_u hhlj* ** PROSVETA ^»0000000000000000000000000000000009***i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK Uradniški I« aprsmtikt prosterii SS67 8. LawndaW in, Offlos of Publleatltmi S8ST South Uwnd.lt An, Tsbphon«, Rockwall 490« MtUr Januar, 1«. 1»M. >t ik. ik^I-uHIm Aot of Congr of Mare* I. im CHICAGO. 11 J,., PON DEI J EK. 2. NOVEMIIKA (NOV. 2), 19.16. SobMrtpUon «0 00 Y..rly ATKV__NIMHKK 216 Accoptanc« for mailing at ipecial rata of posta*« provided for In »action U08. Act of Oct. 8, 191T, autkorlaad on Juna 14, 1018. Ojačana španska armada ustavila vse fašistične napade na Madrid Fašistične bombe ubile 190 in ranile 300 oseb, največ žena in otrok, v Madridu. Bomba razdejala tudi neko cerkev. Velika kontraofen-ziva španske ljudske armade se nadaljuje in fašistični najemniki iz Afrike so bili potisnjeni tedem milj nazaj južno od Madrida MADRID, 1. nov.—Faélatidni letalci so včeraj dvakrat, danes pa štirikrat napadli Madrid, to-b vladni letalci bo jih vsakokrat •dpodili, tako da niso naredili iti nobene škode. Število mrtvih v Madridu, največ otrok in iensk, pri petkovem napadu je uraslo na 190 in ranjenih Če« 300. I'rotiofenziva španske ar-nade nadaljuje na vseh frontah. Madrid, 31. okt. — Fašisti so rteraj popoldne izvršili svoj prvi ubijalski napad iz zraka oa Madrid. Trije fašistični (italijanski) aeroplani so krotili nad Madridom in spuščali bomb« na ulice, parke in poslopji. Kolikor se je doslej dognalo, so fašistične bombe ubile najmanj 126 in ranile 135 oseb. Med žrtvami je okrog 70 šolskih otrok, ki so se igrali v parku pri šoli v Parli, 10 milj južno od središča mesta. Ti otroci to bili brez malega raztrgani na konce in njihovi udje so bili raztreseni po vsej okolici. Napad je trajal le nekaj minut in padlo je deset težkih iripnelskih bomb, nabitih s koš-éki železa, ki so leteli na vge •tram. Materialna škoda je im^nja. Ena bomba je padli tudi na cerkev San Gines v ulici de Arenal. Cerkev, ki je bila izpremenjena v skladišče neke delavske unije, je bila deloma razdejana. Druga bomba je padla na trg pred palačo pa-peikega nuncija in več oseb je bilo ubitih. Bombni napad na Madrid je bil vsekakor maščevanje fašistov m vladni napad iz zraka prejšnjega dne na fašistične vo-jiškc (ne civilne) postojanke južno od Madrida. Madrid, 31. okt. — Protiofen-11 va španske ljudske armade se nadaljuje na vsej črti, se glasi uradno poročilo. Pri napadih »delujejo letala in tanki. Aero-Pbm napadajo faAistične letal-»ke m topnióarske baze na vsej fronT 1 "i škoda, ki so jo utrpeli f»*i>ti zadnja dva dni, je o-'r,,rri|ia. Fašistična črta, ki je «;tjbližje Madridu, komaj rr'ilj na juini strani, je oročila se glasijo, da je Hikmat Sulaiman nadomestil premierja Vasin el Ha-šima po reorganiziranju vlade, ki je sledilo vojaškemu puču. Sidkyjevi vojaški letalci so včeraj bombardirali Bagdad iz zraka. Britski uradniki v Jeruzalemu so nato odredili mobilizacijo vojaških oddelkov,Iti bodo »topili v akcijo, če bo vojaški puč re-zultiral v novem arabskem gibanju. 8idky je vodja gibanja, či-cilj je vzpostavitev arab-na Bližnjem Ameriški kipar Lorado Taft umrl Chicago, 81. okt. — Lorado Taft, eden prvih ameriških kiparjev, je včeraj umrl v svojem stanovanju na naslovu 6016 Ingleside a ve. Podlegel je srčno hibi v starosti 76 let. Tafto-va kiparska dela so dosegla svetovno slavo. Demokracija mora stopiti v ofenzivo V defensive pred faiiz-mom bo podlegla, pravi Toller New York.(FP) A k.» ae demokracija ne bo postavila v ofenzivo proti fslizmu, ima pred seboj temno bodočnost. Tega mnenja Je nemlki delavski pisatelj Ernest Toller, ki je zadnje dni prišel v Ameriko. Da ni padel v klešče nacljev ob njihovi polastitvi vlade, ae ima zahvaliti golemu naključju: en dan prej je bil odšel v Švico na predavanje. Mnoge njegovih tovarišev ni več med Šivimi ali pa ao v ječah in koncentracijskih taboriščih. "Ako bi nemške strokovne unije prej vedele to, kar vedo zdaj, bi Hitler ne bil nikdar prišel na vlado/' je rekel Toller. "Demokracija mora stopiti v ofenziva Mora se boriti za svoje cilje in ideale in ne samo braniti jih. Fašizem pomeni supreaijo vseh Človeških pravic—pravico delavcev do organizacije, mislecev do igpovedovsnja svojih zaključkov, pisateljev do izražanja svojih Idej. Kdor danes živi v demokratični državi, mora delovati za ojačanje vseh elementov, ki ao proti taakršni reakciji. V strokovnem gibanju se na to čestokrat pozablja. Nemški unijami voditelji so mislili, da J« dovolj, ako ae bore za dolo brezposelnim. Popolnoma so pozabili vzeti v poštev moralne efekte, ki jih pušča brezposelnost ne ¿brezposelnih in slabo plačanih delavcih, ki obupajo nad življenjem. Demokratični voditelji v Nemčiji niso za po padli tega, toda Hitler je. On je dal mladim možem uniforme, ljudstvu simbol. Dal jim je tudi grešnega kozla. On je zanje poenostavil življenje. In kadar je ljudstvo demoralizlrano radi bede in porazov, takrat prične poslušati človeka, ki poenostavi vse." Toller Je rekel, da je omalovaževanje fašističnih voditeljev velika nevarnost in aamovara-nje. To so delali delavski voditelji v Nemčiji, o kateri so rekli, "da ni Italija." Kakšna usoda jih je doletela z vsem delavskim gibanjem vred, je znano. vse drŽave kr- SIJ0 NEVTRAL-NOSTNI PAKT Ostri napadi na Baldwi-novo vlado v parlamentu PREISKAVA 0R02. NE TRGOVINE Ioslsnec, je dejal, da opozicija nima nobe nega zaupanja v zunanjega mi nistra. V svojem govoru J# si iovito napadal Joachim* von Kibbentropa, novega nemškega poslanika v I/mdonu, "ki Je pri šel v Anglijo s krvavimi roka mi ne kot poslanik, temveč kot Hitlerjev vojni agent, zato bi ga morala Baldwinova vlada izgnati." I*boritska opozicija je zahtevala od vlade, naj podpre demo 'kratičnl režim v Apanljl in do. voli izvoz orožja branilcem iliall« na S. «tesal.» 