CREDNJ* < MJIŽNI1 ! CELJE


m

ilniV/r


4








^70
b
o,


<5'

POSIPANJE S PEPELOM V HRASTNIKU



[Vto
js

msm

,o>
1864
mmmm \mmm
■AMAJèim AiAmJi
SVOBOD«» ““

tei«-
A
SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
loeodlai...---- „
Glasba za vsako u. Za pester, aktualen
radia.
se za vas trudijo naii novinarji in sodelavci

SUŠIMO SS VS/W
l
OSREDNJAì
H


mi™
■wfj g k WyfšŠŠM
• UVODNIK •
Ustavite konjel
Takole lahko zakličemo vsem, ki so zasavsko politično dogajanje natrosili ogromno strasti, netolerantnosti in pomanjkanja zdravega razuma, kar vsem krepko škodi. Predvsem ljudem, ki so obkrožili njihova imena na volitvah. Tistim, ki so verjeli, da volijo pametne in trezne ljudi. Zato, gospodje, ustavite konje.
V Trbovljah so postavili prisilno upraviteljico, ki so ji izkazali ob imenovanju skupno spoštovanje, na hladno. Ali se bo povsem ohladila, ali pa jo bodo odtajali še predno to stori, je vprašanje Casa, Ne tednov, dni, dni... VHrastniku so odločanje o pepelu spolitizirali do skrajnih meja. V Zagorju se obeta celo sodni epilog znanim dogodkom okrog vladanja bivše garniture.
Očitno je demokratizacija precej daljši proces, kot smo mislili. Težko je spreminjati stare navade, oCitno znajo vsi le govoriti, le malo jih je pripravljeno poslušati. Demokratično je spoštovati mnenje drugega. Čeprav je povsem drugaCe od tvojega. V Zasavju se te abecede šele začenjamo učiti. Tudi pisanje grafitov ta vetrič demokratizacije zanesel v naše kraje. Nekateri so bili posrečeni, drugi ne - takšni grafiti paC so. Vseeno bolje, kot pa da bi za vsakim plotom pisalo nprjanez ?.. Micko.
s i
pito*1**
drugi strani muzenje, češ, kaj takega pa od vojske naprej po«mimovOd NOB, da še razumemo, Le, da so takrat pisali ŽIVEL TITO. Tudi po vojni je bilo takšnih napisov precej. Teh niso brisali. Vprašanje seveda je, kaj bi bilo, če bi pisalo TITO, NE GA SRAT.
NASLOVNICA: Dušan Kastelic
yy. yM'v - L
| vi ] V ogledalu: Ivanka Kirn
Vlada hoče odgovor, kdaj
! i
ira
m

HE Vrhovo
i M Bodo Trbovlje potopili
Operacija s kamero tudi v Trbovljah
Posipanje s pepelom
jjf! Energetska bomba Lidija Asta
Več plati prvega junija
IflJzi | Kdo nosi uhane v obrvih?
ul Jubile] hrastniške godbe
43x) ] ,z TrboveU v veliki Pariz
mm] Nina tretja v Evropi
* l\ Kako bodo Hrastničani praznovali / občinski praznik-okrogla miza ob f prazniku s strankarskimi prvaki
K	Hk| , , Z,,
\ Bodo trboveljski poslanci upoštevali poziv prisilne upraviteljice m spregovorili o njenem programu?
\ , ...
\ Zasavc bo zraven na slovenski
ohcetivMIinšah
y.y~y..
::::::::::::
a
KOLEDAR
DOGAJANJ
14.	jll 11 ijci - Suša že deluje, nekateri konzorcij i za namakanje kmetijskih površin - med njimi npr. januarja nastali konzorcij, za katerega je pobuda prišla od Rudisa - pa še kar ne.
15.	junija - Dan pred trboveljsko sejo skupščine v občini že razpravljajo o programu njene dolgoročne sanacije. Bo ali ne bo sprejet?
16.	jlinija - Seja v Trbovljah ne uspe. Po slabi urijo zapusti sedmerica opozicijskih poslancev, ker večina ni za to, da bi nadaljevali z glasovanjem o zaupnici vlade še z aprilske seje.
17.	junija-Občinsko vodstvo, kije prejšnji dan ostalo brez besed, skliče novinarsko konferenco. Nekaj obtožb na račun opozicije in opozorilo na morebitne posledice.
17.	junija - V Hrastniku pa imajo drugačne probleme: poleg tega, da ne vedo, kdaj bo končno zaključen objekt Ojstro 2, se popoldne na skupščinski seji 4 ure pogovarjajo o EF pepelu. In na koncu? Soglašajo s sklepom IS, da smejo Rudniki od rudarjenja nastale razpoke zapolniti z omenjenim pepelom. Zato odstopi že 2. član IS.
18.	junija - Zgodaj zjutraj se oglasi trboveljska opozicija - tista, kije zapustila sejo. Pravi, daj ih občinska vlada izsiljujeje oziroma da nekoliko tudi oni njo. Žal vsi skupaj pozabljajo na stečajno upraviteljico in njen program.
19.	junija - V STT upajo, da bo njihov nakladalnik Buli 2 zahodnemu trgu ustrezal. Če bo, potem tja v letu 94 pošljejo 40 takih strojev.
21. junija - Pomlad se je poslovila, v Hrastniku pa od tamkajšnjega IS d vačlana. Tako je po mnenju Obrtnega združenja Hrastnik njihova vlada zrušena. Vzrok: pepel izTE-TO Ljubljana. Trboveljska TE je po mesecu in pol ponovno v omrežju, prvi poletni dan pa prinese dež.
Polona Malovrh
VSAK ČETRTEK NOVI
UJAG3J0OV

