutri, da veš!" — »Ko nimaš kam!" — se je nekako dobrohotno pomešal v pomenek profesor Ledina. »Mati se ti je vdrugo omožila in z očmi tako ni nič na svetu, brat je predaleč in če greš tja, te bodo ravnotako veseli, kakor ti tega nedolžnega najinega gosta. Ali bi pa mislil, da še manj!" — Profesor se je smehljal, pazno gledal soprogo in iskal mimogrede po žepih sprove za smodke. Zimsko popoldansko solnce je sijalo v sobo, troje četvero svetlih pasov, se je treslo na tleh in se mešalo med rože in zelenje ki je bilo uvezeno v mehke preproge. Gospa je premišljala in se naenkrat še bolj ojunačila. .Po dobro, že dobro!" — je potrdila. „Pa me pusti s tujim možkim — kar tako — tebi nič, meni nič — kar samo v stanovanju! Pa se naj zgodi, kar hoče!" Profesor se je še slaje nasmehljal. „Kar bo on hotel, hočeš reči!" — je popravil. .No in zdaj se gre le še zato, kaj bo on hotel in če bo sploh kaj hotel!" — „0 — — to bi rada vedela!" — se je razvnela gospa v svojem ženskem ponosu — „to bi bilo treba, da bi ti videl. Če samo pomigam — takole! (gospa Elvira je pokazala z majhnim in rožnatim kazalcem, kako bi pomigala) — takole! — pa vse dobljeno, kar hočem!" — „Ze mogoče — je ugovarjal Ledina — „že mogoče! Vendar bi pa svetoval, da bi midva ta hočem" omejila. Reciva, na sladkor, vino, vodo. rože, kruh, čaj — — ali ne?" — Zdaj se je gospa Elvira razjarila, vstala je, hudo ostro zapretila z roko in vsa je postala rdeča v obraz! „Dobro je, dobro, no da, je že dobro!" — je hitela. Pa se naj zgodi, kakor že koli se naj zgodi! Le pojdi, ti se kar pelji, kamor se hočeš, meni je vseeno, vseenako! Adijo, zbogom! — Naglo je odšla iz sobe, a gospod Ledina si je prižigal na zofi zadovoljno in brezbrižno smodko, mislil na jutrašnjo pot, se vrnil zopet h pisalni mizi in premetaval popirje. Ko je drugo juto odhajal, se je poslovil v največjem prijateljstvu od soproge, čisto brezskrbno se je vsedel v izvoščka, ki ga je odpeljal na postajo, se med vožnjo oziral nazaj in se odkrival soprogi, ki je stala na balkonu še komaj vidna in stmrela za njim. II. Kdo bi bil mislil, kdo bi bil mislil?! Ljudje so stikali glave, stare babure so se križale in pritoževale nad nevernostjo sedanjih časov, fantje so si pomezikavali za kratek čas, dekleta so šepetala, kqkor nad božjo skrivnostjo, poročene žene so opravljale in zabavljale, kar je zmogla njihova domišljija. Romantičen zakonski škandžjlček se je pripetil, iz š§le se je bila porodila resnica. Ko se je vrnil gospod profesor Andrej Ledina po novem letu v kraj svojega prejšnjega bivanja, ko se je pripeljal do hiše, kjer je stanoval, in hotel odpreti vrata v predsobo, kakor je bil-vajen, z lastnim ključem, ki ga je pa takrat kakor vselej bog- vekje pozabil, se je zelo začudil in vznemiril nad služkinjo Katarino, ki mu je prišla vsa objokana odpirat. „Kaj pa je?" — je vprašal in Katerina je na ves glas zajokala. Desno roko je dvignila, pa pokazala s kazalcem na vrata, ki so peljala v sobo na levi. Tam je ležalo na mizi pisemce z naslednjo vsebino! »Dragi Andrej! — lako sem huda sama nase in zaradi Tebe mi je izvanredno žal, vendar — pamet mi svetuje čisto drugače — moram napraviti tako, kakor mi veli srce. Ne delaj — prosim — sitnosti in nezameri nekdanji KI viri!" Gospod profesor se je nenadoma spotil. Vsaj po čelu, po sencih in licih so mu stale palec debele potne sraze, ščipalnik mu je zdrknil menda vsled vlažne kože na nosu na tla in se tam razbil, noge so mu v trenotku opešale in kg.r omahnil je na oto-mano, ki je stala v bližini. T^m je obsedel kakor začaran. Upajmo, da se je kdaj potolažil! I J. KOSER: IZ ZGODOVINE ZRRKOPLOVSTm Letošnja »sezona" nam je prinesla v zrakoplovstvu marsikaj novega. Zeppelin si je zgradil že tretjega orjaka ter obiskal ž njim nemškega cesarja. Francoski konkurenčni zrakoplov „Republique" se je ponesrečil in zahteval štiri žrtve. V Franko-brodu ob Meni so priredili celo razstavo zrakoplovov. Laatham se je dvignil s svojim letalnim strojem ob najhujši nevihti in dosegel svetovni rekord tudi v tem, da se je povzpel nad tisoč metrov visoko. Celo neka grofica si je upala v zračne višine. Da, še v konservativni dvstriji so se našli ljudje, ki streme naprej in — kvišku. Brata Renner v Gradcu sta sestavila skromen zrakoplov ter žela mnogo priznanja v Gradcu, na Dunaju in v Lincu. V Budimpešti in na Dunaju pa se je produciral eden najdrznejših zrakoplavcev, Bleriot ki je v aeroplanu preletel morsko ožino med Callesom in Douu rom. Navsezadnje so se predramili še Slovani. Brata Rusjan v Gorici sta sestavila zrakoplov, se dvignila par metrov v zrak ter preplašila nekega fijakarskega konja. Druge nesreče ni bilo. Na večih vseučiliščih se predava o zrakoplovstvu, tudi na Dunaju. Sedaj v času »mrtve sezone" pa se kuje neštevilo novih načrtov in modelov, in ko zašije toplejše solnce, bo križalo pod nebom toliko smodk in smodčic, da človek