A\| POSAVSKI #W'T ObzorniK Leto VI, številka 55, junij 2002, cena 1 SIT SKUPINA POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGf> POSAYJE SEVNICA m GtPO-GRADNJA ZAGREB m BSft GIPO SARAJEVO Casino Lido I I KM I C \T ! > Alv Milcnih srcCc RAČUNOVODSKISERVIS Irena Colarič Dot. Prekopa 51, Kostanjevica na Kriü T«l.:4M7-306, GSM:041-773-456 Vodenje poslovnih knjig za: - samostojne podjetnike - podjetja (d.o.o., d.n.o.) - društva in zavode SVETOVANJE PRI POSLOVNIH ODLOČITVAH Okus Dolenjske, Bele Krajine in Posavja Okus vašc dežfle, kigaimatenajrajc. Ki stega izbrali sarni, ga ncgujctc in v njem uiivatc. Mcrtator vatn je prisluhnil: v vasi najlubJi trgovini boste naSli izbranc izdclkc, kisovvašidcžclimcdnajboljpriljubljenimi, k\ so /a vašo rcpiio najbolj značilni, so tarn doma in jih nikjer drugje nc bostc našli po ugodnqsiceni. Okus Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Vvaicm Mercatorju. IWereatar (Ämmokdcifk K^l OPCIA Bfl CITROČN BREŽICE Tel.: 07/49 92 322 1"^ naigoat: 9 «fckl svetnlU pfti iikupni sell Snemanje promocijskih spotov f I Montaža, predvajanje ML Mali oglasi ^Š ^^^shemanje in montaža reklam ,^|L že od 24.000,00 ^H predvajanje v oddaji 1 teden 12.000,0C g^ene so z 20% DDV-jem) ^^^^^^mmgam^^^^JM Glejte TV Krško, da boste vedeli več! Neviodunum - marketing 07 49 05 780, 041 430 774 Oglas na videostrani^^^^^^^H^H andvlnevni 15.120,00 z DDV-jem ^^^| ^4-dnevni 26.880,00 z DDV-jem 1 " Možnost oglaševanja tudi na jm KDS v Brežicah - Ropot TV Šeječas . ^vpisvštudijske program Skupaj * mattöiimi Jotaroi vabimo k vptsu v • VISOKE POSLOVNE SOLE EkonomslBB fafcuftate LjuMjiMiSf itwfij na • JAVNEUPRAVE Vtoote upravne tele gubQat» Pr9a«eza«pirvl.lctnli a faLUo 2002/2003 jtramonLjwMd uiriwef3iKsifco,naOaAmatifio««8vKriiumv^ jih ima po izvornih aktih, kar zadeva solastništvo in upravljanje, kjer v bistvu uzakonja konflikt oziroma vodenje, ki bo prepuščeno dolgotrajnim in pogostim arbitražam. Takšna ureditev je za Slovenijo nedopustna. NEK je v Slo- veniji, zato je Slovenija jedrska država, ki je sprejela mednarodne konvencije o jedrski varnosti ter o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. S temi konvencijami je Slovenija sprejela mednarodno odgovornost za jedrsko varnost in za ravnaaje z radio- aktivnimi odpadki. V nasprotju s temi zavezami pa v predlagani med- državni pogodbi področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki ni rešeno. Še več, meddržavna pogodba dopušča, Pobuda za presojo ustavnosti Ljubljana, 18. junij - Občina Krško se je v imenu Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju po letu dni neuspelih poskusov, da bi na podlagi strokovnih argumentov prepričala pogajalsko skupino in Vlado RS o nesprejemljivosti predloga Pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektramo Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, odločila za postopek zbiranja podpisov poslancev Državnega zbora RS za oblikovanje predloga Ustavnemu sodišču RS, da poda mnenje o skladnosti meddržavne pogodbe-z Ustavo RS. Župan občine Krško Franci Bogovič je na novinarski konferenci predstavil rezultate zbiranja podpisov poslancev Državnega zbora RS. Predlog za presojo ustavnosti, ki je bil istega dne poslan Ustavnemu sodišču RS, je podpisalo 31 poslancev Državnega zbora RS. Odštirih posavskih poslancev so predlog podprli trije, in sicer Branko Jane, Andrej Vizjak in Branko Kelemina. Predlog za oblikovanje mnenja Ustavnega sodišča RS temelji predvsem na neskladnosti omenjene meddržavne pogodbe z določbami 72. člena Ustave RS o zdravem življenjskem okolju in na neskladnosti pogodbe s pravico enakosti pred zakonom iz 14. Ciena ter pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS. Župan Franci Boeovič, Matej Drobnič in poslanec Andrej Vizjak ObžffiraiK 14 St. 55, junij2002 iz obdne Krško Stališča društva jedrskih strokovnjakov Slovenije o strokovnih vidikih meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krsko Društvo jedrskih strokovnjakov je preučilo vsebino pogodbe med Repubtiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o Nuklearni elektrarni Krško in vse spremljajoče dokumente. Ob tern pozdravljamo pripravljenost obeh vpletenih strani, da najdeta skupno rešitev, ki bi zagotavljala varno in stabilno obratovanje objekta do konca livljenjske dobe. Žal pa nam je, da pri pripravi sporazumov ni sodelovala stroka izven državnih organov. Prepričani smo, da bi se na tak na in izognili nekaterim sedanjim pomanjkljivim resitvam. V nadaljevanju objavljamo stalii a, do katerih smo priUi po široki razpravi med člani drustva. Upravljanje podjetja in sprejemanje odlocitev, povezanih z jedrsko varnostjo Problem V 3. členu pogodbe je dolo ena paritetna sestava skupine, nadzornega sveta in uprave. Predsednika uprave ima pravico predlagati slovenski družbenik, namestnika pa hrvaški družbenik. Kadar se znotraj paritetno sestavljene uprave ne doseže soglasja, je sprejeta tista odlocitev, za katero glasuje predsednik uprave. Odločujoči glas predsednika uprave pa se lahko uporabi "izjemoma, ko bi nesoglasje v upravi ogrozilo varnost obratovanja, bistveno ogrozilo doseganje ciljev, dolo enih s sprejetim letnim gospodarskim na rtom, ali povzročilo družbi večjo škodo". Kadar predsednik uprave uporabi odločujoči glas, mora od predsednika nadzornega sveta takoj zahtevati sklic njegove seje, na kateri se obravnava upravičenost uporabe odločujočega glasu in sprejme ustrezna odlocitev. Če do take odloČitve ne pride, se po 58. členu družbene pogodbe presoja prepusti tri lanski mednarodni arbitraži. Komentar Konfliktnost in neu inkovitost v upravljanju sta za jedrski objekt nesprejemljiva in pomenita neposredno ogrožanje jedrske vamosti. Tudi Konvencija o jedrski varnosti obvezuje Republiko Slovenijo, da zagotovi primarno odgovornost za jedrsko varnost imetniku obratovalnega dovoljenja, v tem primeru NEK d.o.o. Za učinkovito doseganje varnostnih in proizvodnih ciljev je nujna strogo dolo ena hierarhi na organiziranost upravljavske strukture z jasno predpisanimi odgovornostmi vsakega posameznika. Res je sicer, da slovenski upravni organ lahko kadar koli zahteva popravne ukrepe, č e varnostni parametri presežejo predpisane meje. Toda to je le zadnja varovalka, ki zagotavlja varnost prebivalstva. Za varno in uspešno dolgoro no poslovanje jedrskega objekta je potrebno bistveno več. Nujna je stalna popolna predanost in motiviranost vsakega zaposlenega, kajti oni so tisti, ki dejansko in formalno zagotavljajo jedrsko varnost. Potrebni so jasno in visoko zastavljeni cilji in mo na motiviranost po njihovem doseganju. Za to pa mora imeti vodstvo proste roke za hitro in učinkovito ukrepanje, za katerega pa seveda tudi nosi popolno odgovornost. Predvidena poslovno- tehni na arbitraža prenaša odlo anje o jedrski varnosti izven NEK d.o.o., torej na nivo, ki za jedrsko varnost ne nosi nikakršne odgovornosti. Taka rešitev je vir situacij, ki ne bi prispevale k jedrski varnosti. Boljša rešitev Vodstvo podjetja mora imeti moznost samostojno sprejemati operativne odločitve. Če ni molen konsenz, mora obstajati moznost preglasovanja, vendar se take odločitve ne smejo obravnavati kot nekaj izjemnega, temve kot normalen poslovni dogodek, za katerega vpleteni odgovarjajo pred lastniki ob rednih preverjanjih doseganja zastavljenih ciljev. | Hrvaški višje I sovlagateljske pravice, kot jih jeimelapo izvornih aktih Solastništvo Hrvaški se dodeljuje 50% solastništvo nad objektom, ki ga po izvornih aktih nima. Hrvaška stran se lahko legitimira le kot so- vlagatelj, ki je upravičen do 50% električnc energije po lastni ceni iz NEK v obdobju 30 let. Uprava podjetja S predlaganim sporazumom se uvaja princip soglasnega odločanja na ravni uprave družbe in moznost preglasovanja predsednika up- rave, kar se obravnava kot konflikt. Izvorni akti ne prepoznavajo tega principa. Direktor podjetja ima pooblastila zastopanja družbe in sprejemanja odlocitev. Nadzorni svet Hrvaški strani je dodeljeno stalno predse- dovanje nadzornega sveta. Izvorne določbc tega ne omogočajo. Predsednik nadzornega sveta (poslovnega odbora) je vsake štiri leta rotiral med Slovenijo in Hrvaško. Participacija delavcev v upravljanju Participacija delavcev je po predlogu spo- razuma omejena na vprašanja, ki zadevajo pravice delavcev. Po izvornih aktih je bil poslovni odbor sestavljen tripartitno z ena- kopravnim odločanjem zaposlenih o vseh vprašanjih. 