'Pijani pobili pettto Abetincev ■H "kt.—Rimski listi so Izročila iz Addis Aba-■ talijanske čete v spo-dornačitii južnozapadno ""va menta pobili več ko Af^sincev. Bitka se je \tnožju gore Debocodio J* sedem ur. Doma-;!,ri* je vodil Deggiac '•«rum, ao *e po porazu v tforovje. Rimska po-1 '"'avljajo, da no bile ita-i/*ube v tej bitki [*orožen« sile gene rala Franca so zdaj Italijani Nemci in Maročani, Itebeli ao v zadnjih tednih prejeli veliko število bojnih I» tal, tankov in drug«ga orožja iz Italije in Nemčije. Divji Ma ročen! nosijo orožje nemškega in italijanskega izdelka in iz Italije in Nemčije prejemajo iu di munlcljo- Poveljujejo Jim italianskl častniki, ki nosijo uni forme svoje dežele, Madridska vlada je sicer dobila pomoč iz Francije in Rusije, ampak ta se ne more primerjati z ono, ki Jo španski fašisti prejemajo iz Italiji« in Nemčij«. («lavni stan fašističnih rebe lev je sam priznal, da Je dobi 160 bojnih letal iz Italije. Ob izbruhu revolte je imel geners Franco samo IA bojnih letal. Poročevalci tujez^mskih listov morajo molčati o zunanji i*id|»ori ki Jo prejemajo uporniki, dokler so v roUlnih vojnih conah, obratnem slučaju s«- Izstavlja Jo nevarnosti arHariJ«. Večje število Je bilo ie aretiranih, ko so poslali svojim listom |>oročila o podpori, ki Jo dobivajo u|n»rnl ki iz I talij« In Nfiočij«. Hm rdi ji «a repuMlkan»k« (Narisal Jerger.) Molitvi za poraz Roo*• vilta pri volitvah Hartford, (Vmn., Al. okt.— Hartfordska gru|*a molilrev, k ji» bila ustanovljena pred Hi leti in se rfdno shaja dvakrat na te deri, bo vwi noč pr**d volitvami molila in prosila lioga, naj pomaga. da I«» K«xM»rve!t poražen pri volitvah, se glasi naznanilo te grup*. velika stavka mornar-skih delavcev Pomorski promet ob za-padni obali para« liziran FEDERALNA VLADA POSREDUJE MArl«onianN, ki se nahaja v bostonskem pristanišču. Mtavkl so se pridužlli tudi pristsnlniščni delavci. Policijski načelniki v obrež-nlh mestih ob Pacifiku so oja-čili policijske oddelke, ko so stavkarjl pričeli piketiratl pomole. Bojazen prevladuje, da se bodo obnovili krvavi izgredi, slični onim pred dvema letoma, v katerih je bilo sedem oseb u-bitih in veliko število ranjenih, Htavka mornarskih delavcev je izbruhnila, ko so se dolga pogajanja med repreaeiitanti organiziranih mornarjev in zastopniki parobrodnih družb is-Jalovllu. Glavna zahteva delavcev je kontrola nad uposle-valnicaml. Poleg tega zahtevajo stavkarji zvišanje mezde in skrajšunje delovnih ur. Ko je bila Frances Perkins, aačelnica federalnega delavskega departmenta, Informirana o izbruhu stavke, Je takoj |xidvse-ia korake, da se konflikt poravna. Pirzvala Je reprtnuintan-te unij |»arobrodue družbe, naj obnovijo pogajanja. Izjavila je, da stavka ne uključuje ničesar, kar bi se ne dalo poravnati, če «e obe stranki izrečeta za obnovitev |»ogajanj, Htavka mornarskih delavcev Je alarmirala Rou»evelti>vo administracijo. Rooseveltova posebna komisija In druge federalne agentur* so se silno trudil«, da odvrnejo stavko pred volitvami, a niso uspel« Oklic generalni »tavke v Mehiki M«zko Clty, 51. okt. — Zveza mehiških delavcev, ki šteje 70 to MM m M*. WM m pmt ytM. H* m Mrt M»; w te Um. «14« m «te bte. M« « «#,mft» m 99 M. ■ Él lililí ntmt ter Um Vmt**4 Šteta» l*M CMMte S-M tm». Gkfas» «S CW. I7Ü pm t*»- n»» M M »«M. • .« , * ' »(i OvM octoMv H S—r—- Mmt ta Berete** M M *UUrwp. »MMM (Iftto«. M- «tati. mmi ss.l m »Mit pitate*» te » •!•*•>«. p»étete>. ____ Aémri^m m*m mm eerwwni —M*eaeen»ta «v HSM» ctatoM »M MMlteluS «ntatei tli) ta k» MtaMi Otaw m»*mstreliti v hrbet več sto Slovencev In Hrvatov na Primorskem, koliko ljudi Je |»a dal poklati % Italiji in AbesiniJI, najbrle ne bo nikdar znano, kljub temu je Ae vedno— jagenjček-k<*1erček! Pater Hug*» naj le ima svojeira "jairenjčka-k«»derčka", naj se ponaša i njim In mu kadi, če hoče —- toda potlačeni milijoni po širnem svetu mislijo drugače. In ti milijoni bodo enkrat sodili vsem tiranom! Qk#ovj iz fl##eH#n Jugoslovanskim voMIcem Mil»aukee, Wla. — Se enkrat •e oglašam pred volitvami, kar se mi zdi potrebno, da vsak vo-lilec dobi bolj natančno sliko glede važpostl letošnjih volRev. Progresivna stranka v Wia-consinu ima v svojem programu točko, potom katere se bi zabra-nile ali preprečile forkložure ali prodaje zapadlih domačij, in sicer s tem, da se bi hipoteke (mortgages) podaljšale, kar bi dalo dolžniku priložnost, da izplača svoj dolg ter si na ta način ohrani svoj dom. Reakcionarji in njihovi aa-semblimani ter senatoriji so v zadnjem zasedanju državne le-gislature porazili tak' načrt, ker bi bil v prid delovnega ljudstva. Oni so kajpak zvesto poslušali svojega gospodarja kapitalista. Oni nimajo nikakega usmiljenja do ubogih ljudi, da bi čakali na plačevanja, temveč vzamejo ves teftko prisluženi denar,.,katerega si Je delavec | večja fajo gltf 5 dni na tajen. več manjših jani, v katerih ko Jjejo premog to as pohvalo, da narea to doseže, je treba, da izvo- k aktivnosti, kakor je to storil limo svoje zastopnike v legisla-|Pred dobrimi osemnajstimi me-turo, ne pa naših nasprotnikov, Z njegovo pomočjo smo tukaj je še vedno mnogo brezposelnih. fadnje čase se je n daSeHlo alf preselilo tudi (*#• cej farmarjev ali renčarJsV v Red Lodge, tako da je fliestb prenapolnjeno. Vsled tega aa tudi težko dobi v itajam start» vanje ali hiši. Več j* število farmarjev Je Wlo priefljena tA-pustiti svoje domove 1» iti v mesto iskat si dela. Buša in kobilice so jim uničile Vas pridelek. Eedaj so uposleni pri delih Jabn Kropivftek, 81. "Roka roko umije** Pueblo, Cok — "iloka roko umije,** piše leadvillski Jure Trunk v A. 8. Trunk se jezi nad Tonetom ZidanŠkom, zastopnikom Prosvete. Kar