GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1938-39 OPERA UREDNIK: M. BRAVNIČAR R. WAGNER: 11 LOHENGRIN romantična opera v treh dejanjih Din 2'50 Izhaja za vsako premijero Priporoča se Vam ..SLAVIJA" Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnico: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12 Telefon štev. 217« In 227S ______________________________________________________ _J Ljudska posojilnica v Ljubljani registr. zadr. z neom. Jamstvom Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuj i hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive obrestuje po '*%, proti odpovedi do 5»/0 Tovarna kranjskega lanenega oija in firneža HROVAT & KOfflP. LJUBLJANA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1938/39 ŠTEV. 11 OPERA urednik: m.Bravničar R. WAGNER: LOHENGRIN PREMIERA 1. FEBRUARJA 1939 Wagner je nastopil strmo in težko pot k uresničenju nemške glasbene drame z dvajsetimi leti, ko je 1. 1833. zložil svoj operni prvenec »Vile« (Die Feen), ki pa je bil prvič uprizorjen v Monakovem šele 29. junija 1888., torej šest let po mojstrovi smrti. Tri leta pozneje, ko je zložil svojo prvo opero, je uprizoril v Magdeburgu, kjer ji. bil kapelnik, dru^o opero »Prepoved ljubezni ali novinka iz Palerma«. Snov je vzel iz Shakespearja. Iz Magdeburga je Wagner prišel v Konigsberg in pozneje v Rigo, kjer je sodeloval kot operni dirigent. Od 1. 1839,—1842. se je Wagner zatekel v Pariz, kjer je živel v težkih življenjskih razmerah. Tu je zložil veliko tragično opero v petih dejanjih »Rienzi, zadnji tribun« (po istoimenem romanu E. L. Bulversa). V njegovi prvi operi »Vile« (1833.) prevladujejo nemški vzori, v drugi, »Prepoved ljubezni« (Das Liebesgebot), italijanski, medtem ko sc v svoji tretji »Rienzi« (1840.) naslanja na francosko veliko opero. Preden je Wagner vzporedno s politično revolucijo 1. 1848. začel revolucijo glasbene drame, je ustvaril z »Letečim Holandcem« svoje zadnje odrsko delo, ki se je opiralo na oblikovne prvine prejšnje opere. »Holandca« je Wagner zložil še v Parizu, prvič je bil uprizorjen 2. januarja 1843. v Draždanih. To delo ga je vzpodbudilo, da se je poglobil v nemško bajeslovje, kjer je dobil snov za naslednji dve pomembni deli, »Tannhauser« in »Lohengrin-<. Po »Rienziju« je Wagner nastopil v svojem ustvarjanju nova pota: »revolucije proti umetniški javnosti«. Ta revolucija proti operi 73 in njeni šabloni se je uveljavila predvsem, kakor pravi Wagner sam, »v pomembni udeležbi orkestra pri dramatskem izražanju in v tem, da je prišla odrska beseda do večje veljave, kakor doslej«. V »Holandcu« je Wagner že precej ostro nakazal nova pota, ki jih je v naslednjem svojem delu, v »Tanhauserju« foremiera 19. X. 1845. v Draždanih) je izoblikoval v glasbeno dramo, v kateri je nosilec naslovne vloge prvenstveno igralec, pevec pa samo pomočnik igralca. Po uspehih svojih prvih oper je bil Wagner nastavljen v Draždanih kot kapelnik od leta 1943. do 1849. Ker je imel mnogo dela z uprizoritvami svojih oper »Rienzi«, »Holandec« in »Tannhauser«, j" nekoliko zanemaril načrt o »Lohengrinu«. Šele v juliju med počitniškim dopustom v Marijanskih Lažnih na Češkem se je začel zopet ukvarjati z Lohengrinom, to sedaj kot s prvim členom verige Lohen-grin — Mojstrski pevci — Parsifal. Z veliko vnemo se je lotil najprej pesnitve in štiri mesece po prvi zamisli je v Draždanih čital v krogu svojih prijateljev tekst Lohengrina. Naslednjo zimo se radi