1/vajalci del - industrijska podpora Predlog sporazuma narekuje enako zasto- panost dobaviteljev in izvajalcev iz obeh držav. Izvorni akti tega vprašanja ne regu- lirajo in ne določajo. Razgradnja elektrarne in odla- ganje radioaktivnih odpadkov Hrvaški strani je dodeljena pravica, da daje soglasje k programu razgradnje in k pro- gramu odlaganja radioaktivnih odpadkov na slovenskem ozemlju in s tem posega v ustavno odgovornost in pristojnost Slovenije nad bistvenim okoljevarstvenim vprašanjem. Ali drugače: Hrvaški je dodeljena pravica, da blokira vsak predlog Slovenije. Po izvornih aktih Hrvaška te možnosti nima. 15 ObiörmK iz občine Krško Št. 55, junij 2002 Veliki znak Občine Krško Stanetu Rožmanu Kostanjevica na Krki - V okviru občinskega praznika je v gotski cerkvi kostanjeviškega gradu potekala slavnostna seja Občinskega sveta Krško, na kateri so podelili občinska priznanja za leto 2002. Ob tej priložnosti sta župan občine Krško Franci Bogovič in minister za promet Jakob Presečnik podpisala tudi protokol o ureditvi medsebojnih razmerij med Republiko Slovenijo in Občino Krško o izvedbi obvoznice Kostanjevica na Krki V imenu krškega Občinskega sveta je župan Franci Bogovič podelil pet priznanj občine Kr- ško, tri znake občine Krško in najvišje občinsko priznanje za leto 2002 - Veliki znak občine Krško. Priznanja so prejeli Boža Ojsteršek za uspešno delo na poklicnem in kulturnem področju, Anton Petrovič za aktivno delo v tu- rizmu in dosežke pri razvoju Krajevne skupnos- ti Senovo, France Novak za delo na duhovnem in gospodarskem področju v Podbočju, Ivan Kozole za uspešno vodenje gospodarske družbe in razvoj sadjarstva v Posavju in Duro Kovač za aoigoiemo aktivnopoklic- no, športno in humanitarno delovanje. Znak občine Krško za leto 2002 so prejeli Oktet DKD Svoboda Sen- ovo ob 50-let- nici uspešnega delovanja na področju zbo- rovskega pet- ja, M iran Res- nik ob 25-let- nici samostoj- nega podjetništva in razvoj a gospodarske de- javnosti ter Danijel Mižigoj za več kot 30- letno aktivnost in skrb zä ljudi s posebnimi potrebami. Najvišje občinsko priznanje - Veliki znak občine Krško za leto 2002 je za dolgoletno uspešno vodenje Jedrske elektrarne Kxsko in za sodelovanje z ostalimi gospodarskimi subjek- ti in lokalno skupnostjo prejel Stane Rožman, ki je ob tem dejal, da je s priznanjem, ki ga je prejel, hkrati izkazano priznanje tudi celotnemu kolektivu Jedrske elektrarne Krško. Vsekakor pa je pomemben podpis pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med Repub- liko Slovenijo in občino Krško. Pogodbo o iz- gradnji obvoznice sta podpisala krški župan Franci Bogovič in minister za promet Jakob Presečnik (na fotografiji), ki se je podpisal tudi v kostanjeviško mestno knjigo. Obisk v Obrigheimu V Času od 14. junija do 17. junija 2002 se je uradna delegacija Občine Krško s Pihalnim orkestrom Krško in moškim pevskim zborom Svoboda iz Brestanica odzvala vabilu in obiska- la partnersko mesto Obrigheim v Nemčiji. Na ta način smo obeležili 20-letnico partnerstva med mestoma Krško in Obrigheim. Moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice in Pihalni orkester Krško sta v soboto, 15.06.02, pripravila nepozaben koncert, ki se je odvijal v športni dvorani Neckarhalle. Koncert bo prav sigurno ostal v spominu tako našim gostiteljem, obiskovalcem kot tudi slovenskim obiskoval- cem, saj je bilo navdušenje v dvorani nepopis- no. S koncertom smo popestrili praznični konec tedna ob 125-letnici delovanja pevskega društva "Sangerkranz-Frohsinn" iz Obrigheima. V nedeljo, 16.06. 02, smo se udeležili ekumen- ske maše in jubilejne proslave ob 20-letnici partnerstva, pri kateri sta prav tako sodelovala na5 7hnr in nihaini nrkpster. Predstavniki obeh mest ob obisku v Obrigheimu ObžorniK 16 Št. 55, junii 2002 iz občine Krško Občinski sveti Sevnice, Krškega in Brežic prvič na skupni seji Zelena luč za koncesijo in referendum V zgradbi Občine Krško je 26. junija 2002 potekala skupna seja vseh treh posavskih občinskih svetov. Svetnice in svetniki so z nekaj pripombami sprejeli sklep o predhodni uskladitvi koncesijske po- godbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Koncesijska pogodba bo s strani koncendenta, to je Vlade RS - mini- strstva za okolje in prostor, dveh koncesionarjev - SEL in Holding Slovenskih elektrarn in predstav- nikov lokalnih skupnosti predvi- doma podpisana v prvem tednu meseca julija. Na podlagi tega naj bi izgradnja HE Boštanj stekla 8.novembra 2002, zgrajena pa naj bi bila najkasneje v 42 mesecih. Hkrati bo izgradnja HE na spodnji Savi Posavju omogočila reševanje Na izredni in prvi skupni seji vseh treh posavskih občinskih svetov 26.6.2002 v Krškem sta krški žu- pan Franci Bogovič in sevniški župan Kristijan Jane uvrstila na dnevni red tudi sklep o podpori za razpis predhodnega referenduma o ratifikaciji Pogodbe med Vlado RS in Vlado R Hrvaške. V skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi so članice in člani tako krškega kot sevniškega občinskega sveta pobudo podprli, medtem ko je brežiški župan Vladislav Deržič na predlog brežiškega svet- nika Mihaela Škrleca umaknil to točko z dnevnega reda zasedanja v Krškem. Mihael Škrlec, član brežiške poslanske skupine ZLSD, ekološke problematike - čistejšo reko Savo, reševanje poplavne problematike, zaščito kmetijskih zemljišč, racionalno rabo pros- tora, zmanjšanje števila brezposel- nih, dodatno zaposlitev posavskega gospodarstva. Koncesionarbo v ob- dobju desetih let Posavju prispeval koncesijske dajatve v višini štirih milijard tolarjev, kar znaša v celot- nem petdesetletnem obdobju okoli dvajset milijard tolarjev. je namreč zahteval umik točke iz proceduralnih razlogov in, kakor je navedel, tudi zato ker osebno meni, da je pogodba o NEK za Slovenijo koristna in da jo je potrebno v čim krajšem času ratificirati, V nad- aljevanju seje so člani brežiške ZLSD, DS in LDS sejo zapustili, v dvorani pa so tako v manjšini in nesklepčni, v moralno podporo krškemu in sevniškemu občin- skemu svetu, ostali člani brežiških svetniških skupin SLS in SDS. Ob tern je poslanec in podžupan Andrej Vizjak izrazil odkrito ogorčenje nad ravnanjem brežiškega župana z besedami, da Posavci ne bi smeli biti brezbrižni do te problematike. B.M. Krčani in Sevničani za razpis predhodnega referen- duma o ratifikaciji pogodbe o NEK 17 ObföfniK iz občine Krško Št. 55, junij 2002 Predstavili novo podobo mestnega parka Krško - V začetku meseca je Občina Krško z di- rekter jem občinske uprave Francem Glinškom na čelu organizirala javno predstavitev ureditve par- ka v starem mestnem jedru. V skladu s projektno dokumentacijo naj bi iz mestnega parka predvsem izločili promet, hkrati pa izpostavili objekte kul- turne dediščine. NaČrt predvideva parkirišče vzporedno z Bohoričevo uli- co, skozi park pa bodo v dveh fazah uredili dve poti, namen- jeni izključno pešcem oziroma le interventnim vozilom ali do- vozu. Prva naj bi potekala z Bohoričeve ulice do cerkve in hkrati tudi s Ceste krških žrtev, druga pa naj bi poteka- la prečno na prvo kot bližrtjica skozi park za pešce. Pri Valva- sorjevi knjižnici naj bi postavi- li tudi dve barieri, s čimer naj bi preprečili dostop motornim kolesom. Načrt predvideva tu- di prestavitev spomenika bliže Cesti krških žrtev, vprašljiva je tudi prihodnost vrtca znotraj mestnega parka, saj naj bi bil po besedah arhitekta Fedorja Špacapana že kar nekaj let predviden za selitev, s čimer se nekateri udeleženci razpraveni- so strinjaii. Cerkev v osrednjem delu parka naj bi po nekaterih navedbah služila kot p oročna dvorana, čeprav so predstav- niki Sveta Krajevne skupnosti Krško opo- zarjali, da je potrebno prej določi- ti, kakšen bo program v drugih objektih kulturne dedi- ščine, kot je na primer Valvasor- jeva hiša. Vendar po številu udele- žencev (teh je bilo le nekaj več kot deset) sodeč, občanov stare- ga mestnega jedra ureditev par- ka ne zanima. Morda so, tako kot razpravljalec Peter Žigante, prepričani, da ureditev par- ka ne bo pripomogla k oživitvi starega mestnega jedra. Cerkev naj bi po nekaterih navedbah sluiila kot poročna dvorana. Odličnjakinje in odličnjaki na sprejemu pri županu Krško - Ob koncu šolskega leta sta načelnica odd- elka za družbene dejavnosti na Občini Krško Jadran- ka Gabrič in krški župan Franci Bogovič sprejela in s knjižno uspešnico »Alamut« pisatelja Vladimir- ja Bartola obdarila 68 od skupno 347 osmošolcev iz osnovnih šol krške občine, ki so vsa leta šolanja zaključili z odličnim šolskim uspehom. Ub Kopnvnica - solanje zaključilo 15 osmošolcev, od tega 3 odličnjaki: Mit- ja Mirt, Damjan Bogovič in Jernej Moškon. OS XIV. diviz- ije Senovo - šolanje zaključilo 41 osmošolcev, od tega 6 odličnjakov: Urška Simonišek, Jan Kurinčič, Janez Ferlin, Petra Gorenc, Urška Hictal- er in Marija Jeler. OS Ad- ama Bohoriča Brestanica - šolanje zaključilo 27 učencev, od tega 7 odličnjakov: Metka Simonišek, špela Pavlič, Tomaž Breznikar, Rok Capl, Benjamin Bogovič, Žiga Kump in Sabina Škoberne. OŠ Jurija Dalmati- na Krško - šolanje zaključilo 108 osmošolcev, od tega 29 odličnjakov: David Slivšek, Ta- mara in Samo štajner, Ornela Urbanč, Jasmina Zorko, Gre- for Kerin, Tilen Mirt, Urban igante, Maja Marušič, Nina Pirc, Nika Tkalec, Tanja Tomič, Tinkara Troha, Jaka Bernardič, Matjaž Kužner, Jan Zadravec, Aleksandra Ančimer, Klavdi- ja Kenn, Kenata Rožman, Man- ca Žigante, Tilen Buršič, To- mi Kunej, Anja Krajnc, Dav- id Ferlin, Jernej Omerzel, Tjaša Dimitrišin, Nina Fritz, Tanja Topol in Anita Volčanjšek. OŠ Leskovec - zaključilo šolanje 69 učencev, od tega 12 odličnjakov: Jure Tihole, Mateja Božič, Moni- ka Gabrič, Anja Kerin, Van- ja Papež, Peter Pacek, Boštjan Rihter, Maruša Stare, Jasna Zorko, Simon Urbanč, Lucija Bogolin in Doroteja Jazbec. OŠ Raka - šolanje zaključilo 31 osmošolcev, od tega 4 odličnjaki: Sandra Bizjak, Rok Češnovar, Amedea Derenda in Tanja Povh. OŠ Podbočje - šolanje zaključilo 24 učencev, od tega 2 odličnjaka: Marko Flajšman in Jure Tičar. OŠ Ko- stanjevica na Krki - šolanje zaključilo 32 učencev, od te- ga 5 odličnjakov: Matej Jor- dan, Primož Pibernik, Leo Sokolovič, Robert Rostohar in Anita Lokar. ß.M. Obvestilo lastnikom zgradb in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki mejijo na javno površino ObČinski svet Občine Krško je sprejel Odlok o javni snagi in čiščenju javnih površin v Občini Krško, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 21 /2002. Ta odlok v 11. členu določa, da morajo lastniki okolico zgradb, dvorišča, žive meje in podobno, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne površine, redno vzdrževati, tako da jih najmanj dvakrat letno pokosijo, in sicer enkrat v pomladanskem in enkrat v jesenskem času, oziroma najmanj enkrat letno obrežejo živo mejo ter veje okrasnega in sadnega drevja, ki visi na javne površine. Enako velja tudi za lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč. Pri opravljanju nadzora je bilo ugotovljeno, da je še nekaj takih površin, ki v letošnjem letu še niso bile pokošene in mejijo na javno površino. Lastnike pozivamo, da zaradi videza naselij, v katerem se taka površina nahaja, to storijo v najkrajšem možnem času, kar pa naj postane praksa tudi za v bodoče, saj bo v prihodnje vršen nadzor in ukrepanje po navedenem odloku. Robert GroSelj, komunalni nadzornik ObzwüiK 18 Št. 55, junij 2002 kultura Tudi med počitnicami v kniižnico Rj alvasorjeva ftSiknjižnica Krško ¦ * - V vročih poletnih dneh vas vabimo, da obiščete svojo knjižnico. Če se odpravljate na potovanje, lahko precej ko- ristnih informacij o krajih, ki jih boste obiskali, najdete v številnih turističnih vodičih, umetnostnozgodovinskih knji- gah, avtokartah, zemljevidih in drugih publikacijah, ki jih iz- posojamo našim članicam in članom. Če kakšne informa- cije ne boste našli, vam bo- mo poskušali pomagati s po- datki z interneta. Priporočamo www.lonelyplanet.com (po- datki o večini držav sveta, cene, nasveti in izkušnje popotnikov) in www.mapquest.com, (ze- mljevidi, načrti mest). Pred krajšim pobegom v svežino bo- horskih gozdov in slapov si prelistajte knjigo Naravne zna- menitosti Bohorja. Zelo inform- ativni in polni mamljivih nam- igov za izlete po Sloveniji sta tu- di knjigi Lep dan kliče (1. in 2. del) brestaniškega rojaka Željka Kozinca. Eno izmed Kozinčevih priporočil vabi v Kostanjevico na Krki, ki letos praznuje 750- letnico prve omembe v pis- nih virih, ko je bila znana še pod imenom Tolažba dežele (Landestrost). Kostanjevica z okolico je slikovito mesto, v ka- terega se boste morali večkrat vrniti, da ga spoznate. Tudi slovenski turistični delavci ponujajo informacije na svetovnem spletu (www.slovenia-tourism.si, www.slotravel.net), vse infor- macije pa so na voljo v sloven- skem in še nekaterih tujih jez- ikih. Če imate na obisku goste iz tujine, jih povabite v Valva- sorjevo knjižnico, z veseljem jih bomo popeljali po razstavi o Valvasorju, pokazali jim bo- mo zbirko samostanskih slik in kapucinsko knjižnico, na koncu pa si bodo lahko prelistali še kn- jigo Slovenia Stevea Fallona iz zbirke Lonely Planet. Ko bodo brali ta vodič, vam prav gotovo ne bo treba zardevati... Seveda pa julij in avgust ni- sta samo meseca" za potovanja in počitek. Priročniki o škropljenju v sadovnjaku in vinogradu, o pren- ovi in opremi stanovanja in hiše, urejanju okolice in mnogi drugi, bodo prišli prav vsem, ki boste počitnice preživeli delovno. Če pa kljub vročini ne boste zdržali brez dobrega leposlov- ja, vam priporočamo v teh dneh zelo aktualne kandidate za Delovo nagrado Kresnik (Noč v Evropi Polone Glavan, Gluho- to Jožeta Hudečka, Prikrito harmonijo Katarine Marinčič, Fužinski bluz Andreja E. Skubi- ca in Zgubo Lenarta Zajca). S poletnim lenarjenjem se do- bro mešajo napete kriminalne zgodbe. Izposodite si kakšno knjigo Colina Dexterja, ki pop- isuje s TV ekranov znanega in- špektorja Morsea, ali pa preve- rite, če sta Minette Walters in Aleksandra Marinina dostojni naslednici Agathe Christie. Med filmi si velja ogleda- ti z Zlato palmo ovenčani ko- produkcijski film Nikogaršnja zemlja Danisa Tanoviča, na VHS-u pa je pred kratkim izšla tudi klasika Davida Leana Doktor Živago. Od CD-jev naj omenim le prvenec Stereo folk live skupine Terra Folk. Člani skupine so mladi, a izkušeni glas- beniki, ki so se kalili v različnih zasedbah. Skupina igra etno glasbo z različnih koncev sveta, odlični pa so tudi v priredbah domačih in tujih popevk. Ne za- mudite njihovega koncerta na gradu Rajhenburg 2. 8! Če vas kljub vsemu nismo prepričali, da nas obiščete, se pridite k nam vsaj malo ohladit. V pritličju knjižnice, v zavetju debelih kamnitih zidov, prelista- jte časopise in revije. Naročenih imamo več kot 100 naslovov domačih in tujih dnevnikov, tednikov in drugih periodičnih izdaj. Otroke in mladino va- bimo, da nas obiskujejo tudi v času počitnic in si z dobro kn- jigo ali poslušanjem priljubljen- ega CD-ja polepšajo počitnice. V deževnih dneh pa vabimo starše z otroki v pravljični kotiček, kjer bodo svojemu otroku lahko pre- brali pravljico, ali pa se igra- li z dobrimi igračami. V torek, 2. julija, vas vabimo v park pri knjižnici, kjer se bo v organiza- ciji JSKD Krško zgodil 1. otroški Festivalček Palček. V okviru festivalčka bo ena ura namenje- na tudi pravljici, ki jo bo otrokom predstavila bibliotekarka An- tonija Amon. Za podrobnejši program festivalčka spremljajte lokalne in druge medije. Pose- bej lepo vas vabimo na drugo po vrsti iz serije razstav 'Pred- stavljamo vam naše kraje'. Po odmevni razstavi o zgodovi- ni Brestanice je tokrat na vrs- ti Krško. Današnje središče občine je 1.1477 pridobilo status mesta, zato je tokratna razsta- Poletni delovni čas { ! Valvasorjeva knjižnica Krško (nespremenjen) ponedeljek 8-18 torek 8-14 sreda 8-18 četrtek 8-14 petek 8-18 1. in 2. sobota v mesecu 8-12 Izposojevališče Videm torek 15-18 četrtek - zaprto Izposojevališče Kostanjevica na Krki b torek - zaprto četrtek 10-18 / va posvečena 525-letnici mes- ta Krško. Razstava bo na ogled v pritličju in v 1. nadstropju knjižnice do konca septembra. Razstavo je postavila Ljudmila šribar, vodja domoznanskega oddelka Valvasorjeve knjižnice Krško, oblikovno pa Marjanca Vežnaver-Kljun. V.P. Senovo - Člani Dm štva'Karbid Senovo so zaključili nov projekt, ki je nadaljevanje projekta Packarije, s katerim so začeli že v lanskem letu z mozaikom s knapovskim motivom pri Domu XIV. divizije. Tokrat so na zanimiv način prebarvali obzid- je ob separaciji. Nov projekt so poimen- ovali Veselo mesto in polepšali podobo svojega kraja, hkrati pa po besedah Oli- vere Mirkovič na ta način mladim s Se- novega ponudili možnost ustvarjalnega preživljanja prostega časa. <\\'sol(i mosto Ti.i Sfiiovi'in okolje in prostor Št. 55, junij 2002 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49-81-400; fax.: 07/49-81-407 Šifra: 351-317/2002-307 Datum: 13.06.2002 Republika Slavenija, upravna enota Krško na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS, St. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, St. 80/99 in 70/00), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo zbirnega centra na odlagališču Spodnji Stari Grad, investitorja Občine Krško, CKŽ 14, Krško, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo zbornega centra na odlagališču Spodnji Stari Grad, investitorja Občine Krško, CKŽ 14, Krško in poročilo o vplivih na okolje ki ga je izdelal AQUARIUS, d.o.o., Koseškega cesta 8, Ljubljana, javno predstavljena oz. dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Krško, CKŽ 14, soba 104, od 08.07.2002 do 22.07.2002 ob ponedeljkih med 7. 30 in 15.