Fod Lipo. PoduSivni in vgodni pogovori. (Kmetje sedijo celo tiho okol mize in četejejo časnike.) Ljubomir (nastopi, vsi vstanejo ia se am tibo priklonijo). No knj pa ste daaes vsi tako pobiti, kaj pa se je zgodilo? Seaienko. Kaj ue bi bili pobiti, ali nara Mura ai spet letos skorej vse seuo vzela ia še zvun tcga pri ajivah in senokošah nniogo kvara aapravila. Ljuboaiir. Da, da maogo kvara, dela aiaogo, ali ae saaio iiaa!, temoč tudi slcoraj vsera sreajam aa mnrakem polju od Radgoae doli do mcdžimurske nieje. Pa, ae saiuopovodeaj, kakor je bila spct letos, teaioč splob aam Mura po svojem kri v ciu ib ajive. 'Blagotič. spoinaim, da so taaio, kder zdaj Mura teče, bili naj lepši travaiki (senokoše) ia aaj boljše njive, pa vse je odaesla, ia kaj je liaai za to princsla, skoraj celo aie, ker taaio, kder je prej Mura tekla raste zdaj saiao vrbje drugo aič. Ljuborair. Žalibog, da je to gola resaica ia da se tok Murin vravaa, to jediao aaiii aiore poaiagati. Muri- republikaaska ia taka država republika Ijudo- v 1 a d j e. Žalec. Ali se državae vravaave še dalje delijo? ib ostrem toka zaiirom jenilje seaekoše Prav iaiate gosp. ačitelj. Jaz šc se doltro nega toka pa sreaje vravaati nikakar ae taorejo, druge pomoči jiai tedaj biti ae more, kakor da aapravijo vse skupej prošnjo do deželaega zbora, da naj vravna dežela Murin tok; pa ne saaio Murin temoč tadi Pesničia tok se mora vravaaii, ker Pesaica ravno vsako leto skorej toliko kvara dela kakor Jlura. Tako proSajo bodo naši poalanci v deželaein zboru vadi podpirali, ker dobro zaajo, da je sila potrebaa stvar. Žalec. Letos se kaže sploh zlo nevilitiio leto. Okoli Maribora je že !etos trikrat toča podahi in zadajikrat ninogo kvara naprarila, posebao aiže sv. Petra okol sv. Barbarc ia Vuraiberga. 9. ia iO. t. ni. je bila aa Poborja strašaa aevibta in črez Polskavo, Fraubaai, Hoi-je itd. se je razljila huda pioba, ki je neiznieruo aiaogo kvara aapravila ia sicer ne saaio v viuogradib, temoč tiuli na seaokošab ia ajivab. Ljaboiair. Tudi od mnogih drugih krajev prihajajo skore) vsak daa tako hudi glasi. Taka neareča dojdc veadar i/, Božjih rok ia zatoraj jo moratao cclo mirao prcaašati. — Šploh sii zdaj za aas badi časi ! — Zdaj pa vaai hočera spct ueke politične stvari razlagali. Zadajikrat iBe je Senienko pital: Ktere posebae državne vravnavc pa iaiaiuo. Na to aia daaes odgovorim sledeče: Če ima celo dr/.avao oblast saaio edea v rokab, cesar, kralj itd. se državaa vravnava pravi m oaarb ičaa ia vladar rnoaarh, saaiovladar; če pa ima državao oblast več ljudi v rokab, ktere si je Ijudstvo izvolilo, ae državaa vravaava pravi ljudovladua, Ljubomir. Delijo še se dalje, ker vsaka iaieaovaaib državaih vravaav ima spet vee vrst ia aicer po razliki državaib ustav. Semenko. Kaj pa je državaa astava? Ljubomir. Državaa ustava se imeauje ona temeljaa postava, ktera odločuje in vredi razmere med ljudstvom in državao oblastijo. Žalce. Kake^vrsto držav se tedaj aabajajo? Ljuboaiir. Ce je po teaieljaib postavah ali astavi vladarjcva oblast celo ae stisaeaa se pravi moaarhija aestisaeaa. Ce pa je vladarjeva oblast po Ijudskib pravicah ali ;>o pravicab posebaili razredov ali stanov stisneaa, praviaio taki aioaarbiji da je stisaeaa. Nestisaeaa aioaarbija pa ima spet več vrst. Absolatizem, avtokracija, despotizeai, aiono kraci j a ia saiao vlads t vu. Vse to so vendar saaio različaa imeaa za edea ia isti poaiea. V vseh teb državaib vravaavab se misli, da je ljudstvo samo velika čreda* ovac, ktera se aiora ziairora aa azdi držati, da sa lože striže. Če pri teai več ali aiaaje vlada krvoločaost, ali se več ali aiaaje svojevoljao postopa, to ae pruiiicai glavno stvari. Svojevolaost ia saaio oblastje ae poznatu postav, 'ae pozaatc aobene meje. Če se v monarhiji vladar voli, se pravj volitaa aiuuarbija ia država volitaa država. Ce pa se vladaratvo v vladarjevi rodoviai po posebnih postavah za aasledstvo v dediai, podeduje ; se pravi aioiiarliiju dediaska ia država dedaa država. To n:ij bo zadosti o monarbičai državai vravnavi. Dcbelko. No Iglič, kaj pa se vi daaes tako kislo (hži?e, kakor da bi vam bil pišike sir pojele, povejte aam ksiko sraešnico ali zastavico, saj jib zaate zadosti. Iglie. Siaešaic zaaai toliko da bi jib vam lahko pripovedaval ,,Tisoč ia edno aoč"; raislil seai veadar, da aiso vaai povšeči in zatoraj jib aisem botel pripovedovati, pa danes tudi ae l)om začel, samo kratko zaatavico vaai porem, aaaireč: Zakaj okna vraivaaio? Debelko. Ker so aeaaažae. Igli č. Ne temoč, kerjib pra ti ae moretao ! Drugokrat več.