ne bo varen nikjer več. Že od nekdaj je stremelo človeštvo po tej popolnosti ki se je veseli naš vek. Mitologije skoraj vseh narodov pripovedujejo o zrakoplavcu, ki se je hotel povzpeti do neba in ki ga je doletela kazen radi njegove neopreznosti in ošabnosti. Bajka o grškem umetniku Dedalu in njegovem sinu je najbolj znana izmed teh nadzemeljskih legend. Kdo še je ni slišal 1 Dedal je bil slaven iznajditelj. Pregnan iz Aten radi nekega zločina, se je podal s svojim sinom Ikarom na otok Kreto. Kralj Minos ga je sprejel blagohotno ter ga prosil, naj mu sezida labirint, kamor je hotel zapreti Mikotavra. Toda kmalu je prišel umetnik ob milost in Minos je zaprl oba v ta labirint. Dedal se je hotel rešiti iz te ječe, pritrdil sebi in sinu perotnice ter se dvignil v zrak. Sam je prispel srečno na Sicilijo, sin pa je prišel solncu preblizu vosek, s kterim je pritrdil peroti k telesu se je raztopil, pal je iz visočin in se utopil v morju. V srednjem in novem veku se je pečalo nešteto »sanjačev" s to zadevo. Med najslavnejše spada Cvran Bergerac, ki je videl v duhu, kakor se zdi, današnje iznajdbe ter jih opisal v knjigi „Komična zgodovina luninega kraljestva." Najprej govori o nekem Prometejevem potomcu, ki se je dolgočasil na zemlji, hotel na mesec, od koder je prišel njegov oče, ter rabil za to sledeče sredstvo: »Napolnil je dve veliki posodi z dimom, ju zatvoril ter ji pritrdil nase; dim, ki stremi kvišku in ki ni mogel prodreti skozi kovino, je tiščal posodi naprej in tako odnesel seboj tega slavnega človeka. To je princip današnjega zrakoplova, ki so ga iznašli šele 150 let pozneje. Ko je dospel imenovani »zrakoplovec" do lune, je odstranil hitro posodi ter ju vrgel vstran. »Bilo pa je tako visoko, da bi se hudo ranil vsled padca; toda veter se je oprl v njegovo hajlo in tako je priplaval mirno na zemljo." Ali ta bajka nima sličnosti z .dežnikom", ki ga porabljajo zrakoplovci pri padcu in ki ga je uporabil prvi fizik Lenormand v Montpellierju šele leta 1783? »Sanjač je bil tudi S. Meunier, ki piše v svoji knjigi »Leta 2480" o kitajskih potnikih, ki so prišli iz Kine v Pariz v sedmi dneh.' »Človek — ptič je zmagal popolnoma zračno kraljestvo in leteč v zraku, videč pod seboj orla, kopajočega se v solnčnih žarkih, je podvojil svoje moči ter se boril zoper veter. Poznal je vse stopnje zračnega odpora in topline v raznih viso-činah in veter ne samo ni oviral njegove hitrosti, nasprotno, porabil je ta veter, da leti hitreje in dalje." Ali niso to principi današnjih zrakoplavcev? Prvi resen teoretik v tej stroki je bil Leonardo da Vinci. Genialni slikar tolikih slavnih slik je bil tudi zelo slaven učenjak. Izmed mnogih čudnih predmetih, ki jih opisuje v svojih rokopisih, je zmaga nad zračno visočino eden izmed tistih, ki se je pečal z njim najčešče. Proučeval je letanje ptic in poskušal to posneti v stroju, ki ga je hotel sestaviti. |Leta 1679 je sestavil Besnies, mehanik v Lable, stroj, obstoječ iz štirih perotnic, pritrjenih na konec štirih dvigal, ki jih je pregibal s pomočjo rok in nog. Iznajditelj se je podal s tem ■nerodnim strojem na streho, se pognal pogumno v zrak in — padel na zemijo. Perotnicam se je imel zahvaliti, da se ni preveč potolkel. Ravnotako se je ponesrečil poskus v mestu Etampes leta 1772. Iznajditelju se je posrečilo premikati perotnice, toda čim hitreje jih je premikal, tem hitreje se je bližal zemlji. « Še več drugih učenjakov je poskušalo posnemati ptice. Leta 1812 se je poskusil dvigniti Deglien s perotnicami na rokah in nogah, toda zaman. Prisotno občinstvo ga je preteplo in mu polomilo stroj. Leta 1850 je sestavil Petin velik stroj, ki je imel v okvirih, ki so se zapirali kakor okna, velike kose platna. Porabil je tudi motor, kar je prvi slučaj v zgodovini zrakoplovstvu. Toda stroj je bil pretežak in ni se mogel dvigniti. Vsem tem strojem je manjkalo glavno, lahek motor, ki se brez njega ni mogel dvigniti noben stroj in se voditi po zraku. Tu je prišel na pomoč aotomobilizem, ki je vstvaril praktičen petrolejski motor. Se par učenjakov nam je omeniti, ki so se pečali s tem predmetom. V 16. stoletju je popisal Roger Bacon, slavni filozof in alhemist, v nekem svojem delu letalni stroj, ki še ga ni nikdo poskusil, ker ga ni nikdo sestavil. Takrat se narodi še niso zanimali za take .igrače". Sto let pozneje je poskusil sestaviti matematik iz Peronne, J. B. Dante, letalni stroj ter se dvignil v zrak, pri tem pa si polomil obe nogi. Isto se je zgodilo angleškemu mnibu O. Mal-mesbury, ki je sestavil letalni stroj po Ovidijevem spisu. In ko so ga nesli težko ranjenega domu, ni tožil o svojih bolečinah, temveč dejal je. .Ptiči nimajo samo perotnic, temveč tudi rep. Ce bi napravil rep, pa bi se ne ponesrečil." To je par potez iz zgodovine zrakoplovstva, ki je tako obširna, do so se napisale o njej že cele knige. Toda že iz tega vidimo, da je trebalo ogromnega dela in napora, da se je doseglo to, kar imamo danes. vv IVO ČESNIK: 5TRRI 5LIVRR. ČRTICA. Od hiše se mi spravite! Samo godrnjali bi, komandirali in žrli!" je vpil mladi Slivar nad svojim očetom. Pijan je prišel domov in starec ga je pokaral, da bo vse zapravil. .Kaj vam mari, če pijem. Svoje zapravljam in če mi danes vse prodajo, to nikogar nič ne briga. V tej hiši sem jaz gospodar. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■"■■■■i 66 ■■■■■■■■■■■■■ctGJaiaiaiiciiflBBBCBEBaiBaiiE »Moj Bog, Janez, kakšen si! Umiri se!" je jokala žena. Otroci so se skrivali po kotili in prestrašeno gledali razjarjenega očeta. — »Umiri se, umiri! Molči, žena, pravim. Dobro vem, kaj delam. Vedno zabavlja čezme, da bom vse zapravil, povsod me opravlja. — Kaj ste pa vi delali? Denar ste metali v brezdno, onemu norcu ste ga dajali, da se je študiral in zadolžili ste se zaradi tega. Zdaj se zmeni za hišo, kakor za lanski sneg. K njemu pojdite! On naj vas redi! Še nocoj se mi spravite od hiše !" ..Janez, ne govori tako z očetom!" je prosila žena. »Greh delaš in vest si težiš!" »Kaj greh, kaj vest! Vrag naj vzame vse skupaj, naprej pa starca! — No, ali bo že kaj? Ali se boste kmalu skidali iz hiše?" Prijel ga je za roko, da je vstal in ga sunil po sobi, da se je spotekel. »Bog ti odpusti, ker tako delaš z mano", je vzdihnil starec. »Pojdem od hiše, da ne bom poslušal vsak dan prepira in uje-danja, pojdem. Precej jutri zjutraj pojdem." Lezel je v svojo izbo, fanez je pa robantil dolgo po hiši in klel. Starec se je zleknil na posteljo in se je razjokal, kakor otrok. Vso noč je premišljeval in solze so mu kapale po razgu-banih licih. »Pojdem, pojdem! A tako težko se mi je ločiti od doma. Tu sem bil rojen, tu sem vzrastel, tu sem delal in se potil, tu sem preživel v radosti in žalosti svoje dni. In zdaj naj grem! Moram, moram. Zapodil me je kot berača, kot potepuha. Oh, moj Bog!" Zakril si je oči z raskavimi rokami. »Kam naj grem, kam? — Ne vem. V mesto k sinu, k Francetu. Profesor je, lepo stanovanje ima, dobro se mu godi. Res ga ni bilo domov že celih pet let, ne zmeni se zame in hišo, odkar se je poročil. Pa razložim mu, kako me je zapodil Janez, na srce mu govorim, koliko sem storil zanj, delal dolgove in mu pošiljal, da je postal velik gospod." Tako je dozorol v njem sklep. Zjutraj se je zgodaj odpravil na pot, ker je bilo mesto daleč, Slivar je pa hodil počasi. Oblekel se je pražnje, na glavo del kučmo, obul visoke čevlje z vihali, okrog vratu si je privezal svileno ruto. »Če gre človek v mesto, se mora lepo napraviti. Dostikrat sem bil tam in vem to. — Franceta ne bo sram, ko me bo zagledal. Njegove žene pa tudi ne. Morda — Spomnil se je, da so pravili ljudje o Francetovi ženi, da je Nemka in da se ne more pogovorititi s poštenim človekom. a a a j »E, kaj, se bom že razumel. A saj ne grem k Francetovi : ženi, k Francetu grem, ki je velik in vpliven gospod." Stopil je v sobo in vzel slovo od sinahe, ki je kuhala i zajutrek. »Ne hodite, oče! Saj ste videli, da je bil vinjen sinoči." »Ne, Ančka, ne ustavljaj me! V mesto grem k Francetu." In ni hotel čakati zajutreka, odšel je. Tedaj je odprl sin okno svoje spalnice in vpil za njim : »Le pojdite, le k Francetu! Ta vas komaj čaka in pa nje-S gova žena. Z odprtimi rokami vas bosta sprejela." „Cemu me dražiš, Janez! Zbogom! Ne pridem te več nad-Š legovat, čeprav bi te lahko tožil za kot." Izginil je za oglom in karakal skozi vas z gnjevom in žali lostjo v srcu. Mraz je bilo in hladen veter je pihal od severa, g Nebo je bilo prepreženo s sivimi, težkimi oblaki. Starca je s zdaj in zdaj pretreslo po udih. Zato je pospešil stopinje in se stiskal v toplo kamižolo. Proti poldnevu je prišel v mesto. Čez velik lesen most je zavil med hiše, ki so ležale tu v skupinah, tam raztresene na vzvišenem prostoru ter gledale radovedno po okolici. V globoki strugi je valila reka svoje valove. Na desno in levo so se vspe-njale kvišku visoke čeri, kjer so se igrali ob toplih letnih dneh martinčki in solnčile kače. Stari Slivar je vprašal par ljudi, kje stanuje učeni profesor, njegov sin, pa mu niso vedeli odgovora. Ko je prikorakal mimo mestnega stražnika, mu je prišla v glavo lepa misel. »Tale mož bo najbrže vedel. Vedno hodi po ulicah in pozna vse prebivalce, male in velike, pridne in poredne." Okorajžil se je in stopil ponižno pred stražnika. »Slišite, ali vam je znano, kje stanuje gospod profesor Slivar. Prav lepo vas prosim, da bi mi povedali." »Profesor Slivar? Seveda vem. Kaj bi radi pri njem?" »Veste, jaz sem njegov oče, pa bi ga rad malo obiskal." »A tako. To je kaj drugega. Pojdite z menoj, pokažem vam hišo." Peljal ga je pred veliko dvonadstropno hišo in mu povedal, v katerem nadstropju stanuje njegov sin. »V prvem nadstropju? Prav, prav. Lepo zahvalim gospod, da ste mi pokazali." »V lepi hiši stanuje," si je mislil, ko je korakal v prvo