IVANKA
KIRN
V razredu Ivanke Kirn z Dola lahko opazite razstavne kotičke, ki jih ob integriranem pouku opremljajo otroci. Pri zdravstveni vzgoji so se, za primer, kopičila zdravilna zelišča, sanitetni material, celo injekcijo so prinesli, tako resno so vzele zadevo njihove mame. "Ta način dela je otrokom všeč, ker so ustvarjalni, zaposleni in si zato obdelano področje bolje zapomnijo. Nima smisla, da bi se togo držali učnih načrtov, ki novih metod dela še ne predpisujejo..."
V navadije, da imajo učitelji tudi svoje krožke. Ivanka Kirn bi se ga po 22 letih že rada "otresla", pa ji ne uspe. Šolsko prometno službo vodi zelo uspešno. Prvič so opozorili nase leta 1984 v Postojni, ko so pionirji - prometniki zasedli 2. mesto. Do takrat Zasavja na tem področju niso poznali. Potem so se uspehi kar vrstili, zato so leta 1992 pripravili DP v Hrastniku, kjer so odnesli dve zmagi, letos v Žalcu pa spet tretje mesto. V akciji Tomos za varnejšo vožnjo so si priborili že dva motorja. "Še pomembnejša je vzgoja otrok v cestnem prometu", pravi Ivanka. "Vsaj glede na to, da imamo slabe ceste in veliko prometa. Pri nas ni smrtnih nesreč, ki bi jih povzročali otroci. Odrasli delajo več napak... Starše opozarjamo, da naj otrokom do 10. leta ne kupujejo koles in motorjev in naj jim raje ne dovolijo voženj po cesti."
Beseda nanese na DPM, kjer ima Ivanka Kirn na Dolu že več kot dvajsetletni staž. Malokatera prireditev mine brez nje. Posebno sije prizadevala za ureditev otroškega igrišča poleg blokov. "V odboru DPM smo že izčrpani. Zelo bi bila vesela, če bi zgrabila za delo kakšna skupina mlajših ljudi..."
Ivanka ima še eno obsežno področje dela. Je članica republiškega odbora SVIZ in že 6 let predstavlja Zasavje. Izpostavljena je bila predvsem v času stavke, saj je prevzela veliko odgovornost pred člani sindikata. "Doslej smo preveč tožili le drug drugemu. Javnost smo o našem delu in problemih slabo obveščali, zato smo slišali marsikakšno pikro na naš račun. Kasneje so začeli novinarji poročati bolj objektivno..." Ivanki Kirn je Ministrstvo za šolstvo in šport med prvimi v Zasavju podelilo naziv mentorice in svetovalke.
Fanči Moljk
ZÀSA VC IzdajaZasavc d.o.o.. Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor : Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranztnger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Denisa Huber Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, FanČi Moljk, Tomi Pucelj, Roman Rozina, Maja Sevljak, Suzana Sivka, Stane Šterbuel, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja hi trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasave, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013 (tudi fax), 61-177.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva /a informiranje (št. 23/283-92, Z-dne 5.5,1992) sodi časopis med proizvode informativna narave po 13. točki Lšt. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.

y
B
■ V Zasavju trenutno vlada takšna situacija ^ vsak laja na vsakogar. Foto: Tomo Brezovar a
Parlament v senci
Predstavniki	sedmih
neparlamentarnih strank so na Vačah podpisali deklaracijo o ustanovitvi Slovenskega ljudskega parlamenta. Ta ne bo konkurenca Državnemu zboru, postal pa naj bi
najSirSaoblika organiziranja javnega
življenja, saj tudi v prihodnje ostajajo odprti za vse stranke, zveze, združenja, društva in posameznike. Prvi podpisniki so bili Delavsko društvo Naprej Idrija, Domovinska stranka Slovenije, Liberalna stranka, Socialradikalna stranka Slovenije, Unija za varstvo človekovih pravic. Združenje Smer Slovenija in Zveza za Primorsko. Slovenski ljudski parlament se bo sestajal najmanj štirikrat letno. Z razpravami o aklualnin vprašanjin bo skuSai vplivati na javno mnenje in tudi politične odločitve.
Tokratna razprava je bila namenjena položaju človekovih pravic v Sloveniji. Menili so, da se pri nas človekove pravice množično kršijo na področju varovanja osebnih podatkov in v sodstvu. Državnemu zboru so poslali dve pobudi. V prvi zahtevajo, da se čimprej uveljavi institut ombudsmana, v drugi pa, da se do konca leta vsa zakonodaja uskladi z ustavnim redom naše države. Danijel Malenšek iz Liberalne stranke pa jih je Še seznanil, da slovenska desnica pripravlja množično podpisovanje t.i. proliudbovskegaamandmaja, ki naj
bi bilo dokončno moralno očiščenje Slovenskem.
R.R.
Prospekt
IS Zagorja v prejšnji sestavi seje skupaj z vodstvom skupščine odločil zano vo pot v razvoju občine - turistično. Zato naj bi nekaj vložli v promocijo občine, kije bila doslej nepoznavalcem znana kot črna rudarska luknja. Pa je vendar lepa, velika in zelo zelena dolina, vredna obiska in življenja v njej. Narejenje bil projekt turistične predstavitve občine, v celoti naj bi veljal 120.000 DEM. V idej nem pomenu izjemno dobro zadevo je potrdilo tudi Ministrstvo za turizem in projekt podprlo s 30.000 DEM. Na javnem natečaju je bila kot najugodnejši izvajalec izbrana firma Formitas iz Ljubljane.
Ko so v sedanjem IS pretehtali uresničitve tega dokaj dragega projekta, so glede na stanje, kakršno je nastalo, ugotovili, da so finančni viri problematični, saj so sredstva obveznic, iz katerih naj bi bila zadeva realizirana, zablokirana. Ker pa so želeli dobro zasnovan projekt kljub temu izpeljati, so se dogovorili na fazno obdelavo. S tem bi izkoristili tudi republiška sredstva. Zanje je pogoj 5000 izvodov prospekta in prvo fazo izpeljave projekta je tako predstavljal prospekt z imenom Zagorska dolina. Ker je pri zasnovi pri tem največ sodeloval prejšnji predsednik vlade Janez Lipec, gaje vlada imenovala
Obrtna cona in zakon
Investicijski program za obrtno cono v Kisovcu je končan. Pripravila sta ga Intakt iz Zagorja in Spekter iz Trbovelj. K pripravi ureditve tega kompleksa naj bi občina Zagorje prispevala okoli 45 milijonov tolarjev, namen obrtne cone pa je prezaposlitev ljudi iz radnika. Na seji IS, kjer so program obravnavali skupaj s predstavniki RRPS, so nekateri izpostavili ceno komunalno opremljenega zemljišča, ki znaša med 70 in 72 DEM za kvadratni meter. Čeprav je ta cena ena nižjih v Sloveniji, so menili, daje previsoka. Izpostavljeno in sprejeto je bilo mnenje, da se tržiti le v smislu profitabilnosti z obrtno cono ne more, da pa morajo vendar ostati dobri gospodarji. Zato so se odločili, da bo predlagana cena izhodiščna, subvencionirana pa bo tistim, ki bodo v svojem podjetju zaposlili delavce iz rudnika. Objavljen bo razpis, kjer bo viden interes za nakup zemljišča, iz formalnega in tehničnega vidika bi lahko dela za ureditev obrtne cone stekla že letos.
Osnovna zapiranja rudnikov, kjer so med prvimi na vrsti zagorske jame, je zakon. Narejena sta dva osnutka, enega so pripravili v RRPS, drugega v Zagorju. V Zagorju zahtevajo vključitev občinskih pobud v zakon, saj ne gre ob zapiranju le za socialno tehnične, pač pa tudi za prostorske in ekonomske probleme. V tem okolju bodo ljudje še dolgo živeli. V predlogu je tudi ustanovitev podjetja, ki ima status rudnika v zapiranju. Pogovori v republiki že potekajo in zakon, ki naj bi v Zagorju omogočal reševati posledice, ki izvirajo iz 230-letnega rudarjenja, naj bi poslanci slovenske skupščine dobili na mizo že letos.
I.L
za koordinatoija in vodjo projekta. Delo je steklo in v tem tednu bi moral biti prospekt že predstavljen javnosti. Vendar ne bo.
Ob ogledu osnutka, kije bil žal že končni izdelek, o posameznih fazah izdelave člani vlade in komisije namreč niso bili seznanjeni - so bili predstavniki naročnika (občine) močno razočarani. Sporna je kvaliteta izdelka, izbor fotografij ne kaže na zagorskih značilnosti, pač pa splošnost, ki bi lahko bila kjerkoli, tekstualni del ni zadovolji v. Prospekt skratka ni karakterističen in kot takšen ne ustreza potrebi, zaradi katere je bil naročen. IS takšnega prospekta ni sprejel. Če ne bo dosežena kvaliteta, ki je bila predvidena, prospekta tudi ne bodo izdali.
I.L
Jelinčičeva knjiga
Na pobudo članstva Slovenske nacionalne stranke je bil na 3. kongresu stranke sprejet sklep, da vse slovenske OŠ prejmejo knjigo Katalog bankovcev jugoslovanskih dežel. Kot nas je obvestil Metod Kurent, so jo v tem tednu prejele tudi trboveljske OŠ. Avtor knjige je Zmago Jelinčič, v njej predstavlja plačilna sredstva od sredine 18. stoletja pa do leta 1987 s področja vse takratne Jugoslavije. Kot pomemben zgodovinski dokument, zanimiv predvsem za Zasavce, seje v knjigi našlo tudi plačilno poslo-
vanje Trboveljske premogokopne družbe. Katalog naj bi po Jelinčičevih besedah služil kot nepogrešljivo zgodovinsko in učno sredstvo. S podobnim namenom je bila pred časom izdana tudi knjiga istega avtorja, predstavljene pa so bile znamke.
M.G.
Medijske Toplice
Čeprav gre novomeškemu Pionirju delo pri graditvi letnih bazenov po načrtih, otvoritve novega kopališča 3. julija ne bo. Sprejetje nov datum: 10. julij, vendar bi se ljudje že lahko lahko kopali po 3. juliju, ker bodo bazeni in okolica takrat že nared. Ne gre za bistveno zamudo; le finišerska dela morajo biti opravljena kakovostno. To je menda poglavitni vzrok, da se je investitor odločil za teden dni prestaviti uradno otvoritev kopališča. Cena kopanja še ni določena. Verjetno bodnevnakarla za odrasle znašala okoli pet nemških mark (preračunano v tolarje), otroci bodo imeli dvajset odstotkov popusta. Medijske Toplice se bodo pri določanju cen zgledovale po drugih podobnih slovenskih zdraviliščih, ki imajo tudi zunanje urejene večje bazene s pripadajočo infrastrukturo; med drugimi tudi tobogan in druga oprema. Tokrat letnih kart ne bodo prodajali, obljubljajo popuste pri nakupu tedenskih kart.	....