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 uro, in ob petkih med 7.30 in 13.30 uro; 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Občino krško, CKŽ 14, Krško oz. pooblaščeno družbo Kostak Krško, Leskovška 2a, Krško, opravljena v četrtek, 18.07.2002 ob 18.00 uri v sejni sobi A Občine Krško, CKŽ 14, Krško (pritličje); 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v času javne predstavitve v prostorih Upravne enote Krško, soba 104 ali v pisni obliki posredujejo na Upravno enoto Krško, Oddelek za okolje in prostor, do 22.07.2002, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Načelnik Anton PODGORŠEK, univ.dipl.prav. POVZETEK IN SKLEPNA OCENA Investitor, KOSTAK, KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE D.D., namerava v sklopu deponije Spodnji Stari grad urediti zbirni center za odpadke. Skupna letna količina zbranih komunalnih odpadl^ov iz območja občine Krško in občine Sevnica je približno 13.000 ton. Izgradnja zbirnega centra je bistvenega pomena zaradi potrebe po dodatnem sortiranju ločeno zbranih odpadkov. Ostanki nesortiranih odpadkov bodo odloženi na obstoječo deponijo v Spodnjem Starem gradu, kasneje pa se bodo odvažali na regijsko deponijo v Leskovcu. V sklopu zbirnega centra bo urejeno reciklažno dvorišče, kompostarna, poslovni objekt s tehtnico in manipulativne površine v skupni površini 7.000 m2. Izgradnja in obratovanje zbirnega centra lahko negativno vpliva na kvaliteto zraka v okolici, predvsem v smislu večje emisije neprijetnih vonjav, prahu in izpušnih plinov. Največji možen vpliv predstavljajo emisije neprijetnih vonjav iz kompostarne, ukrepi za zmanjšanje vpliva pa so: sprotno kompostiranje gospodinjskih odpadkov, pokrivanje svežih kompostnih kupov, prezračevanje kompostnih kupov v prvi fazi (trajanje 4-6 tednov) se ne sme izvajati ob neugodnih vremenskih razmerah, zalivanje kompostnih kupov se mora vršiti z injiciranjem vode v kupe, v primeru premočnega širjenja neprijetnih vonjav je potrebno vodo v zbirnem bazenu prezračevati. Ocenjujemo, da bo poseg ob upoštevanju ukrepov zmerno negativno vplival na kvaliteto zraka v okolici. Negativni vplivi na tla in podtalnico so ob izgradnji in obratovanju zbirnega centra možni, najpomembnejši predvideni ukrepi za zaščito so: celotna asfaltirana manipulativna površina kompostarne izvedena tako, da predstavlja v celoti lovilno; voda iz rešetke za pranje vozil se v zbirni bazen steka preko lovilca olja; prekrivanje kompostnih kupov s specialnimi ponjavami; kvalitetna izvedba pokritega zbirnega bazena za tehnološko vodo iz kompostarne; celotna asfaltirana površina centra obdana z betonskim robnikom; izvedena vodotesna interna kanalizacija za padavinske odpadne vode in predviden priključek na javno kanalizacijo; vzdrževanje lovilcev olj; redno črpanje vsebine greznice in odvoz na komunalno čistilno napravo. Ob upoštevanju vseh ukrepov je pričakovati rahlo pozitiven vpliv na tla in podtalnico, saj se bo v deponijsko telo odlagala manjša količina odpadkov. Ocenjujemo, da zbirni center v času obratovanja kljub nekaterim hrupnim dejavnostim ne bo prekomerno obremenjeval območja s hrupom. Deponija odpadkov predstavlja protihrupno bariero v smeri najbližjega naselja, ki je oddaljeno več kot 300m. Zaradi bližine naselja je dovoljeno izvajanje hrupnih del od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro in prepovedano na praznik, če je dela prost dan. Pričakujemo zmeren vpliv hrupa na okolico. Vpliv na naravo ter naravno in kulturno dediščino ocenjujemo kot neznaten, na krajinsko in vidno značilnost prostora pa kot zmeren. Za uporabo pridelanega zrelega kompostnega materiala je potrebno analizirati količino nevarnih snovi v njem. Ob upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov, predlaganih v Poročilu o vplivih na okolje za ureditev zbirnega centra na odlagališču odpadkov Spodnji Stari grad ter dosledni izvedbi del za zmanjšanje negativnih vplivov, je izgradnja zbirnega centra za odpadke z vidika varstva okolja sprejemljiv in dopusten poseg. Mag. Martin Žardin, univ.dipl.biol. ObzorniK 20 Št. 55, junij 2002 okolje in prostor Kai se z NSRAO* I -, . <-,, ... agenqja dogaia v Sloveniii araol (pripravila Metka Kralj) Pri uporabi radioaktivnih sno- *;> vi v medicini, industriji, znanosti in proizvodnji energije nastaja- jo tudi odpadki. Med njimi jih je nekaj tudi radioaktivnih. To so na primer viri sevanja, ki ni- so več uporabni, ali pa predme- ti in snovi, ki so se med upo- rabo onesnažili z radioaktivnimi snovmi. Za varno ravnanje s to- vrstnimi odpadki je odgovorna država Slovenija. Načelo, da je vsaka država odgovornaza last- ne radioaktivne odpadke velja tudi drugod. Velja tudi načelo, da bremena reševanja težav z odpadki ne smemo prepuščati naslednji generaciji. Skratka, tu- kaj in zdaj je potrebno poskr- beti in prevzeti odgovornost za odpadke iz dejavnosti, od ka- tere smo imeli in še imamo precejšnje koristi. Brez uporabe radioaktivnih snovi si sodobne medicine - diagnostike, pa tu- di zdravljenja, skoraj ne more- mo predstavljati. Viri sevanja se koristno uporabljajo tudi v industriji in razskavah. Že 20 let pa s pomočjo jedrske energi- je pridobivamo najmanj tretjino električne energije po ugodni ce- ni in pri tern ne prihaja do one- snaževanja ozračja s toplogredn- imi plini kot na primer pri termo- elektrarnah. Količine nizko in srednje radio- aktivnih odpadkov v Sloveniji so v primerjavi s količinami v dru- gih evropskih državah zelo maj- hne. V dvajsetih letih se je tako v skladišču v Krškem nabralo to- liko odpadkov, kot jih v samo enem letu nastane v Španiji ali na Švedskem(približno 2000 m3). *NSRAO = nizko in srednje radioaktivni odpadki (njihova aktivnostje večja od 107 Bq za alfa sevalce, in večja odlO8 Bq za beta in gama sevalce). Zelo velike količine radioaktiv- nih odpadkov imajo v Franciji in v Veliki Britaniji, vendar je tudi zanje dobro poskrbljeno. V francoskem odlagališču La Man- che je po 25 letih odloženih več kot 500.000 m3, v angleškem od- lagališču Drigg , ki deluje že več kot 40 let, pa je skoraj 1 milijon m3 radioaktivnih odpadkov. V Sloveniji za zdaj vse radio- aktivne odpadke skladiščimo. To pomeni, da jih začasno shran- jujemo v posebej nadzorova- nih skladiščih. Eno skladišče se nahaja na lokaciji elektrarne v Krškem, drugo pa je Centralno skladišče RAO za odpadke iz industrije, medicine in razisko- valne dejavnosti in je v bližini ra- ziskovalnega reaktorja TRIGA v Brinju pri Ljubljani. Oglejmo si nekaj podatkov o obeh skladiščih NSRAO in o količini NSRAO, ki jih im- amo v Sloveniji: • Skladišče v Krškem sprejema odpadke od začetka obratovanja elektrarne v letu 1982, skladišče v Brinju pa od leta 1986. Sprva je to skladišče obratovalo v okviru Reaktorskega centra lnštituta Jo- žef Stefan, od leta 1999 pa z njim upravlja ARAO. • Kapaciteta skladišča za od- padke iz elektrarne je okoli 2300 m3. V letu 2000 je bilo v njem za- sedenega že 93 % prostora. Ka- paciteta skladišča v Brinju pri Ljubljani je okoli 500 m3. Pros- tor v tern skladišču ni najbolje iz- koriščen, tako da paketi odpad- kov zasedajo razmeroma veliko prostora. Po konačnih sanacij- skih posegih bo izkoriščenost prostora v skladišču bistveno boljša. • V skladišču NSRAO v jedr- ski elektrarni je shranjenih ka- kih 2200 m3 s skupno aktivnostjo približno 3 x 10" Bq. V Central- nem skladišču RAO v Brinju pa je 60 - 70 m3 odpadkov s skup- no aktivnostjo 0,35 x 10" Bq. Ti podatki nam povedo, da je 1 m3 odpadkov v Brinju v povprečju približno petkrat bolj radioaktiv- en od 1 m3 odpadkov v Krškem. K večji aktivnosti odpadkov v Brinju pripomorejo predvsem izrabljeni zaprti viri iz medicine, ki so jih uporabljali za obsevanje rakavih tumorjev. • Vsi odpadki v skladišču v Krškem so pakirani v sode: stan- dardne sode s prostornino 210 1, v sode s prostornino 320 1 in v sode površnike s prostorni- no 864 1. Vseh različnih sodov je več kot 4000. Tudi v Brinju je del odpadkov pakiran v sode s prostornino 210 1, izrabljeni zaprti viri so pakirani posamič v originalnih zaščitnih vsebni- kih, veqi kosi odpadkov, ki so preveliki za pakiranje v sode, pa so shranjeni kot posebni odpad- ki. Vsega skupaj je v skladišču v Brinju 253 sodov, 346 izrabljenih zaprtih virov in 141 posebnih od- padkov. 150 do 200 izrabljenih zaprtih virov se še vedno nahaja v začasnih hrambah pri proiz- vajalcih na najmanj 40 različnih lokacijah v Sloveniji. NSRAO so v skladiščih varno shranjeni in nadzorovani. Za trajno rešitev okoljskega proble- ma radioaktivnih odpadkov pa v Sloveniji potrebujemo odlaga- lišče. V njem bodo popolnoma ločeni od okolja ves čas, dok- ler bo njihova radioaktivnost presegala dovoljeno mejo. Pred- videvamo, da bo v Sloveniji po razgradnji elektrarne in razisko- valnega reaktorja okoli 17.000 m3 NSRAO, vključno z odpadki ma- lih proizvajalcev v medicini, in- dustriji in razikavah. Gre torej za razmeroma majhen objekt, nekaj desetkrat manjši od odlagališč, ki v Evropi že obstajajo, in za kate- re se je v več deset let trajajočem obratovanju izkazalo, da nimajo škodljivih vplivov na zdravje lju- di ali na okolje. Krško se jih spominia Št. 55, junij 2002 Najdeš me visoko nad križpotji... (S. Mavsar) Pisati o zgodovini manjših krajev in pokrajin je svojevrstno delo, spremlja ga čar novosti in težava z viri. Vseeno pa se tu in tam najde domačin, žlahtni ljubi- telj, ki se ozira tudi nazaj: to in ono zapiše, shrani po naključju najdeni davno odloženi doku- ment, vpraša za korenine mi- mogrede omenjene vraže, zgod- bice... Za Zdole in okolico se je ohrahilo kar nekaj takih virov: urbarji salzburške posavske pos- esti iz srednjega veka (nadškofu so bili zdolski kraji podložni), topografski podatki po odgov- orih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1811) in Georga Götha (1842), kronika zdolske šole za 115 let (1857-1969/1970), hišna kronika družine Pleterski, Zdole 32 (1861-1932), zapiski vaškega župana Janeza Živiča iz Anž pri Kostanjku (1883-1891), ki se večinoma nanašajo na Zdol- sko, rokopisna zbirka zgodovin- ske in bajeslovne učne snovi brežiškega...okraja učiteljev J. Brinarja, J. Knapiča in A. Ska- lovnika (1903). Nadvse pomem- ben starejši dokument pa pred- stavljajo župnijske matične kn- jige, ki so za te kraje ohranjene od leta 1727 dalje, sprva še v sklopu videmske pražupnije, leta 1874 pa so kuracijo na Zdolah povzdignili v pravo župnijo, ki je (od 1. 