nadstropje. „Dobro se mu godi, bogato se je poročil." Profesor Slivar je sedel na zofi in čital velik nemški časnik ko ga je klicala služhinja, naj gre vem. Profesor je bil močan in je nosil brado. Vsi so spoštovali njegovo telesno silo, ne pa njegovega značaja. Vjel se je v mreže lepe, bogate Nemke, udal se ji je z vso dušo, še svoj narod je izdal njej na ljubo. Všoli je v mikavnih in vznešenih besedah slikal veličast nemške kulture, v mlada srca sejal dvome nad bodočnostjo slovenske mla- ii 68 dine. Nekoč je trdil z vso resnobo modernega pedagoga, da je edino pravilno stališče: Ubi bene, ibi patria. »Kdo me kliče?" »Neki kmet želi z vami govoriti." »Kaj ima kmet pri meni opraviti?" je jezno vprašal profesor. ..Reci mu, česa želi in kdo je? Jas nimam časa govoriti z njim.' Čez trenutek se je vrnila služkinja. »Pravi, da je vaš oče, gospod profesor." Profesorja je oblila rdečica. »Vrag, ravno zdaj je moral prikrevsati. Kosil bi pri meni. fn za vse na svetu se ne sme to zgoditi. Kaj bi rekla moja žena ?" si je mislil. »Reci mu, da me ni doma, da sem odpotoval in da je samo milostna notri, ki ga pa ne razume, ker govori samo nemški. Le povej mu to in zaloputni duri! Ali si razumela?" se je obrnil k služkinji. »Povem", je prikimala služkinja. Stari Slivar je željno pričakoval sina, da mu pride naproti z razprostrtimi rokami. Slišal je njegov glas, prav dobro ga je slišal, ko je govoril s služkinjo. A mesto Franceta, je stopilo k njemu mlado dekle in ga zavrnilo. »Gospoda ni doma. Šel je na potovanje in ne vem, kdaj se vrne. Milostna gospa ne razume slovenski in se ne more pogovoriti z vami. Pridite drugič!" Zaprla je vrata in izginila v kuhinjo. Slivarju so se porosile oči, roke so mu omahnile in nekaj ga je zbodlo v prsih. »Slišal sem ga in vem. da je doma. A ne mara zame. Svet ga je pokvaril." Stal je pred vratmi pet minut, četrt ure, potem je šel- počasi po stopnicah in krenil na ulico. Šel je iz mesta in jokal vso pot. Lačen je bil in ni čutil, žejen je bil in se ni zavedal. Od severa, od sneženih vrhov je bril vedno hladnejši veter. Začele so padati snežinke. Zavil se je v kamižolo, klobuk potisnil na glavo in stopal počasi. Tam sredi polja ob poti je stala gostilna. Krenil je vanjo, snedel kos krnha in šunke in spil pol litra vina. In šel je zopet naprej. »Kam pa grem?" se je spomnil sredi pota. »Domov ne smem, Janez me je zapodil. Umrl bi najrajši, sredi ceste bi umrl." Vsa polja in pota so bila pobeljena in vedno znova so polzeli kosmiči izpod neba. Starec je bil truden od hoje in zdelo se mu je, da ne bo mogel dolgo hoditi. »Malo bi si odpočil." Zagledal je ob njivi napol podrto bajto. Polomljena streha je kazala suha rebra in zidovje je bilo močno razsuto a za trudnega popotnika je bila dobra, da se odpočije. »Tjele stopim", si je dejal in korakal v bajto, počenil ob zid, naslonil glavo na prsi in se zamislil. »S čim sem to zaslužil, s čim? s čim? Pridno sem delal, od zore do mraka, Francetu sem pomogel do kruha, Janezu sem zapustil domačijo, čeprav malo zadolženo." Tedaj mu je prišla v spomin Tončka. Spomnil se je njenih žalostnih oči, njenih vzdihov in prošenj. Prav živo jo je videl pred seboj, kako ga je prosila, kako je klečala pred njim. Odpustite mi oče! Grešila sem, pa mi je žal. Nisem sama kriva, Lavrič je kriv največ. Zapustil me je. Poročil se je z drugo v Trstu. Nesrečna sem, grozno nesrečna. Ne zavrzite me oče! Tako je tarnala in jokala. On je pa ni uslišal. Zapodil jo je od hiše ponoči, v dežju in nevihti. Slg. je in se utopila. Strah je pretresel starca, ko je mislil na to. Hotel se je dvigniti in iti dalje. A bil je spehan in noge so mu odpovedale. Noč je padala na zemljo, hitro je legla tema na polje in gozdove. »Prenočiti moram tu. To bo grozna noč!" In res je bila neprijetna noč. Starca je zeblo, da je šklepetal z zobmi, po glavi so mu rojile temne misli, videl je žalostne Tončkine oči, njen spačen obraz, nabuhnjena lica. Prav taka je bila na mrtvaškem odru. Molil je in si zatiskal oči. Pozno je bilo, ko je začul konjski peket in žvenkljanje zvoncev. Zavpil je, sani so se ustavile, človek je stopil z njih. Bil je trgovčev hlapec, ki je peljal iz mesta nakupljeno robo. ,Ali ste vi, Slivar? Jej, jej. pa tukaj v takem mrazu!" Prijel ga je za roko in skusil dvigniti. „Ne morem hoditi, Jezus, Jezus, noge so mi otrpnile." Hlapec, ga je naložil na hrbet in nesel na sani, zavil v koc in rjuho ter pognal konje, da so šli kot blisk čez sneženo poljano. Doma so deli starca v posteljo; bolehal je štirinajst dni, govoril ni z nikomur, obraz je imel obrnjen v zid, vedno je premišljeval in molil. Včasih mu je prišla solza v oči, pogledal je sinaho in jo prosil, naj piše Francetu. »Pisali smo že." »Pa ga ni. Moj Bog, tako sem pač zaslužil!" je vzdihnil. Čez štirinajst dni je umrl. Pogreb je lep in velik, med pogrebci so ljudje pogrešali enega: — Franceta. »Tujina