diiigentskega dela ni mogel posvetiti uglasbitvi, pač pa je v naslednjem maju leta 1836. začel med trimesečnim dopustom glasbeno skico. V jeseni, dne 9. septembra istega leta je končno začel z delom, ki ga do dovršitve ni prekinil. Začel je najprej tretje dejanje. Wa-gnerjevi lastnoročni podatki o poteku dela pravijo, da je 5. marca 1847. leta dovršil tretje dejanje, prvo dejanje je delal od 12. maja do 8. junija, drugo pa od 18. junija do 1. avgusta; predigro je zložil 28. avgusta. Partitura »Lohengrina« je bila končana koncem marca leta 1848. in skladatelj jo je poln upanja predloži! v uprizoritev ravnateljstvu opere v Draždanih. V decembru istega leta je prišel odgovor od ravnateljstva: Zaradi političnega zadržanja R. Wagner-ja se je uprava gledališča odločila, da ne bo uprizorila »Lohengrina«. Iz repertoarja so izginile tudi Rienzi, Holandec in Tannhauser. Po velikem političnem govoru, ki ga je Wagner imel 14. junija 1848. in ki je ustvaril mnogo nevolje na dvoru, pač upravnik dvornega gledališča ni mogel drugače ravnati. J?. Wagner je moral bežati pred policijskimi biriči v zamejstvo. Zatočišče mu je postal Curih. V januarju 1. 1850. je Wagner odpo- 74 toval v Pariz, kjer se je njegov prijatelj in poznejši tast Fr. Liszt trudil, da bi ga uvedel pri občinstvu francoske prestolice. V Nemčiji je bilo Wagnerju kot političnemu beguncu nemogoče vsako udejstvovanje in tudi uprizarjanje njegovih že dobro uvedenih oper. Vendar RICHARD WAGNER se je Liszt začel brigati, da bi premostil težke ovire v Nemčiji in s svojini velikim vplivom na dvoru pripomogel svojemu genialnemu prijatelju do ponovnih uprizoritev revolucionarnih glasbenih umotvorov. Liszt se je posebno zavzel za »Lohengrina«, ki je čakal krstne predstave in bi brez Lisztove pomoči moral bržčas še dolgo čakati na svojo premirero. 75 »Lohengrin« je prišel prvič na oder v Weimarju 28. avgusta 1850. leta pod taktirko Fr. Liszta. Tri leta so minula, preden se je za uprizoritev opogumilo drugo nemško gledališče. Skladatelj je slišal svojega »Lohengrina« prvič šele enajst let po prvi uprizoritvi v Weimarju. Delo je doseglo lep uspeh pri občinstvu, strokovna kritika je bila deljenega mnenja. »Lohengrin« si je le počasi utira' pot na druge odre in popolno priznanje je dosegel razmeroma pozno. Po Weimarju prvo nemško gledališče, ki je sprejelo Lohengrina v svoj spored, je bilo gledališče v Wiesbadenu (uprizoritev 2. VIL 1853.).. naslednje leto so sledila gledališča v Breslavu, Darmstadtu, Frankfurtu, Schwerinu, Stettinu i. dr. Wagner je ^ »Lohengrina« slišal prvič šele 12. maja 1861. na Dunaju, kamor je prišel k premieri na povabilo svojih številnih dunajskih prijateljev. Prva uprizoritev na Dunaju se je razvila v navdušeno priznanje nemškemu glasbenemu reformatorju in njegovemu delu. Po predigri in po vsa kem dejanju je občinstvo zajel val navdušenja. »Lohengrin« je kmalu postal najbolj priljubljena Wagnerjeva opera. V Berlinu, kjer je bil razmeroma pozno uprizorjen, je dosegel do 1. 1892. tri sto uprizo ritev. Tudi v inozemstvu se je kmalu udomačil. Ze eno leto po dunajski premieri je bil uprizorjen v Rotterdamu (19. XI. 1862.), sledila so gledališča v Londonu (Convent-garden 1868.), Petrogradu (1868.), Bruslju (1870.), Kopenhagenu (1870) i. dr. To standardno glasbeno dramatsko delo, ki zavzema v tvorbi ve likega nemškega mojstra mesto najpoljudnejše opere, je bilo kljub ogromnim tehničnim zahtevam v našem gledališču že ponovno uprizorjeno. Po večletnem presledku prihaja Lohengrin zopet k nam, da izpolni vrzel v sporedu, kajti težko si je misliti operno gledališče brez Wagnerja. Vsebina Godi se v Antverpenu v prvi polovici /o. stoletja. L DEJANJE: Na trati ob obrežju Šelde pri Antverpenu sedi cesar Heinrich, pod sodnim hrastom, obdan od turinških in brabantskih plemičev, vojščakov ter ljudstva. 