1789) vodila tudi knjige krstov (rojstev), po- rok in smrti. In še to srečo ima Zdolsko, da od tu izhaja rod našega prizadevnega lokalnega zgodovinarja Olafa Lovrenčiča, ki je navedene (večinoma roko- pisne) vire skrbno pregledal in pripravil 92 strani obsegajočo kompilacijo (zapis iz različnih del, tipkopisni izvod hrani tudi Valvasorjeva knjižnica Krško); izbor in priredbo - z nekaterimi razširitvami- pa sem uporabila za današnji prispevek. Iz pepela srednjega veka Prve omembe teh krajev v dos- lej najdenih pisnih virih: Anovec (Amlawicz) - 1309: Urbar za Brežice in Sevnico tu navaja 5 hub [huba je bila pos- estna enota, kmetija], od kater- ih ima vaški župan 2 in ti sta bi- li edini naseljeni. Kodeks (15 per- gamentnih listov v knjižni kur- zivi 14. stol. na katerih je popisa- na salzburška posest v Posavju) se nahaja v Državnem arhivu na Dunaju. Huda gospodarska kri- za začetka 14. stoletja je kmetije v naslednjih letih močno prizad- ela, saj so v 1.1322 vse opustele. Kostanjek (Wistonicz) - 1309: vir je isti, navaja 7 hub, vendar nobena ni bila naseljena. V sred- njem veku se kraj omenja v lis- tinah še v letih 1322 (Gostan- ich), 1355 (Chestanichk), vsa^ kokrat v zvezi s popisi pos- esti salzburškega nadškofa. 18.10.1355 je nadškof to posest podelil v fevd celjskemu grofu Frideriku in poslej so podložniki tega kraja spadali pod gosposko Podsreda. Pleterje (Pletriach) - 1309: tudi isti vir, hub navaja 6, podložnikov pa 5, saj je vaški župan imel dve hubi. Lastniku so morali oddajati tudi 8 urn in 1 idrij [oboje je bila mera za tekočino] vina. Ravne (Rauunich) -1309: vseh 7 hub je bilo nenastanjenih. Hu- ba je v srednjem veku merila okoli 50 km2. Zdole (villa in monte suppa- ni Santi Georgii) -1249: naselje je v tej okolici najstarejše, že takrat so ga imeli v lasti škofje iz Salz- burga. Omenja se tudi v (pri os- talih krajih) navedenem urbarju: 12. hub, župan je imel eno, v letu 1322 pa dve. Podložniki so sprva oddajali tudi 7 urn vina, kasneje 6 (ravnali so se po vinski letini in splošnem gospodarskem stanju, saj urbar iz 1. 1322 navaja odlog plačila dajatev kmetov v polni izmeri vse do 1.1325, da bi si zo- pet gospodarsko opomogli, sa- mo župan plačuje polni iznos). Vsaka vas kot celota je po ur- barju iz 1. 1309 morala oficiala (škofovega uradnika) štirikrat letno tudi pogostoti. Takrat je prišel v vas po uradnih opravkih, kar se je končalo s skupnim obe- dom. Zupanska kmetija je letno oddajala po dva prašica (vred- na po 40 denarjev) in eno jagn- je, nežupanske pa od polovice do cele ovce, vse pa še perutni- no in živila (npr. sir, pšenični zd- rob ...), to zadnje so prejemali škofovi stražniki in grajski vra- tarji v Brežicah ter drugi urad- niki. Največja dajatev pa je bi- lo žito, v modijih in menzurah [večja in manjša žitna mera, oko- li 157,60 litrov oziroma 31,52 1], zlasti pšenica in oves, redkeje pa rž in proso. Dajatve so plačevali v blagu (in natura) ali pa v de- narju, nekatere neposredno za svojega zemljiškega gospoda, druge pa so prejemali njegovi uradniki. V srednjem veku je bila razširjena tudi dajatev kru- ha, letno dva hlebca, enega ob žetvi in drugega ob božiču. Da- jatev kruha ob žetvi je 1. 1381 odpravil nadškof Pilgrim. Vsa- ka županska kmetija je ime- la še posebno obvezo: skrbeti za (tovoriti) sol, delež soli - po eno ali dve menzuri - pa odda- ti, vendar so se od te služnosti župani lahko odkupili z denar- jem. Od kmečkih služnosti mo- ramo omeniti še tlako (tagwerch, robat): za vsako nežupansko kmetijo je bila določena na dva dni v letu, ob žetvi in košnji, za vsako vas še tri dni plužne tlake (orati so morali en dan spom- ladi in dva dni v jeseni s kon- ji ali parom volov); če oficial te službe ni potreboval, je morala vas zbrati in oddati za vsak dan 12 denarjev. V zapisu so večkrat omenje- ni vaški župani. Zgodovinarji si o njihovem izvoru in nalogah niso enotni. Po eni varianti so bi- li potomci nekdaj gospodujočega pastirskega plemstva (župa je območje pašnikov, ki je pri- padalo enemu pastirskemu rodu), kmetje pa so bili potom- ci nekdanjih, županom po- drejenih poljedelcev. Po zavla- di Nemcev (kolonizacija je bila končana v prvi polovici 13. sto- letja) so do neke mere še ohranili gospodujoči položaj in bili vod- je ter skrbniki določene vasi oz. teritorija; skrbeli so za načrtno trebljenje, požigalništvo in oranje (nastajanje obdelovalnih površin, njiv) in bili vaški pred- stojniki. Po drugi varianti so bili kot vaški predstojniki postavljeni od zemljiškega gospoda za ome- jeno dobo, z nalogo voditi gosp- odarsko upravo vasi. Za njihovo tovrstno delo jim je zemljiški Izvirnost stavbarstva kaie 1.1959 - posneta visokopritlična lesena kašča (Foto: Vilko Novak) ObzöfniK 22 Št. 55, junij 2002 Krško se jih spominja gospod dodelil še eno (drugo) kmetijo, pri dajatvah so imeli na eni strani popust (plačevali so le od ene kmetije), po drugi pa zaradi večje imovitosti (dve kmetiji) večjo dajatev v živini. Župan je nastavljal in odstavljal kmete (kolone, colonus) in imel nadzor nad posestjo zemljiškega gospoda v svojem kraju, skrbel je za obnovo vasi. Stan kmečkih ,„ podložnikov je dokaj enoten, saj vsi plačujejo enake dajatve, šele v 15. stoletju se je začelo širiti kajžarstvo, ki ga je pospeševala obrt, na eni posestni enoti (kmet- iji) pa je že živelo več gospodar- jev (delitev prvotnih kmetij). Obicaji, obredja in ljudska modrost Mejniki težkega življenja lju- di v teh krajih so bili praznični časi s svojimi šegami. Zaklad- nica zdolske dediščine zajema tako ljudsko modrost (pregov- ore, reke, vraže) kot običaje, ki pričajo o izjemnem bogastvu in izvirnosti prejšnjih dob ter vi- soki zavesti sedanjega rodu, ki te starosvetnosti ceni in še vedno ohranja. Zdolani so namreč med vsemi naselji današnje občine Krško najizraziteje ohranili tovrstno narodno ustvarjalnost, ki jo nadgrajujejo z oblikami zabave današnjega časa. Nav- ajam le nekaj drobcev, ki jih je po opisu g. Tončeta Živiča iz Raven pri Zdolah zabeležil g. Lovrenčič. Cvetna nedelja Mladina pripravlja butare, ki jih nesejo v nedeljo k blagoslovu. Med seboj tekmujejo, kdo bo imel večjo, z okraski bogatejšo butar- ico. Narejena je iz božjega drev- ca, vrbe, pušpana in okrašena z jabolki in orehi, v njej so tudi narcise in druge pomladne rože. Ko prinesejo žegnano butarico domov, jo postavijo v "bogkov kot". Če se poleti približuje huda ura, da gospodinja nekaj vejic iz butarice na ogenj, da bi se preg- nali nevihtni oblaki. Pri tem vsa družina moli. Pri gospodu Maksu Strgarju v Ravnah je bil za hlapca Unetičev Lojze. Vsako leto je imel najlepšo butaro, visoko preko 1,5 m, ved- no jo je nosil z belimi rokavica- mi. Za nošenje butare v procesiji velja vraža, da jo je treba držati navzdol, da ne bi krave begale. Sveti Jurij Za zdolsko faro je Jurjevo ve- lik praznik, ker je sv. Jurij farni patron. Možnarji, zvonjenje in velik kres napovedujejo praznik farnega proščenja. Že nekaj dni prej so po vasi zbrali jajca, da na Jurjevo nedeljo spečejo cvrtje, na prostem, na bivšem sejmišču. To cvrtje iz več sto jajc je poseb- no dobro, saj je zalito z domačim vinom. Nanj po maši povabijo prav vsakogar: "Baj, boš cvrke jeu!" in je pod nazivom "Jur- jevanje na Zdolah" danes svo- jevrstna turistična prireditev. Sv. Jurij je domnevno nado- mestil pomladno predkrščansko božanstvo (Jarila, Jarnika, Ves- nika), čigar zasluga je bila, da je narava vsako leto znova oživela. Značilne šege tega časa so pov- ezane s proslavljanjem mladega zelenja z mladim soncem. Pozne- je so poganskemu božanstvu nadeli ime krščanskega svetni- ka in Jurjevo je po ljudskem kol- edarju začetek pomladi (rojstvo mladega sonca) in začetek paše. Pri nas na štajerskem se je ohranila pripoved, da ob Jur- jevem pade s sonca zlata sončna skledica. Kdor bi bil tako srečen, da bi jo našel, bi imel v hiši ve- liko blagoslova. S sonca pa pade tudi čudovito ogledalce in kdor pogleda vanj, vidi vse, kar se po svetu godi. To sta prispodo- bi neizmerne sončne moči, ki spomladi prebuja zemljo. Sv. Jurij s sulico ubije zma- ja - tako je prikazan in takega poznamo. Zakaj? Kot pravi leg- enda, je bila sv. Marjeta določena za žrtev zmaju. Sv. Jurija je prosi- la za pomoč. Uslišal jo je in rešil. Boj Pomladi z Zi- mo je v prenesenem pomenu boj sv. Jur- ija z zmajem. Kot pozimi trikraljevski koled- niki, so tudi ob sv. Juriju fantje "hodi- li pet Jurja". Pred drugo svetovno vo- jno so se jurjev- ci iz raznih vasi pri srečanjih ponavadi stepli. Zato je oblast takratnega krškega okraja jurjevce in običaj zelo pregan- jala. I 24. aprila, za Ju- rijevo, je bil