Pripravljajmo si pot. Slovensko užiteljstvo stopa v novo dobo, v dobo dela za Ijudstvo. Nihče nam ne more očitati, da smo držali križem roke do sedaj. 8 ponosom lahko gledamo na delo, ki je že za nami, \n ki smo ga izvršili sami s svojoželezno energijo vkljub vsem zaprekam, ki so jih nam stavili naši sovražniki. Brez vsakega pretiravanja lahko poudarjamo, da ga ni stanu, ki bi bi! toliko storil za svoj narod v takih raz- merah, kakor smo storili mi, in ki bi bil tako sramotoo plačan za to delo. Marsikdo bi vrgel na našem stališču puško v koruzo io bi se ne brigal za drugo kakor samo za svo.je ožje dolžaosti in sam zase; ali bi se pa Mprilagodil razmeram", četudi bi ne bilo zna.ajuo. A tni vztrajamo, ker vemo, da pravica in resnicamora zmagati prej ali s 1 e j. To je popolnoma naravni tok. In čim hujše nas napadajo nasprotniki. tem tesneje se združnjemo, tembolj se pripravljamo na delo tudi izvea šole. Tovariš Pesek nam je v jasnih potezah začrtal pot, ki nas vodi do visokih smotrov. Pojdemo po nji, pojderno, četudi ne bo lahka Saj predobro vemo, da bomo s tem koristili v prvi vrsti svojemu narodu. Vemo pa tudi, da je v tem naša lepa bodočnost, za katern je že izkrvavelo toliko naših tovarišev sobojevnikov. Zato pa ne smemo prav nič izgubljati časa, ampak si moramo že zdaj p r i p r a v ljati pot do tega. Ne bomo Iahko hodili po tej poti. To nam dovolj jasno kažejo uaši oasprotuiki, ki so kakor besni planili po nas, ko so komaj čuli, kaj nameravamo. Eavno iz tega pa vidimo, da jim pojde za kožo. Že zdaj so taki, ko si komaj i z b i r a m o orozje; lahko si mislirno. kakšni bodo potem, ko bomo mi r a b i I i to orožje. Zato moramo pravočasno gledati, da si dobimo tudi pri ljudstvu zaslorabe, da si dobimo že zdaj še več ugleda in veljave. Vkljub temu, da nas naši nasprotniki grdijo in blatijo na vse mogoče načioe, kakor zaajo le sami, vkljub temu se nas pritne jako malo blata. Ljudstvo pač samo vidi, da nismo taki vragovi, kakor nas slikajo naši dobri prijatelji na klerikalni podlagi. Zato pa imamo povsod še dosti ugleda, zlasti pri razsoduejših ljudeh, ki jih niso mogli naši nasprotniki še popolnoma zaslepiti. Da si pa šola pridobi več prijateljev ia z njo tudi učiteljstvo, za to pa nam najbolje služijo roditeljski sestanki, kise jih sicer že precej poslužujemo, a še mnogo premalo. Priroditeljskih sestankih ne morešola prav nič izgubiti in z njo tudi mi ne. Tisti, ki pri tem kaj izgubijo, sole nasprotniki šole in učiteljstva. Zato pa niso naši nasprotniki nič kaj prijazni takira sestankom. 0 tem je znanih že precej dojiazov. Naj navedem samo enega, ki je vreden, da se otme pozabljivosti. Na neki šoli v precej zapuščenem kraju — na Štajerskem — so hoteli tudi prirediti tak sestanek. Nadučitelj je večkrat v to nagovarjal žnpnika, ki sta živela za silo v dobrih medsebojnih odnošajih. A župnik se je vedno izgovarjal in odgovarjal, češ, da je slaba pot in velik sneg Bilo je narnreč lansko zimo. No. nadučitelj je nekaj časa čakal, ker se inu je pa zdelo le preneurnno, _ato stopi tik pred mašo k župniku in ga prosi, da bi oznanil v cerkvi, da se vrši takoj po popoldanski službi božji sestanek staršev. Dotlej je župnik šolske stvari vedno oznanjal v cerkvi. — Župnik je hotel zopet odgovarjati, a ker mu ni dal nadučitelj miru, je končno obljubil, da to stori.— A kako se naduČitelj začudi, ko ni bilo v cerkvi nikakega oznanila o tem. Se večje paje bilo nje^ovo začudenje, ko župnik takoj po maši odmoli litanije — brez posebnega vzroka ter s tem odpravi tudi popoldausko službo božjo.* Nadučitelj je pa tudi storil svoje. Dal je oklicati pri cerkvi, da se vrši ob tretji uri sestanek za starše, [in prišlo je nalašč k temu sestanku brez vsake druge agitaeije čez 40 očetov in mater. Ko se je vršil pa drugi sestanek takoj po službi božji, jib. je pa priš!o čez 80, četudi je bil samo pri cerkvi oklican. Zato ne raorem dovolj priporožati takih sestankov, ki je zanje ravno sedaj pozimi najbolj pripraven čas. Šola z njimi more samo pridobiti in z njo pridobimo tudi mi zaslombo pri ljudstvu. In to bo gotovo nam vsaj nekoliko olajšalo težavno pot, ki smo si jo začrtali v najbližnji bodočnosti. * Ločitev cerkve od šole. U r e d n.