Trunk maže, ne bom tu ponavljal, povedal pa mu bora, da se bije sam po svojih ustih. On namreč piše, ko Jud prodaja stare hlače, da vendarle dels svoj biznis, ako zna svojo robo dobro hvaliti in če mu kdo verjame, da so tiste stare hlače iz najboljšega blaga, kajti tako zahteva biznis. Trimku naj bo i>ovedano, da je Jud poštenjak prvega reda. On prodaja hlače kupcu in mu jih pokaže, da jih vidi. Ako kupec vidi, da so vredne označene vsote, jih kupi, ako pa niso vredne kolikor Jud zanje zahteva, se kupec obrne in gre ven iz njegove prodajalne. Tako je prav. Kaj pa vi> g. Trunk in vaši bratci, ki prodajate nevidne bogove, v katere sami ne verjamete? G. Trunk, kdo je -bolj pošten trgovec, Jud, ki prodaja hla^e, katere kupec lahko Vidi in otiplje, ali vi, ki prodajate Boga, katerega ne vidite vi In ne nihče drugi? To je biznis! Martin Kocbevar, (21). Pasja logika Londonski sodnik: Povei m.. ... «laga* generala Franci ^ tanki, topovi In municijo* ' Mussolini: Pri Bogu iz Rjma ne. Prisegam, ki se Zbirajo okrog republikanskega in demokratskega tabora. Vsakemu je lahko znano, da je ameriška vlada posodila milijarde dolarjev raznim evropskim državam (okrog 22 milijard), toda radi tega niso kapitalisti prav nič vpili, kajti s temi posojili so delali velike profite, ko so prodajali vojni material in potrebščine. Kadar pa vlada izda nekaj denarja za javna dela in s tem da priložnost delavcem do zaslužka, tedaj pa je velik škandal. Mi smo prepričani, da so o-gromni profiti, katere sedaj žanjejo namo male grup« privilegiranih parazitov, dajo od praviti le |>otom socialnih zakonov. Ako se ne ho tega storilo, prav tukaj ustanovili socialistični klub, zakar se je pokazalo veliko navdušenje in imeli smo u-panje, da bo dobro napredoval. Morda bi obstojala še danes tista volja za napredek v klubu, ako ne bi bila borba za obatanek in kruh pognala toliko delavcev iz tega kraja. Sedaj pa nas je zapustil še s. F. Odaniček, klu hov predsednik, ki jfe h tremi tovariši vred odftel v Wyoming delat v neki premogorov. Dokler Je bil on tu, so se vsaj klubove seje redno vsak mesec obdria vale. S svojo ostro bewedo je vedno opominjal ter naglašal. kaj Je koristno in potrebno delavcu. Večkrat sem te čital, da ima- Ear) Browder, predsedniški kandidat komunistične Stranke, ki je bil nedavno aretiran in vržen v ječo v Terre Haulu, Ind. Delavstvo v objemu kapitalizma MHwaofcee, Wia. —Letos je važne In kritičho leto.' Tako nam razlagajo kapitalistične pijavke, mednarodni odrešeniki in grmeči pridigarji vseh verskih sekt. Vsled te^a se je vsa višja gospa hinavsko priplazila v delokrog delavskega razreda, da ga ponovnd omoti in oropa za ključ, s katerim odpira pota, ki vodijo delavsko maso v lepšo in srečnejšo bodočnost. Amerika seie sedem let valja in kuha v gospodarski krizi, ki je bila spočeta iz požrešnosti ameriških požeruhov. Volilna kampanja se bliža svojemu koncu, medtem pa bogati sloji nervozno objemajo in božajo bedno delavsko maso in obljubujejo ono dragoceno stvar, za katero se bije boj med delom in kapitalom. Kapitalistični stranki, brez zdravih argumentov za svoj volilni boj, brez Jasnega in temeljhega programa, moreta doseči uspehe v tem boju potom varanja delavstva in kmetov, potom oHffštfnih lažni- Delavci in delavke! Prišel je čas, ko mora tudi ameriško delavstvo spregovoriti odločilno besedo in napovedati neizprosen boj vlsdajočemu razredu, kateri je postal preošaben in do Skraj-nosti predrzen, zametujoč vse, tudi najenostavnejše pravice delovnega ljudstva. Namesto, da bi ta razred skušal položaj izboljšati, namesto, da bi iskal potov za dosego izboljšanja in ureditev tega brezupnega, zmedenega* gospodarstva, se pripravlja tajno, toda z veliko odločnostjo za najskrajnejše, da reši svojo razpadajočo moč, na kruto, brezobzirno diktaturo, kateri so denarni mogotci te dežele že položili temelje. Na nas samih je torej ležeče, da odvrnemo to strašno nevarnost, da nastopimo z vsemi silami, dokler še rti prepozno in pokažemo vladajočim, da še nismo postali brezpravni sužnji, da v naših srcih še ni zamrla ljubezen do pravice in svobode ter da se de zavedamo svojega dostojanstva in svojih pravic kot ustvaritelji vsega bogsstva. L. Ambrozich, 747. ^ ^ ^ jo v Chicagu znamenit muzej. ^^^ ¡ahko prldo^do niesa"drugega,I; njcm raI1liine predme-j vih fraz in praznih rthtjhib. Vse kar si pa nihče ne želi. Skušnje ** ,n k» so jih rabili pred to se pa doseže lahko samo po- nas učijo, ako hočemo kaj dose čl v občo korist, da moramo biti združeni. Slabše itak ne more davnimi tS»si. Gotovo imajo tu di tiste gorjače ali bate, katere so rabili pri operacijah, predno biti kakor je. pridobimo pa si J^ašli .sedanje uspavalno lahko vse dobrine v našo korist H™*stvo. Menda so imeli kar potom Progresivne stranke. Nisem ndben prerok, ali to vem, da delavec ne dobi od kapitalista nikakih dobrot, ako se ga prisili, da nekaj da potom postav. Na H. novembra ho volilni dan. dan odločitve. V roke bo- dva bata ali gorjače: z manjšim so bolnika omotili, z velikim so ga pa ubili. S. Charlesu 1 Pogoreleu bi svetoval, da bi si izposodil "ta velikega" in ga s seboj prinesel, kadar bo prišel v Montano ... ^ Nekateri se tukaj zelo ogre- ste dobili dve listi ali glasovni-'vajo za takozvani Townsendov cl. Državna lista je velika. Na načrt in Imajo svoj klub s prt-njej so označene republikanska, cejšnjim številom članov. Ka-demokratska in progresivna ko nekateri ljudje radi vefja-stranka. Napravite križ v kro- mejo in nasedejo velikim ohlju-gu Pr<»gresivne stranke in s bam. imamo baA v tem dokaze. I tem boste storili svojo delavsko Nič ne premislijo ksko in kaj. (dolžnost. Druga lista pa je če bi se tak načrt mogel izvesti, predsedniška. Napravite krit ¡Kar drevijo tjavendan zs njim. pod katero stranko hočete. Bo- Človek res ne zameri nevedne-' dite previdni in imejte pred oč- žu. Če prizdiguje klobuk pred ; mi edinole svoje delsvske inte- ¡vsakim lesenim štorom, pač pa {rese. n«»benih drugih. 