Ili vedile? ij£l.
Že nekajkrat smo v Zasavcu pisali o želežniški postaji Radeče, ki jo je R. Š. poimenoval kar postajo v Texasu z nemogočimi razmerami. Priznati moramo, da plastični opis omenjenega stanja kaj malo gane odgovorne v Ljubljani, natančneje, predstavnike slovenskih železnic. Ker je bil pred časom za novega direktorja imenovan Marjan Rekar, seje KS Radeče obrnila nanj inmu v obsežni dokumentaciji poizkušala predstaviti problem. Zanimivo je, da je odgovor prišel že v nekaj dneh, kar daje vendarle upati, da bo novo vodstvo med svoje naloge uvrstilo tudi izgradnjo omenjenega objekta. Gradnja tega postajališča, katerega predračunska vrednost je 77.6 mio SIT (dva perona 16.6 mio SIT, podhod 35.2 mio SIT, postajna stavba 25.8 mio SIT; cene preračunane na maj '93) je bila dejansko vsako leto vključena v plane Slovenskih železnic, a je pri sestavi državnega proračuna za področje želežniške infrastrukture vedno izpadla.
Generalni direktor Marjan Rekar predlaga, da ponovno oživijo obnovitev gradbenih dovoljenj, skupaj z Ministrstvom za promet in zveze pabodo skušali zagotoviti finančna sredstva v državnem proračunu za prihodnje leto. Če se boste spomnili, je podobno obljubo pred približno pol leta dal minister Marjan Krajnc, ki ga ni več, novi gospod minister gospod Umek pa najbrž komaj ve, kje ležijo Radeče ženo najstarejših želežniških postajališč v Evropi, res bolj podobno kakšni iz nekdanjega ameriškega Divjega Zahoda.
Franci Kadunc
giubilei
V središču mesta so odkupili staro Koširjevo poslopje, klavnico inhladilnico, ju porušili in zgradili sodoben operativno-poslovni center na površini okoli 54 m2. V njem so garaže za gasilne avtomobile, prostori za servis ročnih aparatov, večnamenska dvorana in klubski prostori.
Začeli so pred štirimi leti. Veliko denarja niso imeli, saj so ga morali vložiti v odkup prejšnjih poslopij. Zato ni naključje, če so se dogovorili, da bodo morali večino opraviti s prostovoljnim delom. To ni bila enostavna obveznost, toda drugega izhoda ni bilo. Kar več let so dan za dnem so prihajali člani društva na gradbišče. V društveni kroniki bodo v prihodnje natančno sešteli število udarniških ur, že zdaj pa se ve, da jih je okrog 7.000. Janez Sotlarje prispeval celo okoli osemsto ur dela, kar ga uvršča v rekorderski vrh prostovoljnega dela.
Kljub marljivosti večine članov društva pa brez gmotne podpore nekaterih podjetij, občine in drugih ne bi šlo. Opremo in vse, kar sodi zraven, ni bilo mogoče napraviti s prostovoljnim delom, čeprav so jo nekaj tudi naredili. Morali so zbrati kar precej denarja, pri čemer so si pomagali tudi s polnjenjem oziroma servisiranjem gasilskih aparatov, za kar so se specializirali že pred leti. Vrednost vsega objekta cenijo na kakih 9 milijard tolarjev, kar pravzaprav najnazorneje pokaže, kako velik podvig je bila dograditev vseh prostorov pod skupno streho. Ko bodo 3. prihodnji mesec malce več povedali udeležencem slovesnosti, kaj in koliko so naredili, bodo predali hkrati s tem objektom svojemu namenu še obnovljeno avtomobilsko cisterno.
M.V.