in Nemka ga je izpridila!" so rekli. »Revež, Slivar, nič dobrega ni imel na svetu. Bog mu daj sveti raj!" GR1ŠA: LJUBEZEN IM POST. Čemu sva prišla na ta svet in kaj sva pravzaprav midva? bogova dva sva sred sveta: ljubezen ti in jaz poet! Z željami mašniškimi gre združitev naša pod nebo, ko ljudstva vsa naprej hite, jim svojo nudiva roko . . . Ko krila ti šume navzgor in svet posluša te zavzet, takrat lepote si izvor, A ko želje presahnejo in klone duh in obtiči, ko krila mu omahnejo takrat te blagoslavlja svet. in orel pade raz čeri. — Takrat se vsuje zlobni svet in pljuje, kolne nas oba: hudiča v ustih sva sveta, ljubezen ti in jaz poet! VEKOSLAV RES: 5P0Mlh. Mrak je ohladil vročino poletnega dne, umiril njegov šum in ropot in pregrnil lahno tenčico čez žive boje, ki jih je oživljala solnčna svetloba. Rdečkasti oblački so plavali po ažurnem nebu, listje na drevju je tajno šumelo in črički so se oglašali. Soča je nalahno šumela svojo večerno pesem, ko sem stopal zamišljen ob njenem bregu. Zvon v Pevmi je zamolil Ave Marijo in njegovi glasovi so trepetali čez poljano ob Soči in se združili z njenim šumenjem. Temne sence so vstajale izza grmovja, postajale večje in se sklanjale čez vodo - — — Odkril sem se in molil. Nakrat me vzdrami nekako cepetanje pred menoj. Povzdignil sem glavo in gledal. V nejasnih konturah se je zibala pred menoj majhna, sključena postava, opirajoča se na grčavo palico. Postajala je, se obrnila, pa se zopet vlekla naprej. Vedno bližje sva si prihajala. Nek tajen strah mi je stiskal srce pred to stvarjo — bil je mož, in začel sem hoditi počasneje. A tu, nisva še bila pet korakov narazen, se je mož obrnil in me vprašal: ,Ali spadate k agrarni stranki?" Skomizgnil sem z rameni in ga začel z nekim strahom opazovati. Zelo suh je bil, jetičen, slabo oblečen, zakrpana suknja je visela na njem, kakor na grčavem kolu. Obraz koščen, smehljajoči obraz berača — norca---Dolgi lasje so mu padali po gubavem čelu, ves se je tresel. Kakor da se je izluščilo iz polumraka to majhno telo ter stopilo predme resnično in razločno, preko praga sanj, sem ob-strmel. Zapisano je bilo na njegovem obrazu trpljenje . . . Zrl je v me, kakor bi mi hotel prodreti v dno duše. Naenkrat me je vprašal, kakor da bi se premislil: „Saj ste dijak?" »Da, gospod!" »No, potem imejte pred očmi zmeraj civilizacijo in human i te to! Ti dve stremljenji naj bodeti cilj vašega življenja!" »Pa vi, prosim, ali ste profesor v pokoju?" Bolj siva in bolj upala so postala njegova lica po tem mojem vprašanju. Usta so se odprla, kakor ona osramočenega in začudenega človeka. Obrvi so se dvignile, oči so stopile iz jamic, na njimi pa je ležala globoka guba preko čela do Jas. Roka se je tresla in krčevito dvigala palico. Mislil sem, da je po meni. „Jaz? Ne! Da, jaz — sem bil — pred leti — profesor, a — a — so me — spodili — — — Ah — kaj!" Žalost je bila na njegovem obrazu in preko lica mu je kanila solza. Kesal sem se nad vprašanjem. »Ali se vam dopade latinščina?" je vprašal po kratkem, a mučnem molčanju. »Hm! Ne posebno!" »A grščina?" »Bolje!" »Da, da! Homer je res oče pesnikov, a vpliva pogubno na družabno življenje! A vi. vi imejte ta dva cilja zmeraj pred očmi: civilazacijo in humaniteto! Zdravstvujte!" Odšel je dalje po stranski stezi in izginil v temi z opotekajo-čim se korakom: najbrž je bil ugledal v dalji nov cilj, novo upanje--- Mesec se je prikazal izza oblaka, ki ga je prej zakrival in obsijal vso rovan z modro-srebrno lučjo. Taval sem proti domu. Luči so že bile prižgane po ulicah in razlivale medlo svetlobo, ko sem prišel domov. Vprašal sem prijatelja: „»Ti? — Haha! Saj je norec! — — —"" Neprijetno me je dirnila ta beseda. Kar udaril bi ga po ustih. »»Saj ustavlja vsakega dijaka in mu pravi o civilizaciji in humaniteti in, saj res, tudi o agrarni stranki. Ali je tudi tebi pravil isto?"" „Da! — Ti, kaj pa je pravzaprav?" „ »Znoreli profesor. Imel je delati drugi izpit, a je zaradi prevelikega učenja znorel ravno pred rigorozom!"" Mislil sem še dolgo nanj, z živim srcem, kakor na brata. Videl sem vso dramo njegovega življenja. Slišal sem še dolgo njegove besede, plahe in jecljajoče, ki so bile brez smisla, brez zveze. Videl sem še dolgo njegove oči, zatekle in krvavo obrobljene. Nesrečnež --- EEI KRISTINA: PESEM Bila bi ptičica, pela veselo, bila bi rožica cvela bi belo! Ptička na okence bi priletela, tebi za kratek čas sladko žgolela. Tebi na prsi bi rožica bela sklonila glavico — in bi zvenela. — B E3 K. ROMANOV: OBUPNA. Sredi življenja nelepega Kdo prihrumel je sredi teme, tiho sva luč prižgala." kdo v samoto je planil, da bi gorela vse dni in noči kdo je ugasnil najino luč, in v najina srca sijala. kdo mojo dušo je ranil? Glej! Kriči mi kot splašen otrok tja v življenje, v brezdanje — Grobove odprite mi, božji ljudje, dajte, da vržem jo vanje! □ □ □ KRRTK0CR5NICE. Kočljioo