'ljudem, ki se štejejo z* učenja- Pripeljite s seboj svoje žene ^ ,n inteligente. pa sledijo ta-•ln tovariše, kateri lahko volijo. utopijam! Napravimo 's tretjega novem- Z delom v tem kraju še ne bra dan našega osvobojen ja i* gre preslabo. Zadnje čase Je pod naših izkoriščevalcev, poli-,bilo uposlenih večje Mevilo de-tičnih in industrijskih! Izvoli- lavcev v premogorovih. Dva 1 tom denarja, s katerim plačajo tisoče agitatorjev in ktspijo tisoče Časopisov. Socialistična stranka Ima rdrave argumente in jasen temeljni program, potom katerega niino je rešitev iz teh neznosnih razmer mogoča, toda primanjkuje ji denarnih sredstev, kter se mora zanašati le na prispevke revnega ljudstva. Se nikdar ni b|l položaj za razširjenje socialističnega programa tako ugoden kakor je baA sedaj in še nikdar v zgodovini te dežele ni bilo ljudstvo tako željno sliAatl novega nauka Hi nastopiti pot, ki ga bi vodila it te mlterije. Socialistična stranka ima pred seboj mnogo dela in široko delovno polje, ima priliko doseči igromne us|iehe. toda primanjkuje ji glavnega: sredstev za razširjenje obširne, uspešne propagande Toda. dasi je položaj v tem orirti skrajno slab zaradi silne brezposelnosti, vendar vlada v krogih razredno zavednega delavstva odločna volja premagati tudi v teh bednih časih te velike potežkoče. mgaa prijatelj« Pram z letali u ki, topavi in strelivom? prisegtm, da a( lenerš dobivaš Iz nebes! Angeljci ni pr Za Normana Thomasa Latrobe, Pa. — V tej kampanji se kapitalistični stranki — demokratska in republikanska 1 — bijeta kakor za stavo, katera ¡ pride za prihodnja štiri leta na krmilo. Po mojem mnenju rie bo dosti razlike, pa naj pride prva ali druga, ker demokratje kot republikanci gledajo v prvi vrsti, da kapitalisti kupičijo bogastvo zase. In kako tudi ne bi? Saj so vsi skupaj kapitalisti, to je vodilni demokrati in vodilni republikanci. Da bi se le mi delavci naučili skupaj držati kakor drže kapitalisti. Te dni so imeli demokratje tukaj pohod. Imeli so ražno-vrstne napise. , Eden teh ae je glasil: "If you .vote for JLan-don, turn the pot over, for there will be no chicken. If you vote for Roosevelt, there will be two chickens in the pot." Zadnjih osem let je bilo prav malo kokoši v delavskih loncih. (Izjema so oni, ki redijo kokoši doma.) Akd pogledamo one, ki so na relifu in dobijo $60 na mesec za družino, ki šteje od šeat do deset oseb, si lahko vsak predstavlja, kaj si taka družina lahko privošči. Po mojem mnenju naj bi vsak delaVec in vsi delsvski sloji volili sami zase, to je za socialiste. S tem bomo pokazali, da nismo zadovoljni s sedanjim sistemem. Socialisti ne mislimo. da bomo zmagali pri t«h volitvah. Tega Ae ne bo. ker delavstvo še ni pripravljeno. Ali ako damo ve^ liko število glasov Normanu Thomasu in za vse ostale socialistične kandidate, potem nam bodo tu pa tam vrgli kakšno drobtino več. Treba je misliti na 12 milijonov brezposelnih. Zanje se nikdo ne zmeni, ne Roosevelt ne Landon. Bomo videli, kaj nam prinese bodočnost. Ali 3. novembra dajmo svoje glasove' Normaau Thomasu in drugim socialističnim kandidatom. ,< General Ftanco naA&jd vse tbV. . Londonski sodnik: Amen. ")ir, ti r Velika katoliška zmaga! — Burro* 31. ofct. - Glavni fašistični sUa • * s Hugonova pridiga o kartonih: Cujte vaal tepci in bebci! Naši kanoni vam prepoved Jejo «tati Prosveto, Proletarca, Enakonra nost In Napredek (Glas Naroda in Aneriil Domovino lahko čitate samo ob petkih za p kcrrol) in tega se morate držati, 6e nočete < vas bo satan Stalin pekel na ražnju vso ve nost (Can. num. 3 et 5). Ta kanon v lja za one, katerih se rado prime vse, kar < tajo; oni, katerih se nič ne prime, lahko čiuj Slepci tudi lahko čitajo brez greha (Can li 999, num. 7 et 9). — Glas iz črede: Kaj pa oi gaspud patr, lahka čitaja? — Hugo: Da, ji spadam med slepce .. . Zdaj pa molimo: 0 B že, daj nam luč! • ♦ * Iz lemonttke hole: Pater Hugo: Danes ti | vtaknem zelo trd oreh med zobe, vaški tepfc Povej mi, kdo je dal prvo materijo in prvo« Hco. — Vaški tepček: Tudi jaz imam drob lešnik. Povejte vi meni, kdo je dal bes« "prvi, prva, prvo." * « • Mrtvaški glas iz boi*adm: Dokler je Prosi ta bila mlada in mala, se je gaspudov iJ bala. Živ odmev iz Chicaga: Varaš se, strahopet duh! Čvekanje tvoje je od muh. Takoj prvem letu je bita kos vsakemu Slajetu! Senzacija v Metropoli. Ameriška Domovii grmi: "Naš veliki detektiv Tone Grdina se med poletom v New York za ubežno soho ust vi) v Philadelphia. Bila je aeroplan nesrei Ko so PWA delavci pofiksali letalo in je leti ni mojster dal povelje za podvig v zrak, Tone kmalu pribrenkal v Novi York. Takoj po telefonu pozval pomol No. 49 in zahttfl Je soha še tam? Odgovor: Da, soha je! Tone: Arestaite jo pri tej priči in držite dokler ne pridem. Ako ne bo med potjo a« nesreče, bodem tam čez pet minut. Hs! Ko detektiv Tone čez pet minut pridirjal na | mol, je našel kopico policajev s — prazni rokami. Sohe tam NI bilo več. Ušla je! N rodni škandal se nadaljuje, nadaljuje, K DAiLJUJE! <6e pride.) Merilo ljubezni Sedaj naj bi celo jakost čustev računa« atrojl. Prof. Marinescu, specialist za ii«6 bolezni v Bukarešti, je izumil pripravo, ki« vaja baje točno stopnjo naklonjenosti « osebe do druge osebe. Poskusnim osebam prof. Marinescu polagal na roke dve svinc« plošči, ki sta bili zvezani z galvanometr« Nato je Čital seznam imen in čim je izgovo Ime kakšne osebe, ki jo je poskusna osebij bila, se je začela igla galvanometra gibati. U globlja naklonjenost, tem