Sramotni steber
Prostor pred Ljubljansko banko v Zagorju na Kidričevi cesti, je po svoje zelo hvaležen. Mimo nje, tik za križiščem in pred ovinkom v Toplice, teče glavna cesta, ki le malokoga zmoti, da bi vožnjo upočasnil, pločnik pred banko pa je stvar, ki kot nalašč služi petim minutam postanka za skok po denar.
Če se nebi oglasilo nekaj bralcev, ki vztrajno zatrjujejo, daje pločnik pred banko le redko prost, da bi se mogli mirno sprehajati mimo in ne misliti, daj ih bo s pešačenjem po cesti vsak čas zbil kakšen avto, bi se verjetno še naprej drenjali na večno zaparkiranem prostoru. V naglici namreč, ko se umakneš temu ali onemu, niti ne opaziš, če se kdaj izmuzneš avtomobilu. Tako narediš nekaj korakov po cesti, oprezaš ali je pot prosta ali ne, in hopla, nazaj na pločnik. Navadiš se, da so pločniki polni, si zapomniš bližnjico do tega ali onega, in s tem nehote olajšaš delo tistim, ki v prometni dirki pozabljajo na varnost pešcev.
Všteti je še potrebno, da prometni znak, ki bi na omenjenem prostoru parkiranje prepovedoval, ni potreben. Parkiranje na pločnikih je preprosto prepovedano. In kljub temu, da vsake toliko policisti z listki, zataknjenimi za brisalce, opozarjajo omembe vredne šoferje, naj vendarle ne ovirajo prometa pešcev, je veliki večini pomembnejša dnevna ihta, ko si s tovrstnim parkiranjem prihranijo korak ali dva. Oziroma minuto ali dve. Na škodo pešcev, pač.
Niti ne vemo, koga naj pribijemo na sramotni steber. Ali brezvestne voznike, ki so tega še najbolj upravičeni, ali urbaniste, ki niso našli varne rešitve za pešce ali koga drugega. Vsekakor bi bilo dobro razmisliti o primerni ureditvi središča mesta tudi ob glavni cesti, kjer je precej lokalov, parkirišč pa ne.
P.R.
Splošno znano je, daje Zasavje eno izmed najbolj onesnaženih področij v Sloveniji. Vsakdo bi med največje onesnaževalec štel le tovarne z večjimi in manjšimi dimniki in individualna kurišča. Že nekaj časa pa posebno lovci opozarjajo na številna divja odlagališča smeti po gozdovih (ob cestah, težje dostopnih grapah in podobno). Cele gore smeti niso le posledica slabe osveščenosti ljudi, temveč tudi občinske organiziranosti odvoza smeti iz ruralnih naselij, ki so nekoliko oddaljena od mestnega središča. Tega problema se je v letu turizma lotila občina Zagorje, ki v sodelavi z avstrijskim podjetjem Bartel-Barkoppa iz Celovca sklicuje v teh dneh svet okoliških KS - Ravenska vas, Podkum, Mlinše - Kolovrat, Senožeti - Tima, Čemšenik, Šentgotard in Kisovec - Loke. Predstavniki KS se bodo seznanili z organizacijo in načinom ločenega odvoza smeti iz omenjenih naselij.
M.K.