pprašcmje. Teto Mino trga po glavi, mala Lenčica pa toži, da jo boli zob. »Si pa gotovo zopet na prepihu stala, zato te boli tvoj votli zob." — Lenčica: „Tetka, ali je tvoja glava tudi votla?" [lepreDidnost. Nedeljski lovec, prišedši z lova, pravi ženi: .Ti ne veš, kako zelo sem se prestrašil v gozdu; ko sem se pripognil, se mi je pa puška sprožila." — Žena: »Saj sem ti že večkrat rekla, da je puška nevarna reč; zakaj jo pa vzameš vedno seboj, ko greš na lov?" Iz otroških ust. Pavelček: .Zakaj pa držiš robec na licu, mamica?" Mati: .Ker me bole zobje." — Pavelček: .Ne govori kaj tacega, mamica, saj tvoji zobje vendar leže tam na omarici!" fjudomušen. Prvi: »Kaj pa je, da si zatekel na glavi?" — Drugi: To sem dobil včeraj pri mlatvi. Cepec mi je priletel na glavo." — Prvi: »Da, da. cepcc pade navadno tja, kjer je slama." Razlaga. Gospa profesorju: »Videla sem danes, kako je naša inačica željno pila dežnico; kaj neki pomeni to, gospod profesor?" — Profesor: »To pomeni: prvič, da je poprej deževalo, in drugič, da je bila mačka žejna." Pri.naboru. »\'o, Jože, kaj so pa-tebi rekli pri naboru?" Jože ponosno: »Čudili so se>mi. Rekli so: Ko bi dečko ne bil krofast, ko bi ne škilil in ko bi imel raven hrbet in ravne noge, bi bil gotovo najlepši vojak celega polka." Ribniška. Ribmčan pripovednje: »Večkrat sem stavil v loterijo, pa nič zadel. Jezen grem pred tisto kolibo, kjer obešajo »numare", zgrabim gorjačo in precej zadenem vseh pet." — »Pa ste potlej kaj dobili?" — »O. dobil bi bil, dobil — pa nisem čakal." Iz šole. Učitelj: »Čemu nam rabi perje rac, gosi in druge perutnine?" — Vse molči. — Učitelj: »No, saj sem že zadnjič govoril o tem. Kaj pa imate doma v svojih posteljah?" — Učenec: »Stenice." M. /. Galantni vnuk. Želja. »Oh kako sem v zadnjem času postarala." O ne, stara mama, saj še nimaš niti jedno sivo brko. »Ravno tako dolgo bi še hotel živeti, da bi si prihranil za takšen spomenik." 16. Besedna uganka. Branko iz Bočne. „Nikari ugibati dolgo! Saj vem, da gotovo poznate me vsi; in videli stokrat in stokrat ste me vže doma i v gostilni i v cerkvi; seveda, ker skrivati jaz se pač nečem, ne znam, dasi res barvo, različno imam. Kaj priden sem — naj se pohvalim —! Pri maši sem vsaki vsak dan. Jaz se ne prepiram z nikomur; vendar pa provzročam rad večkrat prepir, da, včasih celo še tepeško." „Me pa," — oglaša beseda se druga „jaz mislim vsaj — tudi poznate pač vsi. Omenim le to. da močno podobna sem teku rek, rečic in morij, kjer tudi sem „struja" nazvana." Jaz pa prihajam v deželo slovensko na leto le enkrat, prinašajoč s sabo otrok še nad trideset: ti vam prinašajo — včasih prav vsi veselja obilo in mnogo darov. Pristavljam še to. da v meni, kot tretji besedi, ste združeni' prvi obe." 7. Uganka. Ivan Križ man, Sv Prve črke tri značijo reč pleteno. Druge tri hišico zeleno. Vseh šest pa brate v tihem sjozdu skače. Ivan. 18. Uganka. Anton Kuhar, Trbovlje. Rad bi imel taki rog, katerega glas bi se slišal, čez pet planin naokrog. Vprašanje: Iz treh pravilno sestavljenih besed dobiš veliko mesto na Ruskem. 19. Tajinstveni napis. Ivan Križman, Sv. Ivan. 20. Besedna uganka. Srečko O g r i z e k, Si). Šiška. Sestavite iz sledečih zlogov znan pregovor: Saj, sto, nes, ri, na, ko, ne, kar, lah, da, riš, od. jut. la. 21. Uganka. Ivica Ukmar, Postojna. P — morata biti dva ž — se na lučici pozna fl — te razveseli e — se ti le zdi pa se ne zgodi. i. 75 ii 22. Uganka. Oskar P., Miren. 23. Demant. Doran Gojko, Gorica. r a L žensko ime a — r r a a — 2. domača ptica 3. hišna reč a d e e f g j j r a 4. orjač I t t — r a r a — 5. domača žival 6. turško sveto pismo Po sredi navzdol in počez beri svetopisemsko ime! r a 7. del ladje — Rešitev ugank v 2. štev. 9. Mir, Rim. 10 Koroškim Slovencem preti pogin. 11. N, dar, Nanos, sol. s. 12. V Noetovi barki. 13. Šumel potoček bohati, skoz mirni, tihi je gaj, šumel je, tekal košato, kot bil bi bogvedi kaj! — Pozabil pač je potoček, da bil pred uro je vir, da skoraj majhen otroček zaprl z račico mu tir, ker bil je še komaj — kravji požir. Silvester K. Naročila, reklamacije, pritožbe, i. t. d. naj se pošiljajo naravnost na Vydrovo tovarno hranil v Pragi VIII.. rokopisi pa na Zofko Kveder-Jelovšek. Zagreb. Illca 20. VSEBINA: IVAN LAH: Božji volek. - KLIN PELIN: Na brazdi. -PASTUŠKIN: „Pri japoncu". - FR. ALBRECHT: Mladenkam v album. -M. GOVEKARJEVA: Ženstvo in javnost. - MILAN PUGELJ : Obisk. -LJ. KOSER: Iz zgodovine zrakoplovstva. — IVO ČESN1K: Stari Slivar. — GRIŠA: Ljubezen in post. - VEKOSLAV RES: Spomin. — KRISTINA: Pesem. — R. ROMANOV: Obupna. — Kratkočasnice. — Uganke. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: F. Vvdra v Pragi VIII. Tisk firme Binko in Zika v Pragi II.. Vodičkova 22. ii 76 Nedognana plačila. V teku vsacega leta dospejo nam plačila, ne da bi se zamoglo odpošil-jateljevo ime dognati. Blagovolite toraj reklamirati zneske. Pri tej priložnosti dovoljujemo si pripomniti, da morate na srednji del položnice vedno napisati Vaš kajti le ta del pride v naše roke. To je napaka, katera je največkrat kriva, loremo poslani denar pravilno kvitirati. Blagovolite toraj v Vašem last-iresu vedno in povsod Vaš naslov natančno napisati. naslov da ne more nem intere Aicholzer Alojzia na Brdi-Podra-vlje (šek ni podpisan) Barkovlje Kartol Franc Retje Bile Ivan Toplice (šoli ni dodpisan) Bistrica Boh. (šek ni podpisan) Bistrica lllir. Borštnar JozeF Litija Boštar Anna Boštar Jos. Božičko M. Bradeška Al. Bricl Mart. Bukovec Val. Burkeljc Ker. Cugel Se/.a Cvetek Peter Suha 2 Suha 2 Gratkorn Lučina Trbovlje Semič Ljubljana M. Mrašov Starafuž 7 Cernevšek FranjaOtok-Bočna Dolenc Fr. Bačua Ferjančič T. Idrija Finžgar Ivan Breznica Fischer Ana Sv. Lambrecht Golob Valent. Ljubljana Goričar Marja Mozirje Gregorič Tereza Renče 77 Gruden Jak. Sp. Idrija Hartman Andr. Kumen Hrast F. Ljubljana Hraste J. Brnsje Jenko Mihal Ješe A. Juhard Ant. Juhart Ign. Jurša Fr. Kaspareti Ant. Kavčič Johana Kejžar M-d. Kenda Fr. Kepa Mar. Klemenčič Mar. Knafel Ant. Kopač Mara Koren J. Korošec M. Zadvor Primskovo Slogonagora Orlavas Kareovina Svinice Dovje Sorica Kamnik Sava Topolje Brezje Rakovnik Kobarid Frankolovo Kovšča Frančiška Cerknica Ko/.jek J, s. Ločerica Kralj Marija Tržič Kresnik Ivat. Ribnica Kuhar Ana B. Bistrica Kulis Egidius Klance K ralt Franc Vinica Kuratt Janez Cerkje Lambrecht MihuelPodgorje Lasič Mar. Renče Laurič A. Novavas pri . Rak. Lavtar Fr. Železniki (šel; ni podpisan) Lipa-Teborje 4. Store Loče Lubej Mar. Majnik Andr. Matko Luc. Mavric Andr. Mečulj Ivan Medja Ivana Gradiš Bela. Sp. Šiška Kojsko Kastav Bled 28-/5. 29./11. 11-/2. 16./3. 11./5. 28./12. 22./1. II./3. 6./I1. 16./8. 8./11. 17./7. 24-/7. 25./10. 7./9. 25./I. 18./1. 28-/3. 2S./6. 40./10. 28./12. 9./I. »./11. 4./1. 1./6. 11. I. 19./9. 20./7. 18./6. 17./11. 1./4. 17./12. 17./2. 27./4. 6./11. 5./11. 16./4. 7./12. 3/9. 13/11. 18./5. 10./11. 3-/7. 30./5 7-/6. 2./1. 4./5. 8711. 22./12. 4./12. 19/4. 1./2. 16./10. 25./5. 8-/8. 31./12. 4/3. 5./10. 17./6. 16./1. 21./11. 7./12. 05 4.50 09 4'50 07 4 50 07 4-50 05 4-50 09 4'5) ID 4'4'I 09 4'5J 4-50 09 4-50 08 07 4-50 07 4-50 05 4-50 09 4-50 09 4 50 10 4-50 08 0» 4 50 09 4-50 09 4-50 09 4-50 10 4-50 07 4 50 10 4-5(1 06 09 09 3'62 06 4'50 09 4-50 09 4-50 06 4-50 06 4-80 08 4-59 09 4-50 09 4-50 09 4-50 09 4-50 09 4'50 09 4-50 08 4-50 07 4-- 09 4'50 07 4-50 07 07 4-50 09 4-50 09 4 50 09 4'50 10 4-50 06 2-61 08 4-50 08 4-50 09 4-50 07 4 50 09 4-50 09 4 50 09 4-50 09 i 09 2'50 4-50 Menart Andr. Menart Fr. Možina Fr. Niklich Helene Oblak Anna Oblak Ivan Ogris Jane Opresnik lur. Orehek Mat. Pavsek Franc Kalce Hotederšica Rihenberk Koper Vrhnika Novavas-Žiri W. Bleiberg Podgorje Ljubljana Skofjavas 4-50 425 4-05 4-50 4-50 Pechani Hedvika Ljubljana Perčič Jos. Podsabotni Petelin Uršula Gotičica Pohar Ant. Poliče Pivnat Emilija Konjice (šek ui podpisan) Radenci Rannegar Ant. FOsling Razdovšek Liza Skorno Reismann Matija Sv. Jakob vSI. Robavs Al. * Znojile Robelnek Marija Dolina p. Trži' Romšak Mat. Kamnik Rotovnik Fr. Smiklavž Rozman Andr. Smakovo Tržič Ribnica Orešje 20 Hotederšica Hrastnik Dornberg Rožan Georg Rupnik Marija Rupnik Val. Rus Jos. Saksida (šek ni podpisan) Salcano Semrov Aut. G. Logatec Serajnik Val. Simonič Ana Smolar J. Stankovič Milan Starc-Kristan Iv. Stare Jos. Stebe Janez Sterle Janez Svetina Jos. Svetlič Martin Skerjanc Ivan Smid Jos. Schnieder Mat. (šek ni podpisan) Šoštanj Suligoj Fran/ Cepovan Tratnik Franja Vari Ivan Vilhar J. Vrečko Franc Vuga Andr. St. Janz Vrh 4„ Vinica Pameče Bavanište Podjele Cešujica Podboršt Podcerkev 5 Žaljna Nie Blato Podlonk Sv. Duh Idrija Kamnegorica St. Peter Grobdlno Solkan Aichdorf-Pre-Zabukovnik Franc volje Zabukovnik Mar. Zakrajšek Fr. Sp. Slivnice Zakrajšek M. Skofjeloioka Zalar Ana Zdolšak Ant. Zorenč Mart. Zupančič Jak. Zupančič Joh. Zakelj Jos. Ribnici Sv, Duh-Loče Sv. Peter pod v. gor. St. Jurje Slovenjvaš Suhid 30./9. 22,/2. 19./6. 12./7. 30./8. 11./10. 30./6. 23 /3. 4./12. 14./9. 19./11. 3.1-/10. 20./1. 6./8. 18./12. 20./10. 9./10. 5.24./4. 16./11. č 27./II. 8./5. L/10. 6./4. 18./8. I9./5. 27./S. 24./7. 7./11. 18./3. I /12. 21./5. 27-/7. 18./1. 6./11. 23-/5. 27 19. 30./4. 30/4. 9-/3. 21./9. 5 /10. 17./7. 6.13. 19./11. 6./10. 22./12. 7./2. 5.12. 7.18. 23./11. 22 ./11. 6./11. l"%/8. 15./8. 9./10. 31./12. 22./11. 21./7. L/7. 2./I. >x c O C3 09 4-50 08 4-50 05 4 50 06 4-50 06 4 50 06 4'50 05 4-50 09 4'50 07 4'50 09 09 4 5 > i 6 4-50 09 4'50 07 4'50 09 4 50 4-50 06 4.50 09 4-50 07 4-50 09 06 4'50 08 09 8-14 07 4-50 08 4 50 06 4'5 i 09 4-50 09 4-50 OH 4 50 09 4-50 08 4'60 08 08 4 50 09 4-50 06 4-50 09 4 50 08 4'50 08 4-50 09 4-5 1 09 4-50 09 4 50 07 4 50 09 09 4-50 03 4 50 09 4'50 10 4'5f) 09 5-32 03 4-50 06 4'5(l 06 0 2-94 08 4-50 08 4-50 4-50 09 1-50 09 08 4 50 . 