včasih bogat živinski se- jem. Za Zdole in okolico je bil to ved- no dogodek leta. Vse tri gostilne so bile polne sejmarjev. I Poleg živinskega je bil tiidi kramarski sejem, kjer so proda- jali vse potrebno: od obleke do gospodinjskih in gos- podarskih potrebščin. Najbolj je bil obiskan lončar. Preko leta se je posoda in lončenina razbi- la in potrebno je bilo nabaviti novo. Za mladino je bil postav- ljen vrtiljak - ringelšpil, na ročni pogon. Ena vožnja je stala en dinar. Močnejši fantje so gon- ili tri kroge, pri četrtem so se brezplačno "peljali". Jurjevanje na Zdolah je pred 15 leti obnovil Živičev Tonče, ki je še vedno gonilna sila te, danes že i v slovenskem prostoru poznane prireditve. Praznične šege so vsako leto lepše, bogatejše in pestrejše, kronane s cvrtjem iz več sto jajc, domačih klobas in začimb. Zdolani so se enoglasno odločili, da je Jurjevo njihov kra- jevni praznik. Majske šege Ves maj so bile pri kapel- icah na Zdolskem šmarnične pobožnosti. V mraku, ko je bi- lo delo postorjeno, so se vaščani zbirali pri molitvi k zavetnici Mariji. Potem so vedno zapeli še nekaj pesmi, se malo pogovo- rili in se odpravili na domove in k počitku. Če je vreme ugodno, začnejo rasti gobe; pravijo, da sta jih posejala sv. Filip in Jakob, ki godujeta 1. maja. Pravijo tudi, da mora biti v tem času list vinske trte tolikšen, da se z njim pokr- ije kozarec. Dolgoletna tradicija je postavl- janje mlaja (maja) na predvečer 1. maja. Smreka mora biti čim višja * in ravna, veje posekane vse do vrha (ostane le zeleni vršiček), deblo lepo obeljeno. Smreko okrasijo z raznobarvnimi trakovi in zastavo. To je vaški dogodek, ki mu prisostvuje večina kra- janov. Postavljalci mlaja, vaški fantje, kažejo svojo moč in spret- nost. Ko je delo končano, uspeh bogato zalijejo. Sega ima korenine v "fantovščini", eni izmed najlep- ših oblik podeželske vaške skup- nosti, saj je bil mesec "majnik" včasih fantovski mesec. Svojo najpomembnejšo vlogo so odi- grali za Florjanovo (4. maj). Dr. Niko Kuret je v "Prazničnem letu Slovencev" (po knjigi Josipa Pajka: Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev, 1884) zapisal, da na Zdolah "na Florjanovo ne sme ženska v peči zakuriti, ne- go moški, sicer bo hiša pogore- la". Vraža gotovo korenini v koledniških öbredih, ko so fantje na Florjanovo hodili po vasi v peči kurit, za trud pa so dobi- li jajca in druge darove. Prav na Florjanov god (je zaščitnik pred ognjem in zavetnik gasilcev) so nekoč mladeniče sprejemali v fantovsko družbo. Priredila Ljudmila šribar Peka cvrtja na nekdanjem zdolskem sejmišču (Foto Janez Bogataj) 23 ObzofliK ^až7 Info Kaj dogaja in kje dogaja za mlade if občini Krsko JULIJ 1FILM: AMCRICAN B€AUTY Bruce Cohen. Dan Jinks. NaJboljSi film po izboru M| Y9 amwiSke akademfje leta 1399 Mg III obaoouri Ä iw Ustvarjalne delavnice: Izdelki iz >p.- il listnatega testa ob I5.OO uri mm A-helP ^^ KONC6RT Alter Rock pri Ramp« ^W Nastopajo GOLLIWOG in PASMAT€RS ^^ tfg ^U Ob2I.OOuri ^^ ¦^ ZABAVA: Igre brez meja "W <*t>" ^ . H # 1FILM: Nostalgija v Klubu za mlade: Cvetje v jeseni -fŠ ^ ob I9.OO M S n Ustvarjalne delavnice: Izdelki iz DAS mase ob 15.00 uri I : A-helP Potopisno predavanje Pepsi Sziget *f*i -^ ^ Jk KONCeRT Jazzin by the post Mfb Jazz session pod vodstvom Mateja Ho'i' ^w"1 *>>» A K ob a.oo 8B **?¦¦ FILM: Nostalgija: Hajde da ss volimo I mm mm /f°*»°° & i *A Počitniške aktivnosti od IO.OO ure dalje ^W CSO /C 1» Krško ¦ FILM: TH€ GODFATHER PART II ^ M^r brands Ford Coppola. Gray Frcdcrickson. Fr«d Roos ^J ^J *O NaJbo|J*' I'm po izboru ameriik« akad«mij« Ista 1974 H H '^ obSI.OO #w Ustvarjalne delavnice: A f& Izdelava čestitk iz suhega evetja ^§Ml, A-helP ZABAVA: Igre brez meja tf ||||: |\1 Dan odprtih vrat Punkta «W /ss*«1» Dan odprtih vrat Punkta jfL jL^^ J1 FILM: Nostalgija : Poletje v skoljki I w« m ^f ob 19.00 H H Dan boja proti drogi ^ežSS? ^^S L w FILM: Dan boja proti drogi: ^l/ RGOUI6M ZA SANJG Pi ob2O.OO U -^^ ~ Ustvarjalne delavnice: Nakit iz testenin &$ai A . . ob BOO uri ^^ fl*neip *V ^jJazz delavnica ob I8.OO uri jko ^^^ KONCCRT: Ja72 v Zvezdi ob 2I.O0 uri |3 A ¦ FILM: Nostalgija: Poletje v skoljki 2 tm mm ob«9-00 1 I Qf Pepsi Sziget (odhod) Ä Legenda: ^1 MILKA - Dom Milke Kerin - Mladinski Center Krško ^H Skate park Krško || Zvezda - Klub za mlade +ef^ C Agencija za rnlade - punkt Us Bazen Brestanica u ^ Mladinski Center Krško % Klub posavskih študentov Q Zvezda - klub za mlade Issš&L Agencija za mlade - punkt W || Bazen Brestanica y $$¦ Špoptno društvo Reaktor |j , O Tel: 07-49-05-82$ j www. mc-krsko. si m Uvodnik *mmr* Pasja vrocina! Ko piscm ta napovcdnik zunaj pritiska 36 stopinj in verjctno prav matokomu hodijo po glavl prostorskt problemi s katcrlmi se ukvarjamo. Sc najmanj ttstim. kl so za njihovo rescvanje zadolieni. Čez potetjc so prcd nami tri moinosti. da čakamo In klkarlmo odgovornc vsak dan. da zasedcmo Dom Mllke Kerin po vzoru Metdkove. kar Jc skrcgano z naso organizadjsko obliko In naso ždjo po dvkju kvalltete prostora v katerem s« bo nahajal mladinskl center, all pa da zacncmo razmisljati o alternativnlh prostorih v katcrih bo mogoce vzpostavitl pogojc za kreativno produkdjo mladlh all drugace. da bodo mladi fotografl koncno dobili tcmnko. Butn'hrupnovcl vadnk« in klub, gledallsčniki dvorano. ltd. Morda pa Jc razmisljanje o alternativ! Dornu Mllkc Kerin nujno potrcbno zaradi nas samlh In tlstlh. ki nam stojljo na pott? Robert OstrdK______________________________ Jfc^ MLADIN5KI CENTER ^ŽrS? KRŠKO Mladinskl center Krsko (DIJaskI dom za Domom Mllke Kerin) Ima svoja vrata odprta vsak ddavnlk od 8.OO do I7.OO ure in ob sobotah od 9.OO do IS.OO ure ter v času projektnih aktlvnosti. kjer so vam na voljo vsc informadje, kl jih potrebujete ter čltalnka z revyaml in časoplsl. SprsmQaJtc dogajanjc v mc-Ju In okolki na dnevno ažurni spletnl strani www.mc-krsko.si In po novem tudl na Radlu Krtko 93,4. Vse kl bi žddl Informadje tedensko prejcmatl po mailu pa proslmo. da se vpisctc v naso mailing listo. MIHiERT: ALT6R-ROCK PRI RAMPI GOLLIWOG In PASMAT€RS i^Jl; J Mgu'U ob 21.00 url (do 24.OO) jM/UKM But'n'hrupn Jc rojen In Je prcživel prvi alter koncert Po prvl IzkusnJI Je sc bolj odtocen nadaljevatl svoje poslanstvo prcdstavljanja kreatlvnc produkclje mladih. Alter-Rock prl rampi (Igrlscc pod domom Milk« Kerln) sc nadajjujc 5. JullJ» ob 21.00 url z nastopom skupinc GOLLIWOG, ki prlhaja k nam iz Kočcvja. Glasba skuplne se glbljc med kallfornljskim punk-om in staro solo HC. Koncert bodo nadaljevali legende puljskcga (CRO) punk-HC PASMATERS. Vabl vas vas Butn'hrupnl McMlaJši na BAZGNU BRG5TANICA «ft> $fC Od I. Junta datje_______________'M**' *** V mesecu Jullju sc Me Krtko sell tudl na Bazcn Brestanfca. kjer bo potckalo organlzlrano Izvajanje pocltnlsklh aktlvnosti za otroke v starostnl skuplnl od 6 do IO let Organlzlranc pocltniske aktlvnosti bodo potckalc v: Poncdcljek od IO OO do I4.OO ur* Srcda od IO.OO do I4.OO ure; Petek od IO.OO do 14 OO ure in Ncdcljo BOO do I8.OO ure Aktivnosti bodo obsegalc organlziranc prostočasnc aktlvnosti (plavanjc sportne igre. Ilkovne packarijc) in varstvo. Aktlvnosti bo vodlla animatorka Barbara Bizjak. Prljave zbiramo v Mc-Ju In na Bazenu Brestanica. Pričncmo v ponedcUck 1.75002.__________________________ I US7VARJALNG D€LAVNIC€ DRUŠTVA I A-H6LP V MC KRŠKO L$pj | Vsak čctrtck od I5.OO do «30 ure. Ig&fg) ft-helP 1 Prostl cas Jc del nascga vsakdana. takrat lahko ddamo. ustvarjamo. sc smejimo... Z kjro razvtyamo kreathmost voljo do dda. samostojnost in ob torn negujemo dobrc prijatdjske odnosc. NaucHi se bomo rocnlh spretnosti. Javncga nastopanja In sc pogovarjali o üvycnjskih temah. Delavnke so namenjene otrokom od 6 do 12 let potekale pa bodo v času potetnih pocitnic vsak cctrtek ob BOO uri v Mladinskcm ccntru Krsko. VkQucltev v ddavnkc Jc za otroke brezplacno. Ddavnlcc bosta vodHI strokovni soddavki zavoda A-HELP Brežice. Darja Scrbcc in Špda Gudalo. Z ždjo. da bi skupno soddovali in kakovostno prcilvcH prosti čas. vablmo vsc zaintcrcsiranc otroke (prldKc in sc vkljucltc). BAZGN BRGSTANICA |]| Noro polctjc na BAZ€NU BR€STANICA se noro nadafjujc Z vami bodo Klub za mlade-Zvczda. sportni tumlrji. konccrti. igre brez meja. sportni dogodki na velikem piatnu, kampiranje, ulicno glcdaliscc bikini sank, ugodnc vstopnkc nagradnc Igre. Jazzln' by the pool... Iff re brcz meja t (R7ŽOO2) j Prvl od stirih turnlrjcv. ki sc bodo odvili na bazenu v ä sczonl 2OO2. prljavlle sc bodo lahko rncsanc ckipc kl se bodo pomcrile med scboj v atraktlvnlh vodnlh kjrah in najboljsc bodo napredovalc v finale, kl bo I 24. 