Iživahncjii so m« igle, tako pravi vsaj prof. Marinescu, Ju *« daja, da ta priprava nikoli nc^lsie. 400-letnica krompirja Ce bi se Spanci trenutno ne tepli med «J M imeli priliko proslaviti štiristoletn.co o® so v Evropo uvedli krompir. Ta dež, ki ima svojo domovino v Peruju in < sU prinesla namreč dva meniha 1. I"'«.' prva v Španijo in Evropo, od tam je pr * Italijo in na Burgundsko. Toda pre*o < mno, mnogo let, preden so se Evn.pcn^ ceniti U sad po njegovi prav, vredno^ iM uporabljali kot šivilo. fo je bil. J £ zasluga slovitih Reških p^jKak» terja Raleigha in Franeisca Drakea. o^ po krivem trdijo, da sta kot prva evropski svet s krompirjem. Pred dW (Iz Prosvete z dne 2. nov*is»>rs lllWl ,„ Andrej Dernov** u.tH l ^ jo Jaklič, nato je pa nameril re ^ srce in oblažaJ ^^SL^dklosil podivjal, ko mu je ^ moM roko iz razloga, da je še premlada ** ^ fM* rmk* wtsit —Federalns p^Sr^i n»in<* enc" mee v New Yorku. ^ ^ Svetoma » prodiranje Nemcev In Av«U7 ^ fn novili ofenzivo v VoHnlji. ^ .. d M obnavljajo nspadi * strsneh. N>m*ks trgs^ka^ r _ t*' vlada fi ae na r» Mary I rsdel. 726. Na Grškem rtnAks je drugič „ je izbruhnila ««las ' r,mPTJRK. 2. NOVEMBRA (IsrtrM poročila It Jagaalavi}«.) iaMOMOR UCITBMICE MEA-CvK V »TAREM TRGU * ()B ROLM f no izpoved, ki ne pove nič važnega. Kot tretja priča je bil za-aliian V#iimir Gogič, po poklicu uradnik, ki živi zdaj na srbsko-bolgarski meji. To je edini član omladinake delegacije vladne tefjstvom ie od nekdaj, posebno "^¡S*' ki je. izjtvgl* 8 ®v°jim v ljubljanskem "Jutru" je i* a. osmrtnica, kjer beremo, da Tr nedeljo 11, oktobra zvečer Jtfično preminula v Starem tr-J?0b Kolpi učiteljica Marta trtk žena učitelja Mraka. Po--eb je bil napovedan za 14. ok-Lbr» v Ljubljani. Osmrtnica je pela podpis "Nacionalna Ljubka Poleg tega so v istem £vniku pozivale razne nacio-ulne organizacije svoje član-gvo, naj se polnoAtevilno ude-n\ pogreba umrle učiteljice. Po vsem tem je bilo lahko skle-iti, da gre za samomor imeno-učiteljice in hkrati, da gre smrt nacionalne delavke, rati .pa je tudi, da je njena fttovoljna smrt v zvezi s po-Btiko. Ker ni bilo v listih nobenega inka o tem dogodku, je bilo u bolj verjetno, da ima samo-politično ozadje in da se radi tega ne smejo tiskati inki o tem. Vaš dopisnik je izvedel o tem logodku naslednje: Učiteljica rta M rakova, rojena Gradi-, je s svojim možem, učite- •trojke fine pa še odkar imamo Jugoslavijo. Ce so nacionalisti (liberalci) na vladi, potem premeščajo vse svoje nevarne nasprotnike uradnike, predvsem učitelje kar na debelo. "Ko pa pridejo klerikalci na vlado, premeščajo spet ti uči-% fcelje iz 'vasi v vasi, s eevera na jug, z juga na sever naše ožje, pa tudi širše domov-ine. Seveda se te premestitve ne morejo izvršiti pod firmo "po kazni", marveč se tako politično premeščanje skrije vsakokrat pod firmo "po službeni potrebi". Odkar so n. pr. lani «prišli klerikalci na vlado, je bilo doslej premeščenih po "službeni potrebi" menda okrog 600 učiteljev: klerikalne somišljenike na boljša mesta, nasprotnike na slabša ali enaka mesta. In ker se te premestitve izvrše "po službeni potrebi", mora plačati selitvene stroške država. Ko pa bodo prišli spet liberalci na viado, bodo spet ti po svoje "'popravljali krivice" in premeščali sem ter tja učitelje in učiteljice, kakor tudi klerikalci sedaj trdijo, da samo "popravljajo krivice, ki jih je storil prejšnji nasilni režim". Država pa plačuje selitvene . Ce bi ta denar porabili em Mrakom službovala delj ia v Mengšu v kamniškem o- tju. Oba sta bila pristaša na-»nalistov, sokolska delavca in vdušena somišljenika Jugoslo-ske nacionalne stranker ki i bila več let na vladi za časa iklature. Pred leti so se v.oko-¡i Kranja, pa tudi v Mengšu riile klerikalne demonstracije, katerih je prišlo tudi do po-sjtv in je bilo mnogo kmetov «tiranih, .pa tudi kranjski žup-Ik. Odpeljali so jih deloma v leograd k izrednemu sodišču, stoteri pa so bili zaprti v Kam-iku in Ljubljani. Spominjamo da je tedaj med pričami gle-teh demonstracij nastopal Idi učitelj Mrak in menda tudi Rtov* žena. Letos .spomladi sta bila oba remešiena "po službeni potre-f" v Stari trg ob Kolpi kot uči-Hja. Razmere tamkaj niso bile Hnara najboljše, niti stanova-j» nista imela pravega in obe-»ila «ta menda v gostilni. V nedeljo 11. t. m. pa se je nudil v Starem trgu neki vnet rirtaA sedanje vlade, ki se je gostilni srečal tudi z Mrakom n njegovo ženo. In v pogovoru bila — tako trdijo, mi samo ležimo — izrečena grožnja, da ■t» Mrank in Mrakova presna še kam drugam, lahko JK v Srbijo. To je Mraka in j<*ovo ženo zelo razburilo. K<» xta zvečer prišla učitelj Irak ni njegova žena domov, je dogodilo, česar ne bo lahko *»nko preiskati in dognati. * pri|>oveduje, da je žena neboma potegnila izpod perila v«Ker in se untrelila. Verjetno je, d« je sklep sa-^»ra dozorel pod vtisom iz-(',u' grožnje novega preganja, skoraj gotovo pa je tu-' da je bila Mrakova živčno "slaliela, da jo je taka rtnjs, izrečena morda celo v * vsekakor v surovi šali, IU n tira. Tr"plo učiteljice Mrakove so JWj«H v Ljubljano in nacio-organizacije so hotele z ^'ziranjem pogrebe demon-Proti nasprotnikom. Po- * ~ ki je šel le od kapelice ■ ("'kopališču do groba — se ' udi Uv.ilo več tisoč ljudi J4 Kro*'u Je govoril bivši mi- nenator Pucelj, več po-''' ' **<1"pniki mengškega društva, '•«ti h t «m naj povemo, da * ' *bogt P«»"« ' "nsavnim uradnlštvom, po- Z*' M* v Sloveniji. Da se msr- u Nil v 1 Pffrr,. W rj( hat. r * P0¡ Su kar, k, H „j, K. zaradi polltič-''•J«t\ovanja tako oso-kraju, da mu je •titvijo prav za prav u-t" gotovo drži. Ce se «"telj celo tako daleč da (Mmtane pravi prav-'<">t, kadar je njegova krmilu, fwtern je res ovoritjj.0 krivici, če ga Ji relim premesti kam ' ti primeri so red- r< dki. '►U-nIIm. pri za kaj drugega, n. pr. za zidanje bolnišnice, bi imeli že precej lepih zdravstvenih zavodov. Naj pripomnimo, da se ta praksa premeščanja učiteljstva vrši v tako velikem obsegu samo v Sloveniji! Samomor. — V Mostah se je v svojem stanovanju obesil — hkrati si je pognal kroglo v sence — 34 letni kleparski pomočnik Franc Seibitz, po rodu Ljubljančani. Sel je v smrt baje zaradi nesrečne ljubezni. Značilna» notica. — V listih beremo: "Jugoslovansko učiteljsko u4*uženje, okrajno učiteljsko društvo v Litiji prelaga svoje zborovanje, sklicano za to soboto, za teden dni kasneje, to je na 24. t m., če bomo dotlej prejeli oktobrske plače. Odbor." Ta notica je izšla v listih (klerikalni tisk je seveda zadnji del notice črtai!) 