fif

m
mmmmc:-:
jetrnI Ce
_J Odstop. Kakor smo že pred časom napovedali; najbolj obveščeni Slovenec Janez Širše - Siko je zdaj res odstopil. Tako ne bo šef Sove, ki je najnovejša inačica Udbe. Ker pa mu nočno življenje vendarle ni tuje, bi ga morda lahko zaposlil kot Nočnega ptiča direktor trboveljskega radia Marjan Frol - Garfield, ki spet širi svoj programski čas.
I Odstopi. Tudi v Hrastniku je vedno dobro obveščena redakcija jetmic že napovedala več odstopov. Tamkajšnjemu premieru Stanetu Kirnu - Formuli se vlada osipa kot regratova lučka. Reši ga lahko le še poznavalec statutov in poslovnikov kalibra trboveljskega sekretarja Franca Amona - Amija. Tam vlado odstopajo že od novega leta sem.
| Rokovnjač. Zadnji čas je, da Litija dobi ali mejni prehod ali pa sedež republiške vlade. Drugače bo Franci Rokavec -Mlečni še kar naprej zapiral že itak nikakršno zasavsko cesto.
| Na konju. Sicer pa so v Litiji končno prišli na konja. Pravzaprav, nanj je prišel njihov župan Mirko Kaplja - Riko. Organizatorje velikega novodobnega pohoda po Valvasorjevih poteh je že nekaj časa skrbelo predvsem to, če bodo našli kljuse z dovolj veliko nosilnostjo za v vseh pogledih prvega Lilijana.
Le kaj (in komu) prisluškujeta dopisnika znanih slovenskih novinarskih hiš Roman Rozina-Rozi (TV Slovenija) in Polona Malovrh - Misteriozna (Delo). Kdor ugane, mu uredimo službo pri Sovi (pa čeprav tam ne bo Siršeta).
3 Ustoličenje. Potem, ko na Vačah nikakor ne uspejo ustoličiti Milana Kučana - Očeta naroda, je stvar jasna. Na naslednjih predsedniških volitvah mora zmagati kdo drug. Eden izmed kandidatov, Vitomir Gros -Bananaman, sije konec tedna že ogledal prostor, kjer naj bi ustoličenje bilo.
"Kako se že ta teden imenuje moja stranka?"
Tomo Garantirli, sekretar Združene liste social
demokratov v Zagorju
Cičolina
Kmetijski razred naše mlade države se je dvignil na noge, se posadil na traktorje in odšel čuvat naše meje. Slab teden smo lahko v medijih sledili in na cestah občutili, kakose je kmetijski štrajkširil hitrejeod kolere: od vzhoda proti zahodu, od severa proti jugu. Spodaj so se podpisovale razne politične podobce. In kakor je v naivnosti naših sivih celic že kar običajno - jedli smo jim iz roke, ko so zatrjevali, da gre za cene mleka, mesa, obstoj kmetstva...
In zdaj k zgodbi, ki je vendarle edini avtor zadnje slovenske osamitve. Če se vam bozgodba zdela banalna; bog pomagaj, resnica je velikokrat taka. In ker so vam drugi mediji v preteklih dneh podarili dovolj in preveč “celofana in mašne", vam gre tokrat zgolj in edinole resnica.
Bilo je pred leti, ko smo še živeli v brezrazredni družbi, v partijski diktaturi, v samoupravljanju, v totalitarizmu, v Jugoslaviji-obkroži, kar hočeš-kjer je bila pornografija še madeinnekjezunaj in prešvercana prek naših odprtih meja. In zgodilo se je, da je zdrav kmečki mož pri svojem mestnem bratu pozno v noč užival dobrote zemeljske, ki jih je mestni brat v nočnih urah, ko g redo otroci z umitimi zobmi v postelje, začinil še s projekcijo sila pogrošnega filma. Neka blondinka, Čičolina, je v tistih vročih minutah storila več kot naš gledalec v vsem svojem dotakratnem spolnem življenju. Nekajkrat je izdahnil par medmetov, ki so govorili naklonjeno o njenih mojstrovinah. Ko je bila projekcija končana, je še enkrat občudujoče vzdihnil in dodal “kaka..." No, na pol povedi ga je prestrelil ostri pogled njegove družice, in uspelo mu je že izgovorjeni k speljati v "...krava."
Kasneje se je izkazalo, da tista krava sploh ni kaka italijanska Čičolina, ampak je madžarska Mona. In družica našega očaranega gledalca tudi ni bila sramežljiva kmečka nevesta, ki ji je prav vse, kar stari napravi. Nastal je v tistih časih enostrankarske družbe AFŽ, Agrarna fronta žena. Njihovaglavna jeza pa je letela na madžarske krave, ki so prerastle svoje okolje, prebile železno zaveso in se lepo rejene in poceni vozile v Italijo. In ko sta se jeza in organiziranost zlila v popolno, se je zgodilo to, kar poznamo kot kmečki punt junija 1993.
Historični materializem je kljub vsem družbenim spremembam metoda pravega novinarskega dela. Brez njega ostajajo stvari na površju, brez njega se razne sodobne politične podobce podpisujejo na remek dela pravih avtorjev. Pa vse podobce skupaj ne molzejo tako kot je to počela Čičolina.
Rdeči Revir