76' Klicar javi cesarja, ki prihaja, da bi v imenu zakona predsedoval zborovanju. Cesar Heinrich opiše nesrečo, ki je iz vzhoda prišla v deželo in poziva ljudstvo na boj z Madžarsko. Od navzočih izve, da živi dežela brez knezov in v neprestanih prepirih, zato pozove Telramunda, da mu pojasni vzroke te nadloge. Brabantski grof Tel-ramund poroča cesarju, da ga je pokojni vojvoda izbral za varuha njegovih otrok, Elzo pa mora obdolžiti bratomora; nekega dne ie namreč šla s svojim bratom Gottfriedom v gozd in se je vrnila brez njega, nato pa je hlinila skrb in obup nad izgubljenim dečkom. Na grožnjo se je s svojim boječim vedenjem sama izdala. Ta dogodek ga je pripravil, da se je odpovedal pravici poročiti se z njo, za ženo pa si je izbral Ortrudo, potomko Friesenškega kneza Radboda. Kot najbližji vojvodov sorodnik zahteva to deželo. Ker kralj dvomi v krivdo Elze, jo Telramund obtoži še skrivnega vlačugarstva. Elzo pokličejo in kmalu nastopi v spremstvu svojih družic. Na kraljeva vprašanja ne odgovarja, k obtožbi noče ničesar pripomniti, le žalostni vzklik se ji iztrga iz prsi: »Moj ubogi bratec!« Na kraljevo prigovarjanje začne Elza vendarle pripovedovati, kako se ji je v sanjah prikazal vitez in jo tolažil; njega hoče čakati, 011 naj bo njen branilec. Vsi so ganjeni, Telramund pa vztraja pri obtožbi in kralj zapove v božjem imenu boj na življenje in smrt. Elza si izbere viteza, ki se ji je prikazal v snu in mu obljubi svojo roko in premoženje. Klicar pozove borce za Elzo dvakrat, toda nihče se ne odzove Elza poklekne in iskreno moli k Bogu, da bi ji poslal na pomoč viteza. Tedaj zapazijo možje na reki bližajoči se čoln. Čudež se je zgodil. Iz čolna, ki ga je vodil labod, stopi vitez v sijajni bojni opremi. Globoko ganjeni pozdravijo vsi navzoči — z izjemo Telramunda in Ortrude — božjega poslanca. Lohengrin odslovi laboda, pozdravi kralja in vpraša Elzo, če si želi njegove zaščite. Vpraša jo tudi, če bi hotela v primeru njegove zmage postati njegova žena. Elza mu pred njegovimi nogami obljubi vso vdanost in zakonsko zvestobo, še prej pa mu mora obljubiti, da ne bo nikdar vpraševala po njegovem imenu in poreklu. Klicar odredi dvoboj. Po kratki molitvi kralja, prične boj. Lohengrin napade prvi; v srditem boju premaga Telramunda, a mu podari življenje. Vsi navzoči pozdravljajo zmagovalca, samo Ortruda gleda zmagovalca z mrkimi očmi. 77 Lohengrina in Elzo dvignejo na ščit in ju odnesejo med vriskanjem Telramund se zgrudi nezavesten pred Ortrudo. li. DEJANJE: Grad v Antverpenu. V temni noči sedita na stopnicah k stolni cerkvi zaničevana in ponižana Telramund in Ortruda. Ona z gnevom gleda na razsvetljena okna palače, odkoder zveni svečana glasba. Telramund poziva svojo ženo Ortrudo naj zapusti ta prostor in naj se z njim odstrani, toda ona noče in snuje še naprej maščevanje za sramoto in poraz, ki ga je doživela. Telramund ji očita, da ga je z lažjo zavedla k krivi obtožbi Elze. Otruda pa ga pomiri in s svojo spletkarsko spretnostjo celo pridobi za nove zločinske načrte. Če bi Lohengrina