08 4-5 i 08 4-50 450 Za slučaj, da se to ne tiče naravnost Vas, prosimo da nam s svojo prijaznostjo pomagate, ako Vam je o zadevi kaj znano. Nekoliko priznanj o Yyrtrovi žitni kavi. Josip Bernot, nadučitelj Vel. Podlog, pošta Leskovec pri Krškem. Prosim pošljite zopet 5 kg. Vaše izborno žitne kave. Cecilija Bregant, soproga nadučitelja v Mariboru. Kava od Vas nam dopade, zato jo tudi urno porabimo. Jakob Celiner, posestnik, Žvabek pošta Pliberk. Prosim pošljite mi zopet dve vrečici Vaše žitne kave. ker smo zelo zadovoljni z njo, privadili smo se je tako, da ne moremo biti več brez nje. Franc Derling, posestnik Hlebce, pošta Lesce. Prosim pošljite zopet 5 kg. Vaše žitne kave, ker meni in mojim otrokom zelo ugaja in ne smemo biti niti en dan brez nje. Ako bi je ne imeli, bi jo zelo pogrešali, tako se je nam priljubila. Rozalija Golnli, posestnica Bezovo, Dol pri Hrastniku. Prosimo pošljite nam zopet 5 kg. Vaše izborne žitne kave. zadnja pošiljatev je pošla, brez nje pa nimamo zajutrka. Marija Hanptinan, Šmartno pri Litiji. Z Vašo žitno kavo smo zelo zadovoljni, prosimo pošljite nam je zopet, kajti brez nje ne moremo več biti. Marija Jenko, Sp. Šiška št. 231. Prosim pošljite mi takoj 5 kg. Vaše izborne žitne kave. Josip K. rnec, pisarniški pomočnik Zidanmost. Vaša žitna kava je izvrstna. Josip Kianta, sodni oliciant Tržič. Z Vašo žitno kavo smo zelo zadovoljni ter nc moremo več biti brez nje. Anton Kobal, posestnik Sanabor, pošta Coi nad Vipavo. Prosim pošljite mi zopet 5 kg. Vaše izvrstne žitne kave ker se nam jako dopade. Albina Kocijančič, učiteljca. Bušeča vas, pošta Krška vas. Prosim pošljite mi kar najhitreje zopet vrečico Vaše žitne kave, ki se nam je jako priljubila. Mihael Lampret, trgovec Sv. Ožbalt, pošta Sv. Lorenc nad Mariborom. Ker sem zelo zadovoljen z Vašo žitno kavo prosim, da mi je zopet dopošljete K) kg. Anton Malien, posestnik Trnovlje št. 19, pošta Celje. Vaša kava je res izborna, moja družina ne more več brez nje izhajati, ter prosim pošljite mi eno pošiljko. Jakob Megušar, posestnik Selce nad Skofjoloko. Ker ne moremo bili brez Vaše žitne kave, prosimo da nam je zopet dopošljete eno vrečico. Ivan Moliorič, čuvaj drž. železnice Volčjadraga, pošla Renče. Prosim pošljite mi zopet 5 kg. Vaše dobre žitne kave. Ana Oraš, šivilja Grabštanj. Pošljite zopet 5 kg. Vaše žitne kave, privadili smo se je tako, da ne moremo več biti brez nje. : „jablus" : naš najnovejši izdelek. Cisti jabolčni sok iz zrelih jabolk. Moderna pijača za abstinente pa tudi za bolne in bolehne, katerim je prepovedano piti pivo ali vino. Ako uvažujemo, da abstinenca (zavrnitev vseh alkoholičnih pijač) širi zdravje, ima Jablus poleg trenotnega uspeha tudi gotovo bodočnost. l/a 1. steklenica stane 40 vinarjev. Za poskušnjo 10 steklenic le po železnici. Tudi 20 steklenic ali petdeset pošljemo franko na Vašo postajo. Radi nepričakovanega povpraševanja, gre naša zaloga za letos že proti koncu. Zatoraj prosimo naše cenjene odjemalce, da bi si prej izgovorili, gotovo količino, katero mi celo leto hranimo. Ako bi nam toraj potem ne bilo mogoče „Jablusa" poslati, ne more nam tega nihče zameriti. Alfred Diirbeck, Karlovy Vary: Vaš .Jablus" je izvrsten. Vojtech Janaoek, čevljar, Brušperk: Bodite tako prijazni in pošljite mi z obratno pošto 50 steklenic Jablusa, kajti isti je res izvrsten. Bodem ga vsakomur priporočal. A. Moižišek, šolski upravitelj, Rakovee — Katimov, Šlezija. Vaš .Jablus" je izboren. P. t. abstinentom ga priporočam — izborno tekne. bo to f o > o «J C a c c a> c 1 > Ž« C [vj o tr = a N E » c 0) 4. > —• O •m o O, t» v JB CS o £ O N u o. 3 o >U1 o £ -S 4! JS -O > > E O C! O u O < 4. -c •v u * "O u "O ! >> a. > _ > CS C ti c > j o bo '> | o S «8 £ o ra >eo "> o O o (D iti i u lo u. >0) '35 i i i taej •o - E CM CO -- > a N S « J 3 o „ s a tc 41 ¥ SL. a P o C o > L, V ■a * ■M <8 E -Q !•) O tc * * CM o ts; ■B « > s s a c B M O u -o 5S bo M O. •o o Vydrova žitna kava poslana posebej v platnenih vrečicah poštnine prosta 5 kg. . K 4'50 Otroška moka v zavitkih 1 kg. „ 2"40 Jukue konzerve (grahova, gobova, lečna, riževa in re-zančna) v škatlji za 25 por- cijonov.........„ 1 50 Juhni pridatek, stekl. 1/i kg. „ 1 60 Šumeči bonbon „Ambo" in tudi „sidrom" zavitek 50 kmd. „ 2 — Malinovi grog........ 2'— Oblati „I)esert delikat" zavitek s 50 komadov . . . , 3'— Oblati „Destin« zavitek s 40 kmd............ 2"— Masleni oblati zavitek s 25 kmd............ 2 — ,,Buhtin" v 74 kilogr. stekle- ničicah.........„ 1'— (iorčica po iranc. in kremžkem načinu po V4 kg. po .... —'80 „Jablus". 10 stekl. po '/s • » 4' — Kolekcija vseh naših izdelkov „ 1 '50 Pošiljke od K 6'— (razun kave i ..Jablus") pošiljamo poštnine prosto. Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII. Okusite in priporočujte Vydrove izdelke! ^jfr^^^^zn^m h jol J VydroDQ točama hranil Praga VIII. (C. k. poštni urad, Praga 22.) w