a
Dolani praznujejo
Krajevni praznik je dober razlog, da se človek vpraša, kakšne probleme in načrte ima "krajevni slavljenec". Tokrat Dol pri Hrastniku. Z njo se precej ukvaija predsednik Sveta KS Martin Mlinar.
Začtei j e treba najprej pri cestah. "Ceste so v KS večna tema. Do večjih naselij na Dolu so že asfaltirane. Velik pa je spisek krajših poti do hiš z urejanjem kanalizacije. Prioriteto bo naredila komisija za komunalna vprašanja pri KS, ko bodo zagotovljena sredstva. V proračunu občine še ni tega denarja. Vendar ga bo lahko nekaj namenila iz sredstev, kijih pričakuje iz republike. Lastna udeležba bo tudi potrebna. Zelo pa sem bil presenečen, ko sem
ugotovil, da nekaj hiš v Grči nima vode. Ljudje so povedali, da so razne komisije že prihajale, pa od tega ni bilo nič. Tudi nanje moramo misliti..." pravi Martin Mlinar.
Glavni problem Dola se mu zdi onesnaženost ozračja v zimskem času. Zaradi slabega izgorevanja, starih, iztrošenih peči (med naj večjimi onesnaževalci je šola) lebdi vsak dan nad kotlino ogromen oblak, ki se ob vetrovnih dneh razširi še nad Srnico in drugam. Anketa je pokazala, da se tričetrt ljudi navdušuje za plin. Trenutno izdelujejo projektno študijo, ki jo je naročila občina, da bi ob rekonstrukciji toplarne v Hrastniku rešili s plinovodom še problem ogrevanja na Dolu. "Če bi dobili dodatna sredstva iz ekološkega dinarja, bi bil prispevek krajanov verjetno znosen. Če pa denarja ne bo, se bo
treba pogovarjati o koncesiji. Krajane bo treba natančno seznaniti s projektom, da se bo zanj lahko odločila večina. Sicer stvar ne bo uspela, ker bo predraga. To bi bilo treba izpeljati v treh, štirih letih, drugače se bo morala zadeve lotiti naslednja generacija," pravi Martin Mlinar.
O samoprispevku tu in tam še kaj slišimo. "Mislim, da gre h koncu. Ponovni samoprispevek v občini po moje ne bi uspel. Prej v KS, kjerbi ljudje natančno vedeli, čemu se bo denar porabil. Vendar je v zvezi s tem precej odprtih vprašanj. Narava lastnine na primer, ki bi dajala profit lastniku, če bi upravljal z določenim objektom, zgrajenim s samoprispevkom."
Kakšno mnenje ima predsednik Sveta KS Dol o krajevni samouprav i? " Sledim razpravam na TV, berem časopise in ugotavljam, da bi eni radi upravljanje centralizirali, drugi pa obdržali nekaj decentraliziranega upravljanja. Do ustrezne rešitve smo še daleč. V občinskih upravah bo treba zmanjšati število zaposlenih, primemo veljavo bo treba dati regijam. Občanov ne bi smeli obremeniti z urejanjem zadev na oddaljeni regiji. Glede občin pa nima smisla razmišljati, dokler ne vemo, kakšne bodo njene nove pristojnosti in kako se bodo financirale. Če bi morali biti zaradi tega občani prikrajšani, jih nima smisla na novo ustanavljati."
Lahkotnejšo plat pogovora predstavlja krajevni praznik. Lanskoletne izkušnje so skušali še popestriti in obogatiti. Slavnostna podelitev priznanj ne
bo v dvorani, ampak v Gorah. "Lepo bi bilo, če bi praznovanje postalo tradicionalno. Upam, da bodo imeli prebivalci okoliških hiš in stolpnic razumevanje, sicer pa vse vabimo, da se nam pridružijo..."
Odlaganje pepela na Blatah je vprašanje, ki trenutno najbolj razburja krajane te KS. Martin Mlinar: "Razpokeje treba zapreti, sicer nastopijo nevarnosti za rudaijenje. Radioaktivnost pa se lahko izmeri. Vemo tudi, kakšne količine so človeku škodljive. Težko se je odločati na podlagi čustev. Če ne zaupamo domačim strokovnim inštitucijam, ki so dolžne opraviti meritve, naj zahtevajo druge. Ekološka skupina bi morala skrbeti za pravilno izpeljavo projekta, zagotoviti, da bo vse varno. Če bi prišlo do referenduma, naj stopijo pred ljudi strokovnjaki, ki so opravili meritve. Strokovnim inštitutomje treba zaupati..."
Fanči Moljk Foto: Branko Klančar
Pomoč za Mitjo
V radeški športni dvorani so pripravili humanitarni koncert, katerega izkupičekjcbil namenjen malemu Milj i Kočevarju iz Radeč, ki odhaja v London na operacijo srca. Pobudnik, pa tudi organizator koncerta, je bila skupina Vikend iz Radeč, kije vso stvar uspešno pripeljala do konca. Številni Radcčani in okoličani, ki so se zbrali v dvorani, so bili priča kulturnemu dogodku, ki je trajal dobri dve uri. Poleg skupine V ikend so se občinstvu predstavili še štirje pevski zbori in sicer -
mladinski pevski zbor OŠ Radeče, MPZ Sopota, MPZ Papirničar ter MePZ Primož Trubar iz Loke. Za posebno razpoloženje je poskrbel nepogrešljivi Pihalni orkester radeških papirničarjev z mažoretkami, vzdušje v dvorani pa so dvigovali še člani narodnozabavnega ansambla Cvet iz Radeč, plesni skupini Touch in Bolero, glasbena šola iz Radeč ter seveda OŠ Marjana Nemca iz Radeč.
Člani skupine Vikend so koncert poimenovali po svoji uspešnici Ko zaboli srce, ki prodira v vrhove lestvic lokalnih radijskih postaj. Fantje se seveda zahvaljujejo tudi številnim sponzorjem, ki so se odzvali, saj brez njihove pomoči koncerta ne bi mogli izpeljati. S prostovoljnimi prispevki so zbrali skoraj 90.000 SIT - vsoto, ki je v celoti namenjena malemu Mitji.
Upamo, da bo uperacija uspela ter bo simpatični Mitja skupaj s svojo družino, končno le zaživel normalno življenje. Srečno Mitji in - vrni se zdrav!
Renata Žnidar
Podeželska
mladina
Na Dolu pri Hrastniku pri Majcnu bo 27. junija ustanovni občni zbor Društva podeželske mladine. Organizatorji so po ustanovnem občnem zboru pripravili tekmovanje v kmečkih igrah, nato bo še veselica. Ekipe bodo sestavljali po trije člani. Na ustanovnem zboru sc bodo mladi kmetovalci pogovorili o svojem delu. Podobna društva so po Sloveniji že ustanovljena, končno so se skupaj spravili tudi mladi v Hrastniku.	K.G.