14. t. m. Potemtakem torej učiteljstvo litijskega okraja do srede oktobra še ni dobilo plač za oktober, dasi bi jih morata prejeti te 1. oktobra. Taka zamuda s plačami je pri nas že kar običajna. Državni u-pokojenci n. pr. že več ko leto dni ne prejemajo pokojnin redno, marveč šele okrog 16. ali 20. ali celo prav na koncu meseca. Državne blagajne nimajo denarja ali pa ni reda v izplačevanju. Mnogi trdijo, da se to dogaja samo v Sloveniji, oziroma, da v Beogradu in nekaterih drugih banovinah prejemajo državni uradniki in upokojenci svoje plače in pokojnine redno vsakega 1. v mesecu. Ker morajo upokojenci lastnoročno podpisati prejem pokojnine, so pogosto obsojeni čakati ves mesec vse dopoldneve doma in so tako na starost postali ujetniki svoje penzije. Vlada postavlja komisarje Delavskim zbornica». — Pred kratkim je minister za socialno politiko imenoval komisarja v zagrebško Delavsko zbornico, zdaj pa je minister imenoval tudi za ljubljansko Delavsko zbornico komisarja, banskega svetnika dr. Lovra bogatajs. Hkrati je odredil preiskavo vsegs poslovanja Delavske zbornice in imenoval revizijsko komisijo. Uboj. — V Vosku pri Sv. Trojici v Slov. goricah je prišlo med pijanimi fsnti do pretepa, v katerem je nekdo 30 letnemu Antonu Majerju razparal trebuh. Reševalni avto iz Maribora ga je hotel odpeljati v mari-borsko bolnišnico, toda fant je še v domači fari umrl in avto ga je zapeljal k mrtvašnici. Orožniki so aretirali več fantov in iščejo krivca. Kereotinski prorn. se nadaljuje z zasliševanjem prič. Zasliaan je bil graščak v Kerestincu Mi-halovič. Izpovedal je že znam-stvari, ne more pa v obtošencih spoenatl tistih, ki so vdrli v grad in pomorili člane drkgaci je vladne stranke iz Zagreba Druga priča, Mihalovičeva hčerka, žena dvornega ministra An-tiča. ki se je mudila tedaj v oče- prihodom v Kerestinec ves po-kolj, ki je ostal živ. Bil je težko ranjen in ves potolčen, a ko je okreval, se je preselil iz Zagreba v Srbijo, ker se je bal maščevanja. Grozili so mu namreč, da ga bodo ubili, če bo pričal proti Obtožencem, pa tudi brez teh groženj bi ae bil naj-brže sam umaknil s Hrvaškega. Gogič je prišel v Zagreb pred sodišče, da priča o dogodkih. Povedal je, da je prišel z drugimi Člani omladinake organizacije vladne stranke iz Zagreba h Graščaku Mihaloviču. Mihalovlč je bil .predsednik vladne stranke aa Hrvaško, zato so odšli k njemu, da se pritožijo zaradi nepravibe razdelitve nekega denarja, ki je prišel za stranko iz Beograda. Kmetje so jih na poti pozdravili s sovražnimi klici, češ, da so četniki. Ko se je zbralo več tisoč kmetov okrog gradu, so bili oboroženi % lovskimi puškami, karabinkami, revolverji, sekirami, vilami, koli in palicami. Vseh sedem omladin-cev se je zabarikadiralo najprej v predsobi, potem pa so se morali umakniti v kopalnico, kjer so jih kmetje dohiteli in vsem sedmim zadali nad 300 ran. Potem so vseh sedem pometali skozi okno na dvorišče, tudi Gogiča, ki pa se je zavedel, nakar so ga še mučili in potem pustili na grajskem dvorišču med mrtveci. Preden so kmetje odšli, so ga prisilili še, da je ves okrvavljen prepeval radičevske pesmi in klical živio Mačku in drugim. Glede obtožencev izjavlja Gogič, da ne more zatrdno reči, ali so bili oni med napadalci ali ne. To pojasnjuje tudi s tem, da so obtoženci v narodnih nošah pred sodiščem, pri napadu PtOgtRTA V»e države kršijo nev-tralnoatni pakt (Nadaljevanj* t 1. straal.) • španske republlae. "Španija je žrtev nesramne politike evropskih velesil," je rekel Arthur Greenwood, vodja laboritov v parlamentu. "Španska revolta ni odpor zatiranega ljudstva, temveč zarota proti dvigajoči se demokraciji, ki je bila skovana zunaj Španije, v fašističnih državah." V debato je poseglo večje Število laboritov, ki so srdito žigosali nevtralnostno stališče Hald-w i nove vlade. Klici: "Morilci! Mesarji!" so se pogosto slišali v teku debate. Iovračilo za podporo, ki jo Mussolini In Hitler nudita rebe-lem. Zadnja poročila se glasijo, da ima Italija močno oboroženo silo na Baleariških otokih in več ko sto bojnih letal, Nemčija pa je poslalu več inidmor-nic v Šimnske. vode, ki bodo sodelovale s fašisti pri navalu na Bafcelono. r Sett "tiketov" na glasovnici v Chicagu Chicago. — Jutri so predsedniške, kongresne in državne vo- Po mnenju Informiranih krogov Htve. CikaŠki volile i bodo naje to nova zvijača, ki naj bi od-|šII na svoji glasovnici šest "ti-godila konferenco nevtralnost- ketov" ali liat s kandidati. Sadnega odbora v pričakovanju, da ma lista, označena Communist bo v tem Času padla odločitev v je prazna, ker je državna volilna španski civilni vojni. ;komiaija zavrgla komunistično ——¡i n »i in peticijo za kandidate. Liste na pa so bili oblečeni v delovne ob- glasovnici gredo po vrsti kot leke. Ogledal si jš znova vse ob- j sledi: Democratkr, Kepublican, Skupina črnih legionarjev, ki je bila apuanana aa krivo umora rehfnega delavca Pooleja, na obravnavi prtd sodiščem v