prisilili, da bi izdal svoje ime in poreklo, bi bilo konec njegove moči. Pridobiti morata na vsak način Elzo, da bi izgovorila prepovedano vprašanje, ga obdolžila čarovništva, s pomočjo katerega je preslepil sodišče. Da bi Telramund onral svojo čast, je pripravljen vse storiti in z ženo prisežeta maščevanje. Elza se pojavi na balkonu. Ortruda z žalostnim glasom pokliče njeno ime in posreči se ji zbuditi njeno sočustvovanje. Medtem ko Elza prihaja z balkona, roti Ortruda stare bogove Wodana in Freio, da bi blagoslovila njeno maščevanje. Ortruda ponižno pade pred Elzo; od nje ne dobi samo zagotovila, da bo Telramundu odpuščeno, temveč celo vabilo, naj se slavnostno oblečena udeleži njeno svatbe. Hinavsko se zahvali Elzi, njeno zaupanje hoče pridobiti tudi s hlinjeno skrbjo, da je ne bi Lohengrin zapustil prav tako nepričakovano, kakor je nepričakovano in čudežno prišel. Elza pa zaupa vitezu svojega srca in odvede Ortrudo v palačo. Telramund se skrije. Zdani se in na gradu postane živo. Pred stolnico se zberejo brabantski plemiči. Kraljev klicar razglasi, da je Telramund izobčen in izgnan, od Boga poslanem tujcu in Elzinem soprogu pa je podeljena njena dežela in krona ter je izbran za čuvarja Brabanta. Danes je svatbeni dan, toda že jutri se bo odzval kraljevemu pozivu in bo postal vodja Braban-tov. Plemeniti dečki naznanijo, da gre Elza v stolno cerkev. Sprevod žensk prihaja, med petjem moškega zbora. Ko pride Elza do cerkvenih vrat, stopi Ortruda samozavestno pred njo. Vsi so presenečeni. Pred zbranim ljudstvom hoče zbuditi nezaupanje do Lohen- 7*! grma, ko vendar o njem nihče ne ve imena in ne porekla, niti njegovi lasti ženi Elzi ni povedal, odkod je prišel. Ker ji je prepovedal vsako vprašanje o teh stvareh, najbrž z njegovo častjo ni vse v redu. Kralj pride in Elza mu potoži, da zlorabljajo njeno zaupanje. Or-tiudo pokarajo, nato gre svatbeni sprevod svojo pot. Pred cerkvijo se sedaj pojavi Telramund in javno obtoži Lohengrina čarovništva ter ga vpraša po imenu, stanu in časti. Brezčastnemu Telramundu Lohengrin ni dolžan odgovora, tudi knezom in celo kralju ga lahko zamolči, kajti zanj govore dejanja in dobra dela, edino svoji ženi Elzi je dolžan odgovor, če bi ga zahtevala. Kralj in spremstvo se trdno na strani Lohengrina. Telramund obljubi Elzi sredstvo, ki ji bo pomagalo spoznati soproga, a bo tudi preprečilo, da bi se ji kdaj izneveril. Ponoči ji bo stal ob strani, da bi se ji ničesar zlega ne pripetilo. Lohengrin z odločnim glasom zavrne zapeljivce, nato nežno vpraša Elzo, če morda želi izvedeti njegovo ime in odkod da je. Elza mu odgovori, da nad vsemi dvomi mora vladati moč ljubezni. Sprevod gre v cerkev. III. DEJANJE: Elza in Lohengrin se podasta v spremstvu kralja, plemičev, mož in žena v svoje sobane. Iz sosednih prostorov zveni svatbena glasba. Ko se spremstvo odstrani in glasba utihne, ostaneta Elza in Lohengrin prvič sama. V nežnem dialogu se spominjata čudežne usode, ki ju je združila. Ko Lohegrin izgovori ime svoje žene, potoži Elza, da ne sme in ne more imenovati njegovega. Ljubeznivo jo skuša pomiriti, toda Elza bi rada v dokaz neomajrte^a zaupanja, da ji soprog razkrije skrivnost. V trenutku, ko Elza izgovori Lohengrinu prepovedano vprašanje, vderejo oboroženi Teleramund in štirje plemiči v sobo in napadejo Lohengrina. Z enim udarcem usmrti napadalca, plemiči pa izpustijo orožje in padejo na kolena pred Lohengrina. Elza se onesvesti. Globoko presunjeni Lohengrin jo dvigne in spremi do ^ostelje. Zarotnikom ukaže odnesti Telramundovo truplo pred kraljevo sodišče. Nato pokliče ženske, jim ukaže, da okrasijo in oblečejo Elzo ter jo spremijo do kralja. Tam bo izvedela, kdo in odkod je njen soprog. 