Wflwfì VflWHi
'__________________________________|
B
Ù£;..
1
Ime Radeč se je vedno pojavljalo v določenih zgodovinskih ciklusih, bilo je povezano s prenekaterimi pomembnimi dogodki iz pretekle in polpretekle zgodovine. Zadnji, od katerega je odvisna prihodnost mesta ob Sopoti, je gotovo izgradnja HE Vrhovo. Le-ta buri duhove tamkajšnjega prebivalstva že več kot pet let in visi kot Demoklejev meč nad razvojem tega kraja. Ko so daljnega 1987 delegati SO Laško sprejeli odlok o lokacijskem načrtu za HE Vrhovo, niti slutili niso, da se bo realizacija vlekla do leta 1993 ali pa morda še dlje. Že res, da se v bistvu na tem objektu, ki stoji že nekaj časa, upravljale! Savske elektrarne trudijo, da bi bile turbine čimbolj brezhibne, da so bregovi reke Save utrjeni že do Radeč, da pa je zaščita mesta, kot eden najzahtevnejših posegov, še čisto na začetku.
Pogajanja, ki jih je KS trmasto peljala, so bila končana 14. junija letos. Z investitorji. Savskimi elektrarnami Ljubljana in pooblaščenimi izvajalci - Smeltom iz Ljubljane sta KS Radeče in Javno podjetje Komunala Radeče podpisali Sporazum o odškodninini za saniranje vplivo HE Vrhovo za objetke družbenega pomena, ki so na območju in v upravljanju KS Radeče in JKP Radeče. Dodatne zahteve vsebujejo naloge, ki bodo v končni fazi pomenile boljšo in popolnejšo zaščito kraja, ureditev vseh površin, kamor bi investitor posegal, ter pripomogle k lepšemu izgledu mesta Radeče.
Pred posegom seveda obstaja še vrsta nerešenih vprašanj, ki, za spremembo, kot Demoklejev meč visijo nad investitorjem in izvajalcem del. Gre za številna nerešena pravno - premoženjska vprašanja, saj je zaradi številnih sprememb prišlo do novih urbanističnih rešitev. To pa pomeni odkup dodatnih površin ter izpeljavo vseh predp isanih zakonskih postopkov. V mislih imamo javno razgrnitev, obravnavo, potrditev na skupščini, kar pa v končni fazi pomeni sprejetje novega odloka. Tu pa smo v bistvu na začetku poti, ko ugotovimo, da sam podpis sporazuma še nič ne pomeni v primerjaviz vsemi obveznostimi, kijih imata investitor in izvajalec. In zdaj je nad vsem še vlada oziroma sekretar za energetiko gospod Sovič, ki od Savskih elektrarn Ljubljana zahteva jasne odgovore, kdaj bo elektrarna priključena na omrežje.
S tem problemom se Radečani zaenkrat ne obremenjujejo, bolj zaskrbljujoče je vprašanje, kakšno bo življenje v času posega v samo mestno jedro. Dejstvo je, da bo življenje za nekaj časa zastalo, da bodo prometni zamaški, da bodo problemi s parkiranjem, skratka, stanje, ki si ga niti ni mogoče predstavljati. KS in Javno Komunalno podjetje se tega še kako zavedata, zato sla v sporazumu zahtevala, da izvajalci za vsak poseg pravočasno obvestijo krajevne inštitucije, ki bodo pri tem zahtevale svoje pogoje, da krajani ne bi preveč čutili problemov, ki s takšno gradnjo nastanejo, Res pa je, daje skrajni čas, da se agonija, kdaj HE Vrhovo, kako
bodo izgledale Radeče in podobno, čimprej konča. Kdo ve, koliko sporazumov bo zato še potrebnih, toda z usklajenim delom vseh odgovornih je možno v roku 6-12 mesecev poseg v Radečah končati. Upajmo, da bodo predstavniki vlade pri tem pomagali, saj je to obljubila že vlada leta 1987. Bo sedanja takratne obljube držala?
Franci Kadunc , Foto: Branko Klančar
Spominska kolona
■ Ob iou-utuki mirti jiijihi.torja J. V. Vulmmrja bo Ml l.itija * " organizirala pot v spomin Valvasorjevih popotovanj. Že včeraj se ^ B je začelo petdnevno potovanje z vozovi po starih tovornih cestah od a
" naprej do Borov nite. V Ljubija ni bo v soboto z večer pred magistratom a
■	izročitev spominske listine županu mesta Ljubljana, pot pa bo ,
■	peljala še do Litije in v nedeljo nazaj na Bogeušperk. Karavana se m
■	bo med potjo ustavljala po občinah, kjer bodo potekali priložnosti ■ l programi, vključili so sc že Zasavski registi in oktet Valvasor iz J m Litije ter Notranjski roghiti in Pihalni orkester iz Cerknice. 1‘osebna a
■	spominska Usta, ki bo izročena županom posameznih občin, bo ■
■	potovalaz željo, da bi pot postala tradicionalna, ter da bi sodelovanje ■ “ tudi v prihodnje obrodilo stoteren sad. Trasirauje poti in terminski "
■	plan je organizacijski odbor SO Utije pripravil v sodelovanju s a
■	Turistično agencijo ARAH d.o.o. Grosuplje.	p.R. ■
fl
GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE dno.
Cesta Tončke Čeč 44/61420 Tibovtje; Telefon: (0601) 22 944
Objavlja prosto delovno mesto VODJE TEHNOLOŠKEGA ODDELKA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	Višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri;
2.	3 leta delovnih izkušenj v tehnologiji;
3.	Znanje računalništva;
5. Poizkusno delo traja 3 mesece.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 10.7.993 v kadrovsko službo GEP TIKA TRBOVLJE, C. Tončke Čeč 44, Trbovlje.