Detroit«. tožence, od katerih jih je spo- Union Progressive, Socialist La-znal le 16, ki so bili sraven, o bor, Prohibition in Socialist, nobenem pa ne more reči, da bi Poleg te glavne glasovnice bodo bil sodeloval pri pokolju v graj- 'volile! dobili še dve mujhni glaski kopalnici. aovnici. Na prvi so samo de-Za Gogičem j« bil zaslišan še mokratskl in republikanski kan-15 letni Vladimir Buta, sin o- ¡didatje za sodnike, na drugi so nega Bute, ki so mu kmetje ubl- pa tri vprašanja glede vzhod- li ženo in hčer in nazadnje še njega. Le ta fant se je rešil iz smrtne nevarnosti Živ, a živčno ves pretresen. Tudi pred sodiščem je bil ves plah, ko je opisoval napad na njihovo hišico. Večkrat je svoje besede prekinil • krčevitim jokom. Razprava se nadaljuje. nega ali centralnega čusa. Najbolj zvesta žena — Ali veš, prijatelj, katera lena je bila najbolj zvesta? — Seveda vem. Eva, ker v raju takrat le ni bilo razen Adama nobenega moškega. Nov letalski rekord: v 13 urah čes Atlantik London, 31. okt. — Jim Mol-lison, angleški letalec, je dosegel nov letalski rekord v brzini, ko je priletel iz St. Johnsa v Ni>vl Fundlandljl v Umdon v 18 urah in 17 minutah. Molil-son je porabil sedem ur od New Yorka do Mt. Johnsa, torej je njegov polet Ii Amerike v Anglijo trajal nekaj malega čes 20 ur. To je bil Mollisonov četrti ladet Čez Atlantični ocean. Škodoželjnost Gost, k) mu je bila ukradena v restavraciji suknja: Kdaj je odšel falot, ki mi je ukradel suknjo? Natakar Akodoleljno: V trenutku, ko ste se gospodarju prl-totevall, da sem vam slalai (Hist regel. Praktičen deček — Ta računska naloga ti pa nI delala mnogo preglavic, Mihec, Se enkrat moral vse to Izračunati. Kaj ne vldll, da ti manjka pet par? — Kaj hI Jih ne mogel doplačati v gotovini? Jamstvo Današnji dan dobiš za vsako stvar jamstvo Za avtomobil e-no leto, aa radio dve leti, ta hladilnik tri leta. Spela ae je dala portretirati. "Gospod profesor, aH ml tudi Jamčite ta podobnost?" "Jamčim!" "Koliko let?" • Kdo je Imel smolo — Oprostite, gospod šef» imel •em smolo, ds sem se zakasnil. — Kolikor vas poznam, ste l-meli smolo, da sem prilal Jat pre-r goda J v urad. —Je La h k Lahka Kaja! Oíos ¿1st Kakor Zvontc Dar govora ... i»«jvn/Ja l*lr»»»a pmliM»! élovrks nad drtijiii»! šivnni liliji I DrsgiMti. i Ur, ki g» J" Irrlia Milili ., . t« obdržati Jimmys« • • • |»"**rM ud ilrsš.i»J« in kaši ja I V.ak dan vrč IJ"«N «posnava, «i« nršnr *Iiim»vi»1. k v triu sahlevsjn Uhk» \>»»lrvajlr nsavH onih» ki «» «nI v lani »d ftl«u Indijanci zagledali, so zagnali krik veselja in pospešili korake. "Cisto onemogli so," je mrmral Cok. "Glej jih no, padajo kakor muhe." "Le poglej, kakšen obraz ima prvi," je rekel Dimač. "To je glad. Pse so že pojedli." "Kaj bova storila? Kazalo bi jo popihati." "Sani in pse pa v nemar pustiti, kajne?" je karajoče vprašal Dimač. "Ce ne zbeživa, naju bodo pa pojedli. Lačni •o dovolj. No, ti stara trska, kaj je • tabo? Ne oziraj se mi tako lakomno na tistega psa! Ni še zrel za lonec, razumeš?" Prvi došleci so rinili k njima vzdihovaje in jadikovaje v nekem neznanem Žargonu. Za Dimača je bil ta prizor nov in grozen. Pred seboj je videl sliko nepopisnega gladu. Obrazi teh nesrečnikov s kotanjastimi lici in napeto, prosojno kožo so spominjali na lobanje. Vedno več jih je prihajalo) tako da se naposled skoro nista mogla geniti med njimi. Njih oblačila iz usnja in kožuhovine so bila raztrgana in razrezana in Dimač je takoj razumel, zakaj, ko je na hrbtu neke Aenske zagledal dete, ki je sesalo kos umazane kože. Opazil je še drugega otroka, ki je neprestano žvečil kos sirovega usnja. "Stran od tam! Nazaj!" je rjul Cok v svojem jeziku, ko je videl, da tista mrvica indi-janščine, ki jo je znal, ne zaleže nič. Moški, ženske in otroci so se opotekali na tresočih se nogah in mrzlično silili proti sa-nem. Padali so od slabosti na tla. V očeh pa jim je žarel divji ogenj poželenja po jedi. Neka žena se je prerinila naprej in se iza Coko-vim hrbtom z razprostrtimi, grabečimi rokami vrgla na sani. Sledil' ji je star Indijanec in s trepetajočimi prsti poskušal razvezati vezi na saneh, da bi dosegel živež. Za njim je planil mlad Človek z nožem v roki. Dimač ga je pre-stregel in vrgel v gnečo nazaj. Tedaj je navalil ves trop in začel se je boj. V začetku sta Dimač in Cok napadajoče samo odrivala. Kmalu pa sta morala pograbiti bičevnike in si pomagati s pestmi. V ozadju so pa stale ženske z otroki in jokale in tulile na vse pretege. 2e na kakih dvanajstih krajih so bile vezi na saneh prerezane. Moški so se plazili po trebuhu k njim, ne oziraje se na sunke in brce. Take sta morala pobrati in jih vreči nazaj. Tako onemogli so bili, da so padali na tla ob najrahlejšem sunku. Navzlic svojemu obupnemu stanju niso poskusili napasti njiju dveh, ki sta branila sani. Le skraj-' na onemoglost Indijancev je bila kriva, da niso pomandrali obeh braniteljev. Komaj pet minut je trajal1 boj1, pa se je stena napadajočlh Indijancev spremenila v kopice jokajočih, kričečih in tožečih mož, žena in otrok, katerih oči so bile uprte na sani, kjer je ibil skrit živež, vir življenja, in katerim so se ob misli na ta živež iz ust cedile sline. "Molčite! Za božjo voljo, molčite vendar!" je kričal Cok in si zatiskal uAeaa. "Ah, to bi ti rad, kaj?" je vzkliknil, ko je planil naprej' in z nogo izbil nož iz rok mladeniča, ki se je bi! priplazil po trebuhu ln baš nameraval prvemu |wu prerezati vrat. "Strahota!" Je mrmral Dimač. "Ali mi je pa vroče!" je odvrnil Cok, ko je rešil psa. "Prav pošteno se potim. In zdaj? kaj naj napraviva s to bolnišnico?" (Dalje prihodnjič.) Preizkušnja — No, draga Klarica, vidiš, da aem prihitela na tvoj klic. Kaj Ne je zgodilo? Zakaj si mi telefonirala naj pridem? Menda mi