Vinska letina in cene. Po naših slovenskih vinogradih se je po nekod že začela trgatev. V Maribor so prišli že prvi vozovi z novim vinskim moštom,. Ko urednik gleda skozi okno i.n vidi naložene vozove s polnimi sodi, zapoje sam pri sebi, pa tako, da ga nih6e ne sliši: ,,Konjički škrebljajo, ker vozjo težko, ker vince peljajo, k' je moSno sladko". VeSina vinogradnikov pa je te dni .,podbirala" in 6aka z glavno trgatvijo. In to je tudi prav. Upati je, da bo lepovreme in toplo solncedo Terezijinega pridjalo še ve'5 stopinj sladkorja. Vinogradniki naj pomislijo, da se ne gre za to, ali bo pridelal ve8 vina, če trgatev bolj zgodaj nastavi, ainpak važno je, da po pozrti trgatvi dobirao boljšo vinsko kapljico, katera se bo mnogo, mnogo dražje plafievala kot pa kislica, ki se dobi po prezgodnji trgatvi. Glede vinskih cen prihajajo različna poročila. Tz Ljutomerskih goric poročajo, da se bodo cene za vinski mošt ,,od preše" sukale med 40—70 vin. liter. Za portugizec se plaSuje 40—48 vin. V Mariboru pa hočejo vinski trgovci kupovati vinski mošt po sledeČih cenah: Za mošt, ki ima 10—12 stopinj ('%') sladkorja, plafiajo stopinjo 2 vinarja, za 12 stopinj torej 24 vin. liter. Za mošt, ki ima 12—15 stopinj, obljubi'.jejo 4—6 vin. nad %, t. j.: če ima rnošt 15 stopinj, 36 vinarjev za liter. To so skrajno sramotne cene. Pomnimo, da so vinske kleti večinoma prazne in da bo letošnji pridelok vendar mnogo boljši od lanskega. Naj se torej nihSe, 8e tudi silno rabi denar, ne da premotiti od mešetarjev bogatih vinotržcev. Po mnenju izkušonih vinogradnikov bi naj bila osnovna c&na za rnošt, ki ima 14%, vsaj 40 vinarjev, za onega pa, ki vaga 15—16%', 50—56 vinarjev liter. Pomnimo, da bo vi.nska letina letos splošno zelo pifila. Trte so pri nas na Štajerskem mnogo trpele od pomladanske slane in poletnih vremenskih uim. Ravn.o tako je na Dolenjskem in Nižjem Avstrijskem.. Na G o r i š k e m in Vi p a v s k e m ima mošt (tam je trgatev že s 1. oktobrom večinoma končana) po 16—18%' sladkorja in se plačuje od preše po 30 do 46 K bektoliter. — V I s t r i je trta dobro obrodila, toda tudi tu ni dobrota taka, kakor bi bilo želeti. Cena istrskemu grozdju za 100 kg je bila 27. septembra: v Kopru: refošk 29'63 K, muSkat 31'12 K, navadno belo 25'44 K; v Izoli: refošk 28 K, navadno belo 24 K, fino belo 26 K; v Piranu: refošk 20'60 K; v Bujah: navadno belo 20 K; v Poreču: navadno belo 19'67 K, burgundec 24 K; v Rovinju: refošk 28'28 K, rauškat 33 K, navadno belo 22'68 K; v Lušinju: navadno belo 30 K, navadno črno 28 K. — Na Ogrskem se je trgatev v nekaterih krajih. žezaSela. Na sploh je p-idalek jako pičel in tudi dobrota manj vrodna. Posebno se pritožujejo od povsod, da grozdje močno gnije. V krajih ob štajersld meji je uničila toča veftino pridelka. — Na Ti r o 1 s k e m je po nižavah grozdja obilo in dobro zori. Tudi je lepo in zdravo. V višjih legah pa je tudi tu pridelek pičel in še ta ne zori dovolj. Vendar se pritožujejo tudi na Tirolskem, da ima mošt le malo sladkorja. Cena moštu je tu od 28—40 K hektoliter (100 1). — V I' t a 1 i j i , na Francoskem, in na S p a n s k e m bo, kakor porofiajo listi, vinski pridelek še slabši kot v naših krajih. Radi Sasniških porofiil, da bo letos vinski pridelek zelo slab, prihaja iz severnih dožel le malo vinskih knpcev v jnžne kraje. Nek oskrbnik volikih virogradnih posestev vSlovenskih gorioah je pravilpiscu teh vrstic, da so ba.je l>ogati nem^ki pivovarnarji nalašČ pisali v svojih in od njih odvisnih listih, da bo letošnji vinski pridelek še slabši od lanskega, kar pa ni res. Namen teh ljudi je jasen: Uplivatl na gostilnifiarje v severnih krajih, da ne naknpijo mnogo vina v našihkrajih. S tem je mnogo pomaganovlnotržcem, ki pod pretvezo, da ni kupcev va, letošnji mošt, tišfiijo cene k tlom. Od vzornega vinogradnika smo dobili fio slodo5o: Kakor smo izvedelh so vinotržoi sklenili kartel, za vinski mošt letos ponujati naslcdnje najvišje cene: za mošt za 11% 22 in 4 = 26 vin., za mošt za 12% 24 in 4 -= 28 vinarjev, za mošt za 13% 20 in 4 = 30 vinarjev, s 14% 28 in 4 = 32 vin., s 15% 30 in 6 = 36 vin., s 16% 32 in 6 = 38 vin., s 17% 34 in 6 - 40 vinarjev, z 18% 36 in 6 = 42 vin. itd. Ker bodo moSti bržSas povprek imeli 16%, bi bila povprečna cena 38 vin. za liter. Toliko stane, kakor kaže vinogradniško knjigovodstvo, 6e trta srednje obrodi, pridelovanje enega litra, in bi se vinogradnik, ki tako proda mošt, trudil čisto zastonj. Ubogi kmet bi naj torej skrbel in se potil ter vse leto trepetal zgolj za mestiiega špekulanta, ki se s kmetovim trudom neznansko bogati, se vse leto dobro redi in udobno, pa tudi razkošno živi! Primeri kažejo zaporedoma, da so ljudje, ki so zafieli vinotržtvo brez krajcarja, 6ez 10 let toliki bogataši, da že lahko privatizirajo, čez 30 let pa milijonerji. Kmetje! Kakor nam vinotržci ponujajosvoje cene, tako moramo mi kotproducenti tudi ustanoviti svoje in se s v o j i h držati. Kdor se za ošabnega špekulanta trudi zastonj, je norec in sam svoj grobokop.