8. Vsc turnlrjc bo sprcmljala nora zabava in I bogatc nagradc. Organlzator Bazcn Brestanica " Jazrin bg the poo» (B.7.2OO8) Jazz session pod vodstvom Matcja Hotka ob 2I.OO url. Organlzator Mladinskl center Krsko BfftkjQr JBQQg (B7.2OQ2) . sportni turnlr dopoldnc. popoMnc pa sc bo zabava • nadaycvala na Bazenu Brestanica. Lahko sc bostc I udctazlll prvega turnirja v vodnl kosarki In ruskcm kegljanju vcčer pa bo popestrila rock skupina Iz gubljane. Obiskala nas bo tudl vecja skupina tujih studentov. Organlzator sportno drustvo Reaktor Ptfttnl*J1 BSSS^BI ** ^ ooaojKA ha w>wki t* • i ^¦¦¦B ^^^H mMMnona HawaVJ BBVaaas a^Bna^B^B ¦¦^¦J] »- mm*~> •««*» wttmlm HM1I* BbVSibI ^H 2. ¦¦.nun. 3d«. pMHMrato • »<»IWH»I LVa^SSB ^I^H ->- mmk io«. wiiwun »«Hi i» aV^^H ^H^^l rKUAVWIHA ZA TVRMW IOOO -it ¦V^BBTfl ^¦^^B '^-L ' Soncc. vudM. juabavw ^^^^H ¦H '•«¦¦¦i ^t^^aaH ¦¦^¦l \ktkk i'akiy na lnuxnu! A$]r^waYaWal IZM6NJAVE. TABORI. Jfc D€LAVNIC€. TGČAJI, S6MINARJI %&' 6F Jczikovna potovanja; OdpotuJ v tujino med soisldmi pocttnkaml in sc prldruži svojim vrstnikom z vsega sveta. DozM nckaj ncpozabncgal PotuJ skupaj s skupino in njenim vodjo. spoznaj vrstnlke iz 5O driav slrom sveta In zdruü zabavo z ucenjem tujega jczika in spoznavanjem novc kulture. Ef mednarodnc JezMcovnc sote Izblratc lahko med B driavami in 8 Jcziki v 28 €F solah. Tccaji so oMHcovanl za razlicnc potrcbe. poteg tcga si sami izberete kako intenzivno In kako dokjo sc bostc učili tujega Jczika. LFJfZJkQVT>Ql€tQ: Čc ieHte sodetovati v daljsem programu. vam EF ponuja 9 meseeni program EF Jezikovno teto V cni od €f Mednarodnlh Jezlkovnih sol v tujini sc lahko. udte anglesclno. ncmscmo. spanšcino. francoičlno In Itaiyansclno. 6FAUPAIR Oglcj si ZDA in dozivt ameriskc sanjc tako da skrbis za otroke pri ameriski družinit Dobil bos tedensko plactlo in bnel možnost udelczbc predavanj na pravcm ameritkem coNcgu. Vse podrobnosti dobitc v Mladinskem centra Krsko vsak ddavnlk od 8.OO do BOO ure In v soboto. od 9 OO do E OO ure all na tdefon: O7/ 49 OS 825. LETOVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV V OTROÖKEM NASELJU ZPM KRŠKO V NEREZINAH Zveza prijatcljcv mladlne Krsko izvaja program Zdravstvcno Ictovanjc v Ncrczinah. Termini Ictovanja so od 18. do 28. JulIJa. od 28. Julija do 7. avgusta in od 7. do 17. avgusta. Zadnji termin Jc ic prost, vplsctc oz. prUavlte pa se lahko v plsarni ZPm Ja vsak ddavnlk od 7.OO do I43O ure aH na telcfonski stevllki 488 03 66. TABOR DRUŠTVAIZVIR Druttvo Izvlr organizlra kampiranje ob reki Kolpi v kamp nasdju N/inica od 14. do 2O julija. Prljave zbirajo do konca meseca na telefonski stcvilki 49 CH8IO JAZZ DELAVNICA 25. julija bo v sklopu rcdnlh mcsečnlh jazz veccrov potekala Jazz dclavnka. Dclavnlca bo potekala od laOO do 2O.OO v prostorih Me Krsko (CKZ IO5). Poseben poudarek bo na osnovah improvizacijc in skupnl igrl v Jazz bendlh. Dclavnlca jc odprta za vsc Instrumente. Vabljeni vsi mladi glasbcnlkl. ki žclitc svojc glasbcno ustvarjanjc razslrttl z dementi jazza. Dclavnka Je brezplacna. pryavc zbiramo v MC Krsko. ZEUTE DELATIZ MLADIMIP V mladinskem centru bomo v soddovanju s PollcUsko postajo Krsko. zdravnitkim osebjem in prostovoljci v mesecu scptcmbra. oktobru in novembru Izvcdll trl preventlvne programe za osnovnosoisko mladlno s podrocja zlorabe drog. alkohoia In nasilja v družini. Za izvedbo programov bomo potrebovall tudi vecje stcvllo mladlh prostovoljccv. za katcrc bo v mesecu jullju in avgustu organlzlrano strokovno Izobražcvanjc za ddo z mladlmi. Stc "mladi" in si žcllte delati z mladlml. oglasitc sc v mladinskcm ccntru. kjer vam bomo postregll z dodatnimi informacijami o | programlh In Izobražcvanju. šport in rekrearija Št. 55, junij 2002 75 let Konjeniškega kluba Posavje Krško Krško - V začetku junij a so v organizaciji Konje- niškega kluba Posavje Krško na Hipodromu Brege potekale kasaške in galopske dirke. Prve v letošnjem letu, v katerem Konjeniški klub Posavje Krško obe- ležuje 75 let delovanja, ob čemer so izdali tudi pub- likacijo z zgodovino konjeništva in tekmovalnimi us- pehi rejcev. Korenine kasaškega športa v Posavju segajo v leto 1924, ko so se konjerejci povezali v Dir- kalno in jahalno društvo Krško in že leto kasneje v Žadovinku izvedli prve konjske dirke. Po drugi svetovni vojni se je klub preimenoval v Posavsko dirkalno društvo Krško-polje in prve povojne dirke organiziral leta 1946 na novozgrajenem kr- škem stadionu. Kasaške dirke so na tej lokaciji potekale vse do leta 1959, ko je kasaška steza iz- gubila svojo namembnost, saj je bil tedaj zgrajen nasip okoli mo- torne steze. Ko so zaradi speed- weya posavski rejci in kasači os- tali brez lastnega hipodroma, je aktivnost v društvu domala za- mrla in posavski rejci so bili vse manj prisotni na slovenskih hi- • podromih. Po poldrugem desetletju so člani nekdanjega konjeniškega kluba ustanovili Konjeniški klub Posavja in si prizadevali, da bi na stadionu, ki je bil zgra- jen tudi s prostovoljnim delom konjerejcev in članov kluba, ob- novili kasaško stezo, vendar so z načrti morali počakati vse do leta 1983, ko je bil sprejet sklep o gradnji novega hipodroma v opuščeni gramoznici na lokac- iji Brege. Otvoritveno dirko v letu 1988 na novem hipodro- mu je spremljalo okoli 10 tisoč gledalcev, v letih kasneje pa je stekla tudi infrastrukturna ure- ditev objekta. Pred tremi leti so na hipodromu Brege prvič po- tekale tudi konjske galopske dirke, s čimer so v Konjeniškem klubu Krško uresničili še enega izmed načrtov, ki so si ga zasta- vili ob začetku gradnje tega ob- jekta. Po besedah vodstva konjeniš- kega kluba si bodo prizadevali povečati število konjeniških prireditev na okoli šest na le- to, sčasoma pa naj bi ponud- bo med drugim dopolnili tudi s šolo jahanja in z organizacijo tekmovanj v dresurnem jahanju ter preskakovanju ovir. Kot pravi predsednik klub Jože Habinc, naj bi hipodrom na Bregah postal priljubljeno in cenjeno shajališče slovenskih in drugih rejcev konj, njihovih občudovalcev, navijačev in lju- biteljev. Bojana Mavsar Z otvoritvene dirke na Bregah 3. julija 1988 (iz publikacije) 80 let krškega nogometa Krško - »Arhivsko gradi- vo potrjuje, da začetki krškega nogometa segajo v leto 1922. Ohranjeni so namreč rezultati treh odigranih tekem z brežiško Trojo (2:2 in 4:0) in moštvom Laškega (1:4). Med ustanovitelji kluba, leta 1926 so ga poimeno- vali Krški športni klub (KŠK), so zapisana imena trgovca Riharda Engelsbergerja, Fera Rumpreta in kasneje še Gaša Mesesnela«, je avtor Živko Šebek zapisal v uvodnem poglavju knjige ob 80-letnici nogometa v Krškem, ki jo je obogatila še uvrstitev članov v drugo državno ligo. V knjigi je avtor na stotih straneh zbral podatke in zapise vse od začetkov nogometa v Krškem do danes, dodal poglavja o krš- kem nogometnem podmladku, o ženskem nogometu pri nas, predstavil klubska vodstva in trenerje ter najpomembnejše ig- ralce. L.P. Iz krškega kluba so se poklicno in strokovno uve- Ijavili: Vladimir Štoviček (1896-1989), vodilni slovenski medaljer, Zoran Didek (1910- 1975), slovenski likovni ustvar- jalec in teoretik, Dr. Zvonitnir ŠušterŠič, rojen 1912, eden vo- dilnih kirurgov, inovatorjev in organizatorjev bolnišnične mre- že, Albitt Rudan, vrhunski slo- venski glasbenik-instrumenta- list, klarinetist ansambla bra- tov Avsenik, Stanislav Ur- bančič (1929-1999), sekretar Republiškega sveta zveze pionir- jev, Drago Fabjan, rojen 1959, direktor Holdinga slovenskih elektrarn Živko Šebek, avtor knjige ' Najboljši strelci (1996- 1999): Damir Panic (26 golov v dveh sezonah), Kene (15 v enisezoni) in Vinko Molan (12 golov v dveh sezonah), 1999- 2000-20001 Slaviša Dvoranač (37 golov), Damir Panic (16), Ivan Lenič, Rok Zorko in Dejan Rusič (vsak po 6 golov). Skupina nogometašev KŠK iz leta 1926 Št. 55, junij 2002 sport in rekreacija Za veliko nagrado Slovenije Krško je bilo v soboto, 22. junij a 2002, prizorišče četrte dirke za letošnje svetovno prvenstvo posameznikov v speedwayu. Tako po udeležbi vrhunskih tekmovalcev kot po medijski pozornosti je bila to ena največjih športnih prireditev pri nas. V petek zvečer je bil v hotelu Sremič slovesen sprejem za speedwayske funkcionarje in organizatorje z vsega sveta, ki sta jih v imenu gostiteljev pozdravila predsednik Avto moto dništva Krško Emil Vehovar in župan Občine Krško Franci Bogovič. Na sobotni speedway Spektakel je prišlo morda nekoliko manj domačih in tujih gledalcev, kot bi pričakovali, vendar je bila publika zelo pisana, saj so imeli skoraj vsi tekmov- alci svoje skupine navijačev. Zmagovalec Velike nagrade Slovenije v Krškem je bil Avstralec Sullivan, pred Poljakom Golobom in Lo- ramom iz Velike Britanije. Mesto med najboljšimi si je izboril tudi mladi Šved Andreas Jonsson, ki je hitro osvojil krško publiko in že v predtekmovanju dosegel tudi nov hitrostni rekord krške steze (83,76 km/h). Slovenska voznika Matej Ferjan in domačin Izak Šantej kljub veliki želji nista uspela presenetiti tujih mojstrov speedwaya. Dirka se je začela v poznopopoldanskem soncu s skoki padalcev in se končala pod sojem novih reflektorjev, zmagovalce pa so počastili tudi s tradicionalnim z ognjemetom. S.M Eden izmed številnih tesnih bojev na krški stezi. Priznanje AMD Krško za Ole Olsna. Zmagovalna trojica Vozniki pred odhodom tta uradno predstavitev. Poljski navijači so bili najglasnejši. Slovenska voznika Izak Šantej (levi) in Matej Ferjan (desni) po dirki. Drugouvrščeni Poljak Gollob. Publika je z zanimanjem spremljala svetovne ase. 27 ObzörniK šport in rekreacija Št. 55, junij 2002 TOMAŽ DRUGI, IZTOK TRETJI Rakek - Na spomladanski li- gi v motokrosu, ki je potekala na Rakeku, sta nastopila tu- di dva Fanovca, Tomaž Salo- bir in Iztok Bence ter uspešno zastopala klubske barve Fun športovega Bence MX teama. Oba sta osvojila pokal v skupni uvrstitvi, saj je bil Tomaž Salo- bir po sedmih dirkah v razredu članov s 85 kubičnimi motorji drugi, Iztok Bence pa je bil med 21. veterani tretji. S sedmo dirko se je zaključila letošnja spomla- danska liga v motokrosu. 