hočeš povedati, da si se že ločila. Ali vzameš l.ehalli.ra? Madeloina Aubryjeva. se je kar treala od neNtrpnosti. Klara l4tvillejeva. ki je baš dokončevala lepotičenje svojega lepega obraza, je vstala od toaletne mizice, ko je vstopila njena prijatelj ira in jo objela. — Madeleina. hvala, da si ae tako |M>žurila. Si (»opoldne prost«? — Da, gotovo, če me |H>trebu-ješ. Saj je tako, je II? Si ac odločila? —• Ne, odločila »e sploh še nI-aem. In baš zato te potrebujem, pride vsak čas k meni na čaj . . . M«»ran me razume}!, l*hallier in |m moj končni odgovor. Tvoja navtočnoat ga In» motila in tako ne bo mogel zahtevati od mene odjrovora. Danea mu ga norem dati. Nisem ae še tnllo-čila. nila znova omožiti se, kar v polni meri razumem . . • — Da, izmed vseh mojih ka-valirjev je najboljši. In sploh mi je včeš iz mnogih vidikoj/. Prepričana sem, da me vroče ljubi in čutim, da bi ga mogla tudi jaz ljubiti .. . Toda . . . Madeleina jo je prekinila. — Ah, razumem, zato ker l-mn razmerje s . .. eh, kako se že piše? l)a, nem se že s|»omnila, s Ketty Vanovo, s pevko, s katero hodi le toliko let. Klara je skomignila z rameni. — Madeleina, poznam življenje in niaem neumna. U»hallier je bil avoboden. Svoje razmerje a Ketty Vanovo ml Je aam od krito priznal in to me prav nič ne moti. Sicer ji pa prav kar obrača hrbet in morda ata ae že razšla. Ne, ne, to ni pravi vzrok. — No, zakaj torej ga ne ma raš, saj ima vendar vse dobre laatnoeti in všeč ti je tudi . , Klara je pogledal* svoji se stri v obraz. —- liojim ae ga. Je odgovori la. — Da. atrah mi naganja. Vse dobre lastnoeti ima in všeč mi Je, to je rea, toda bojim ae ga — CuJ, zdelo ae ml je, da ti je Kaj im*A proti njemu? Povej nama, draga moja. ali se Inteligenten je, le|N>gu Vedeftja.jtl ne zdi, da vzbuja malo atrah? Viaoka j»oNtava, ¿rna brada —- No, saj bi ae lahko dal ol>- /« ¡-. čedne zwhnnjbju poleg neke velike škatle T "Imenitno!" ne razveseli gospodinja. "Prav gotovo Je mori istka prineala moj novi klobuk." ißf "*%> \ m —r«tar«U4 Ptttur«. Governer Landon (levoj^ predsedniški kandidat r stranke in avtni magnat Henry Ford. epublilwq Poznavalec ljudi Pozvonilo je. Gospa Mrmo-lja hiti odpirat. Zunaj stoji zanemarjen moi, Prdii za koe krih*. ¿Gospa Mrmolja ga premeri od nog do glave: ."Zakaj pohajkujete in beračite? Saj ste vendar dovolj krepki, da bi lahko delali!" "Hiii," meni ogovorjenec. "Tudi vi, milostljiva gospa, ste dovolj lepi, da bi lahko šli za filmsko igralko. Zakaj pa potem stojite v kuhinji?" Se nikdar ni prosjak dobil boljšega kosila kakor tisti dan. Najnovejša Bobbyjev» "Ali vaš prijatelj rad m seboj govori?" vpraša zdrav grofa Bobby j a, ne ravno pn strega potomca staroslavne i bine. "Ne vem," meni Bobby, nikdar nisva bila namreč »k kadar je bil sam .. Profesorska Profesor vstopi ponoči v jo spalnico in zakliče: Kdo tam pod posteljo? Glas izpod postelje: Niko ni. ................................. - rr rr rrrrrrrrrrrf f f f t r i.......... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po sklepe 10. redna konvencije ae lahko nsročl na Uit ProsveU h priéteje eden, dva, tri, štiri ali pet élanov is ene družine k eni nmi nini. List Proereta stane xa vse enako, sa člane ali nečlane UM i eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentn $1.2« i tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vzroki, retí, k je list predrag aa élane S.N.P.J. List Proaveta je vaia luUiiu k gotovo je t rsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Cm listu Prosveta je: Za Cicero in Chicago je.... $7 JI 1 tednik in..............Ml 2 tednika in.............1.1 3 tednike in.............M 4 tednike in.............iT 5 tednikov In............1Ü Za Zdrui. države in Kanado.$6.00 1 tednik In..............4.80 2 tednika in.............1.60 8 tednike in.............2.40 4 tednike in............. 1.20 5 tednikov in............ nič Za Evropo Jo..............$0.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja ali M Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vsis laatnina. Pojaanilo:—-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tU SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo zahheval aam ivoj list tednik, bode moral tisti član it dotične družine, ki je tako skupM naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitru liit», in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne »ton, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vaoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lavrndale Ave., Chicago, III Priloženo poiiljsm naročnino sa list Prosveto vsoto $....... 1) Ime.........................druitva it ... Nsalov ...........................JI...................... Uatavlte tednik in ga pripišite k loj j naročnini od sledečih H»*» moje družine: j).........................................čl. druitva it..... ...........................................čl. druitva it." ...........................................čl. druitva it- ••• ...........................................Čl. druitva It.." Mesto .............................Držsvs ................. Nov naročnik..................Star naročnik................. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajocajjj Tiska vabila za veselice in shode, vizitnico, jj" knjige, koledarje, letake itd. v »l^n.kem n» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku * VODSTVO TISKARNE APELIRA NAiClAXSt S.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOtA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tl.kams Cene zmerne, un.jako delo prva vrsto Piéite po Informacij« aa naslon S.N.P.J. PRINTERY 26*7-59 SO. LAWNDAI.K A\m Telefon Rorkwcll W CHICAGO. IM- Tam .. dohe na «elje t-d« — ** Naročite Mladinski Ust, najboljši „^ik «s slev1 -i