79 SPREMEMBA. Na obrežju Šelde se ob zori zopet zbirajo grofje in plemiči s svojimi ljudmi. Kralj pozdravi podanike in svoje zveste, ki so poklicani in izbrani, da ščitijo nemško deželo pred sovražnikom od vzhoda. Štirje brabantski plemčii prinesejo pokrito Telramundovo truplo, tudi lepa Elza pride, žalostna in bleda; nazadnje Lohengrin v polni bojni opremi, kakor takrat, ko se je prvič pojavil — sedaj je svečan in žalosten. Možje ga prisrčno pozdravijo; sporoči jim, da jih žal ne bo mogel voditi v boj. Telramunda obtoži izdajstva iti napada, sodba pravi, da ga je ubil upravičeno. Nato obtoži Elzo, ker je prelomila prisego in ga vprašala po prepovedanem. Sedaj mora izdati svoje ime in svoj rod. Svečano sporoči in pove o gradu Mon-salvat ter o čudodelni posodi, ki so jo angeli prinesli na zemljo, da bi jo oskrbovali najčistejši med ljudmi. Vsako leto se približa golob, da znova poživi njeno čudodelnost. Imenuje se Gral, ki daje svojim vitezom nadzemsko moč. To moč obdržijo tudi v tujini, če pa jih kdo spozna in razkrije, morajo odpotovati nazaj na grad Monsalvat, kjer kraljuje Lohengri-nov oče Parsifal. Lohengrina je poslal semkaj Gral, da bi zaščitil nedolžno Elzo. Vsi strmijo nad tem pripovedovanjem in gledajo božjega poslanca z občudovanjem. Elza je vsa iz sebe, Lohengrin jo podpre, da bi se od bolečine ne zrušila. Labod se bliža in Lohengrin se poslovi od Elze, še prej pa ji sporoči, da se bo njen dozdevno mrtvi brat zopet vrnil in takrat naj mu izroči njegov meč. rog in prstan. Ko stopa Lohengrin proti obrežju, prihiti Ortruda in hiti pripovedovat, da je labod, ki je pripeljal Lohengrina, Elzin brat; te naj bi bilo maščevanje bogov, ker se jim je izneverilo ljudstvo. Lohengrin poklekne k molitvi, bel golob plava nad čolnom. Labud se potopi in dvigne iz vode lepega dečka v srebrni obleki; »Brabantski kneževič je to — naj v boju vodja on vam bo«, reče Lohengrin, nato skoči v čoln in odpluje. Ortruda je poražena in strta, Eza maha Lohengrinu v pozdrav in se zgrudi v Gottfriedovo naročje. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. Titi sfe že pokusiti 6on6one, čokolado in kekse od tvrdke Če še niste, oglasite se na Miklošičevi c. 30. Tel. 44-42 in ostali boste naš stalni odjemalec. TMelUdtCa. ŽuMioua ftadišu si. 10 Telefon št. ZZ-6& Dirigent: dr. D. Švara. romantična opera v troh dejanjih Scenograf Henrik Ptičar, nemški kf Lohengrin .... Elza Brabantska . Vojvoda Gottfried, njen. . Friderik Telramundski, b1 sm grof Ortruda, njegova soprog Kraljevi klicar . . . • Brabantski plemiči . Pazi .... %) napisal in uglasbil 11. Wagner. E. Franz. Saški in turinški grofje in plemiči. Bral*1 Godi se v AntverpnU J. Betetto k. g. J. Franci K. Vidalijeva V. Janko M. Kogejeva M. Dolničar • Sfofje in plemiči, pazi, žene in oprode. Polovici 10. stoletja. 1H Blagajna se odpre ob pol 20. e»l Začete^ 20. Režiser: R. Primožič. Konec ob pol 24. 2 najfepšimi modefi in naj6ofjšim defom I mmJ se priporoča DAMSKA KONFEKCIJA A. PAULIN LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 1 Knjigarna Kleinmayr & Bamberg najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih * Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16