31. LILEGOV MEMORIAL Krško - Plavalni klub Celulo- zar je v okviru občinskega praz- nika organiziral že 31. Lilegov memorial, ki se ga je udeležilo 400 plavalcev do 14 let iz sloven- skih klubov in gostujočih klu- bov iz tujine. Dobre rezultate so dosegli tudi plavalci domačega kluba Celulozar, najvišje pa sta v kategoriji dečkov posegla Matej Furst z osvojenim prvim mestom v disciplini 100 metrov hrbtno in Jaka Kramaršič, ki si je priplaval kar tri žlahtna od- ličja: drugo mesto v disciplini 50 metrov delfin ter dve bronas- ti odličji za osvojeni tretji mesti, in sicer v disciplini 50 metrov in 50 metrov prsno. ROŽLE TRETJI Velikega mednarodnega pr- venstva Nemčije v amater- skem tajskem boksu se je v okviru slovenske ekipe udeležil tudi Rožle Jazbinšek (Scor- pion Krško) v kategoriji 71 kg. Po zmagi nad domačinom Borowskim s 3:0 je v polfina- lu izgubil z domačinom Bonfi- com tesno z 1:2, v končnici pa zasedel 3. mesto. Tekmovalci TBK Scorpion iz Novega mesta Posavski plesni klub LUKEC Krško skupaj z Zvezo za sport otrok in mladine Ljublja- na in Gospodarskim interesnim združenjem Ples- ni Svet Ljubljana vabi vse predšolske in šolske otroke na plesne delavnice v času počitnic. Delavnice bodox potekale v klubskih prosto- rih, kjer bo vsebinski del, vsak dan pa bomo izvajali tudi druge aktivnosti (poho- di, kolesarjenje, plavanje ...) 1. termin od 15.07. do 19.07. 2002 ob 16.00 uri v klubskih prostorih 2. termin od 19.08. do 23.08. 2002 ob 16.00 uri v klubskih prostorih Podrobne informacije lahko dobite v klubskih pro- storih v dopoldanskih urah ali pa na telefone 07 4905- 065, 070 663-058 in 041 981- 228 ter na naši spletni strani www.agencija-lukec.si. Prisrčno vabljeni! bodo v prihodnje vadili v novo odprtih prostorih kluba Scorpi- on v Krškem, ki bodo najverjet- neje za delovanje usposobljeni že v septembru. Objekt naj bi i obsegal 350 kvadratnih metrov s telovadnico, sanitarijami in pi- sarniškimi prostori. ZAKLJUČEK TEKMOVALNE SEZONE Brestanica - V začetku mese- ca so v Brestanici na igriščih za odbojko na mivki organ- izirali srečanje ob zaključku tekmovalne sezone, ki so se ga udeležili igralke s starši ter drugi rekreativni ljubitelji od- bojke, ki so se pomerili v dveh kategorijah - turnir deklic ter turnir staršev in tudi v turnir- ju v odbojki v blatu. Med dek- licami sta se najbolje odrezali Špela Pavlič in Špela Zakšek, I drugi sta bili Nejka Planinc in | Kaja Butkovič, tretji pa Maša ! Mlakar in Živa Kastelic, med I družinami je bila prva družina Novak, druga družina Zakšek, tretja družina Mlakar, v turnir- ju v odbojki v blatu sta zmaga- la Bojan Hotko in Uroš Pavlič, druga sta bila Aleš Cvar in Iz- tok Junkar, tretja pa Žaro No- vak in Miran Pavlič. MIRTIČEVA NABIRA ZLATE LISIČKE Domžale - Članice in člani Radiokluba Krško ter Radioklu- ba Sevnica so se udeležili odpr- tega kratkovalovnega ARG pr- venstva Slovenije ali t.im. »lova na lisico«. V kategoriji ženske je ponovno 1.mesto osvojila Eva Mirtič iz Krškega radiokluba, po najvišjih uvrstitvah pa sta v kategoriji juniorji posegla tudi dva člana sevniškega radioklu- ba, in sicer Danilo Kunšek je bil drugi in Luka LočiČnik tretji. ZAKLJUČNI GIMNASTIČNI TURNIR Ruše - Na povabilo Gim- nastične sole Ruše sta članici Gimnastičnega društva »Rain« Krško, kadetinji Al-nacionalne- ga programa Gimnastične zve- ze Slovenije Nika Močivnik in Urška Štus nastopiH na eksibicijskem zaključnem gim- nastičnem turnirju v Rušah (predpočitniški gym turnir). V tako imenovanem »gym mix« tekmovanju, kjer so sodelujoči domači in gostujoči telovad- ci in telovadke vseh katego- rij razporejeni z žrebom v po- samezne ekipe, je Nika MoČiv- nik nastopila na gredi in za svo- jo novo sestavo prejela oceno 9,30 točke, Urška Stus pa je nas- topila na bradlji in za prikazano vajo prejela oceno 9,10 točke. NAŠI TRETJI Zagreb - Od 21. do 23.6. je potekalo Evropsko krščansko nogometno prvenstvo, na kater- em so barve Slovenije uspešno zastopali člani NK Krško - Posavje. Premagali so reprezen- tanco Anglije, neodločno igra- li proti Portugalcem in slavi- H zmago v tekmi z Nizozemci in se z največjim številom točk v svoji skupini uvrstili v polfi- nale. V polfinalu so za gol raz- like izgubili tekmo z Nemci in si skupno 3.mesto priborili v tek- mi s Portugalsko. Jožc Pirc s.p :^B ! MDB 16, 8273 Leskovec ; te!.: 07/490 32 20, fax: 07/490 32 21, mob.: 031/615 318 , »»fc^s« E-maif: parketarstvo.pirc@siol.net j sm d OO W Cesta 4- julija 23, 8270 KRŠKO I mwmijitmM Tel.:07/490-28-60 mm hhK T V Fax:07/490-28-62 § I imttl § GSM:041/680-929 mmm mmmmwrnw^ E-mail: efekt.krsko@sioi.net ObžorniK 28 Št. 55, junij 2002 nagradna križanka ^^ MMMHMnnnnBIHHHliH^^^^^^^^HII AUTAR ! sunkovit! kdorse . | slov j !^^m ^¦nrH*Saili"l^^^^^^^^^H MATIAŽ KA?IPOT POTEG. 1 POKLICNO ORANJE kOVINA 1 PISATE- PODZEMNI ÄRESTAVRACUA HT V|^^^^H »"fta^T,^ ™ *¦*»>* •* -n* »ä j * «*% ^^B «a .*. *' . ¦*¦¦ ¦"*«* TB^FMJP BIVAL1ŠČE OD 7.30 DO 14,30 fl| fl^wEdi^K ]1BMkarambol umrlih, TOREK - SOBOTA ' ^^KKmmmaBtK^L^ "J^Mnadnarav- j mäjhnö NEDEUA IN PRAZNJK "* ¦^jm/L, T j | ALEKSAN. stvar „ PT<1 KROG1.ASTA ^^ .1 ¦ KDOR HE --"-• **» ^r -- ÄiNcj -Ca ^— T js^„ *niwSv OKRASJE LNIK DRO8IŽ GRADEC v RIMU RAČUNALN ŽIVALS ŽDAN0V SPOMIN KLEŠCAMI ! STRANSK! DELAVEC, DEL KISTRUŽt OBRA2A LES -----------------j BRBOTANJEl ..,T[.„. WRAVAZA MSA" [ZA8ijanje FUNKCIJA PLAKAT WOCTA moSkoime napetost slovenski ...„, o,al -------------- MlSlC GLAVNO SLIKARIN na^tt ^a^icA SOVJETSK1 ....... --.......... MeSTO GRAFIK YmpklT D»o,rr: POLITIK PROGRAM- IRANA (BOGDAN '^™A PAPIGICA (ANDREJ) SKIJE2IK MEŠKO) ^ SOSEDI QMiil^ARKA EL12ABETA EFEKT ^ljeT RADU SLIKARIN pov7Rn GESLO |L' I GRAFIK P?yT2"?' ............----- W (BOGOAN 51[|X | TKIVOZA MEŠKO) ^"l NOHTE. KIAR V0DE LASE NAJVIŠJA ' ORIENTAL P GORA GOSTIŠČE OPOTEČA lURCiJE-. OPOTECA T0MA2 RAVNO-2EMVA , TEŽJE 3000 LET NAGLAS. ZBIRKA. j STAROGR. POUDAREK SPREMEM- NABOB. I MESTO NA ----------------- BAPOLO- VEČJE PELOPO- OTROŠKA ŽAJA, UMIK DOMAEE NE2U 2ABAVA ŽIVALI MAJHEN PT1(t : ICRA« AVGUST -J!^n~ LLc. 0B™L™ karTam, 2lG0N mSd^A SK°Rf- Ä -|ev \ VULKANIZERSTVO.AVTOMARKET, j________________________BARJOČNAAVTOPIŽAmiCA j CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO ; TEL: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSW: 041/697 839 . . . . . Vabljeni na otvoritev obnovljene partizanske bolnišnice v Travnem lazu na Bohorju v soboto, 6.7.2002, ob 11. uri. S Senovega bo ob 9. uri izpred Doma XIV. divizije organiziran avtobusni prevoz, na pot pa se lahko podate tudi po markiranih poteh z Jablance. Program izvajajo recitatorji in pihalni orkester DKD Svoboda Senovo in MoPZ Svoboda Brestanica. Slavnostni govornik bo tovariš Božidar (Bogo) Gorjan. Po kultumem programu pri bolnišnici bo družabno srečanje pri koči na Bohorju. Vabi Iniciativni odbor -i_ za obnovo partizanske bolnišnice ,- «*! . rb ObžofniK 30 Tako preprosto je to. Spletna poslovalnica Klik NLB je udobna, praktična in varna rešitev za večino bančnih storitev. Prek nje lahko 24 ur na dan, vse dni v letu poslujete od doma, iz službe ali s potovanja. Vloga za uporabo Klika NLB vam je na voljo v vseh poslovalnicah banke ali na spletnem naslovu https://klik.nlb.si. Oddate jo lahko v katerikoii poslovalnici, kjer boste prejeli zgoščenko in priročnik z navodili za uporabo. Z njuno pomogo boste lahko hitro in preprosto izvedli postopek prijave v Klik NLB in začeli uporabljati storitve. Ob tern smo vam vedno na voljo na telefonski številki 01/477 20 60. Tako preprosto je to! ^^^ % Ijubljanskabanklj ^^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Dolenjska ^ Knjiga velikega formata (205 x 280 cm) obsega 150 strani in vsebuje preko 150 barvnih fotografij. Ker je besedilo v slovenskem in angleškem jeziku, bo knjiga tudi lepo darilo za prijatelje in poslovne partnerje v tujini. Kupite jo lahko na recepciji hotela Sremič v Krškem in v bolje založenih knjigarnah po Sloveniji, naročite pa po elektronski pošti: ali faksu: 07 49 05 571. Naročam(o)..........izvodov knjige SPEEDWAY V KRŠKEM (SPEEDWAY IN KRŠKO). Cena za 1 izvod (z vključenim 8,5 % DDV) je 6.510,00. Plačilo po povzetju. Naročnik______________________________________________ Ulica_________________________________________________ Kraj_________________________________________________ Naročilnico pošljite na naslov: KD Obzorje Krško, p.p., 288, 8270 KRŠKO. ______________¦¦____________________>—-—___