llllllllll
Višje siiePMipM|
Prejšnjo sredo ni stekla 26, skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in DPZ Skupščine občine Trbovlje. Po uri mukotrpnih dogovarjanj «II «prejeti podani dnevni red v takšnem ali drugačnem zaporedju točk, so na udar stopili poslanci opozicijskih strank, ki so sodu izbili dno tako, da so dvorano po dogovarjanjih demonstrativno zapustili. Vmes je stekla še beseda o tem ali bolniška je ali ni višja sila pa čemu služi žuganje s prsti.Župan Franc Majnard! je sejo prekinil, tako da je omenjeno zasedanje prestavljeno za teden dni. Dan očitno ni bil naklonjen urejevanju razmerij med začasno upraviteljico proračuna in IS SO Trbovlje, sprejemu načrta za odpravo nastalih razmer v občini Trbovlje in drugega...
To Ima lahko za občino precej širše posledice. Zato objavljamo celotno izjavo za javnost (namenjeno pravzaprav politikom in poslancem)začasne upraviteljice Staše Baloh Plahutnik in poročilo z dveh tiskovnih konferenc - pozicijske in opozicijske.
...P.R.
Takoj naslednje jutro, ko so v občinskem vodstvu že oblikovali svoja stališča glede demonstrativnega odhoda opozicijskih poslancev s seje skupščine, so o tem želeli spregovoriti tudi javnosti. Obtožbe, izrečene na račun poslancev Zelenih, LDS, SKD, SDSS, SLS in enega iz zbora združenega dela - tistih sedmih torej, ki so prejšnjega dne povzročili obstrukcijo skupščine - so se v glavnem nanašale na eno skupno vprašanje: Ali jim je res več do kadrovskih zadev - to pomeni do tega, kdo naj še in kdo naj več ne sedi v občinski vladi, kot pa do tega, da bi z blokado žiro računa občine končno (vsaj do jeseni) končali? Ali gre opoziciji torej, kot to menijo v občinskem vodstvu, resnično pripisati le upoštevanje lastnih interesov in nastopanje - nespametno seveda, -v luči neke ideologije? Pa so ua konferenci, ki so jo še eno jutro kasneje sklicali obtoženci, na to vprašanje odgovorili negativno. Poudarili so svoj en in edini razlog odhoda. Ta pa je v neupoštevanju pravil igre, ki bo moralo končno že začeti veljati tudi za trboveljsko vlado oziroma skupščino. Inv čem je ves zaplet?
Na aprilski izredni seji
skupščine je Franc Beravs, predsednik IS, ponudil glasovanje o zaupnici svoji vladi - seveda po starem statutu, ki pa je bil po menju večine tako dvoumno napisan, da so bile okrog izglasovanih (ne)zaupnic mogoče takšne ali drugačne interpretacije. Zato so se tedaj odločili, da statut v tednu dni popravijo, Franc Beravs paje svoj predlog umaknil. Tako je bil postopek ustavljen. In beseda ustaviti je po skoraj dveh mesecih, se pravi na junijski skupščini, vsa dogajanja in dobre načrte okrog sprejemanja proračuna za letos, pa programa sanacije obrnila na glavo. Opozicija je bila prepričana, da ustavljeni postopek pomeni prekinjen, občinsko vodstvo in večina poslancev pa je pod tem izrazom razumela - zaključen. Če je bil postopek prekinjen, ga torej nadaljujmo, je še predlagala opozicija. Pa večina na skupščini predloga ni podprla. In oni so odšli...
Za povrh vsega se kopja med občinsko vlado in opozicijo lomijo na sanacijskem programu, ki naj bi končno dorekel, kaj z občino v bodoče. Vlada seveda za zastoj dela v občini krivi opozicijo. Ta vse to razume kot izsiljevanje in zato udarec vrača: dokler na
dnevnem redu skupščinskih sej ne bo točke - glasovanje o zaupnici vladi, toliko časa se bodo na njih dogajali zapleti. Seveda pa mora ta točka, kot še pravi opozicija, biti na vrsti pred sprejemanjem proračuna in sanacijskega programa. Pa še nekaj menijo opozicijski poslanci: da takšnega IS, kot je v Trbovljah, sploh ne potrebujejo. Še posebej zato ne, ker ne upošteva opozicije in ker je vse njegove pristojnosti tako in tako prevzela stečajna upraviteljica. Seveda ima po izjavah opozicije tudi pri njih skupaj s svojim sanacijskim programom vso podporo. Toda: principi so principi. "Četudi na račun državljanov?", se vprašamo mi.
A.H.
Izjava za javnost
V aprilu sem sprejela funkcijo začasne upraviteljice občinskega proračuna kot strokovno zadolžitev, katere osnovna in edina nalogaje pripraviti inpodogovoru tudi uresničiti načrt sanacije dolgoročne zadolženosti občine Trbovlje. Če je bil plasma občinskih obveznic, s katerimi je trboveljska občina neposredno intervenirala pri reševanj u kritične gospodarske situacije v podjetjih, reševanju delovnih mest in preprečevanju socialne katastrofe, politična odločitev, je produkti vno reševanje nastalih posledic možno le s strokovnim pristopom. Na političnih dejavnikih paje, ali se bodo za takšen pristop odločili ali ne.
Moje imenovanje na funkcijo začasne upraviteljice sem razumela, kot odločitev v prid strokovnega reševanja razmer. Iz tega logično izhaja, daje bilo edino vprašanje še, ali bo skupščina sprejela predlagani strokovni načrt ali ne; ali bo predlagala spremembe in alternative. Pričakovati je bilo, da bodo stranke morda pretehtale politične in socialne posledice ah ustreznost predloženega načrta in sc ua tej osnovi odločale o njegovi sprejemljivosti. Toda ne. 26. seja trboveljske skupščine seje začela
in končala, kot da odločitve o mojem imenovanju sploh ni bilo, kot da načrt o sanaciji dolgoročne zadolženosti občine sploh ni bil napisan, kot da obstaja le problem, kdo bo sedel na kakšnem stolčku, problemi financiranja javne porabe pa sploh niso naši problemi, temveč so sijih izmislili novinarji in drugi nezadovoljneži.
Težko predvidim vse možne posledice nastale situacije, ocenjujem pa, da se bodo problemi v najhujši obliki pojavili na področju:	komunalne
infrastrukture, kjer bo zaradi blokade proračuna onemogočeno redno plačevanje storitev enostavne	reprodukcije
(vzdrževanje cest, javna razsvetljava, kolektivna komunalna raba); investicija v rekonstrukcijo toplarne Polaj bo zaradi nesprejetja proračuna časovno odmaknjena, kar predstavlja za občane dražji vir ogrevanja od predvidenega; investicija v decentralizacijo OŠ bo zaradi zamujanja rokov po vegetilo prestavljena v naslednje leto, kar za občane predstavlja slabšo kvaliteto pouka; družbene dejavnosti, ki so že v prvi polovici leta delovale brez stalnega vira prihodkov, tudi v bodoče ob blokiranem proračunu ne morejo pričakovati izboljšanja, zato si bodo morali poiskati druge vire financiranja oziroma razmišljati o ukinjanju; na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva ne bo zagotovljenih sredstev za pokrivanje materialnih stroškov, za socialne transfere, kar predstavlja ponovno večjo obremenitev porabnikov.
Morda kdo misli, da se bodo stvari uredile kar same po sebi, ali pa kdo preračunava - kolikor slabše, toliko boljše za nas. Nad takšnim odnosom sem ne le popolnoma razočarana, pač pa tudi zelo zaskrbljena. V programu sem zapisala, kaj je bilo zaradi dosedanjega odlašanja že nepovratno zamujeno, zato vsako novo odlaganje lahko pomeni tudi konec upanja za produktivno reševanje razmer kot tudi

m
zmanjševanje konstruktivnega vplivaobčine pri reševanju lastnih problemov.
To ni zagovormojega programa. Je le apel, da je o njem potrebno kar najhitreje spregovoriti. Za program lahko zatrdim le to, da je nastal v najkrajšem možnem času ter je celovit pregled in strokovna ocena problemov, o kvaliteti predlaganih rešitev pa boste najbolje presodili sami. Z mirno vestjo lahko zapišem, da podobne elaboracije problemov in izdelava predloga rešitev v kolikor toliko normalnih okoliščinah zahtevajo vsaj 6 mesecev intenzivnega skupinskega dela.
Zato pozivam delegate in še posebej politične stranke, da z vso odgovornostjo pristopijo k vsebinskemu reševanju nastalih razmer, tako da se opredelijo do programa in s tem tudi določijo smer in način sanacije zadolženosti občine Trbovlje. In to ne glede na to, kdo in v kolikšni meri je odgovoren za nastale razmere. Kaj ti ta političen del lahko teče ali paralelno ali se odloži za kasnejši čas, nikakor pa ne sme ogroziti tekočega reševanja problemov. S temi problemi se ne mislim ukvarjati. Delati nameravam z vsemi, ki imajo ali bodo dobili mandat ali pooblastila skupščine. Predvidevam, da odgovornost in odgovorni ne bodo nikamor pobegnili, prihodnost pa nam že uhaja iz rok. Na tem projektu je potrebno strniti vrste tistih, ki lahko prispevajo h konstruktivnemu reševanju razmer, kajti brez tega skupnega napora si ni moč predstavljati niti ugodnih rešitev.
V kolikor se bo torej skupščina odločila, da nadaljuje po poti strokovnega reševanja nastalih razmer, sem se pripravljena tudi v bodoče angažirati na tem projektu. V primeru pa, da skupščina ne more zagotoviti normalnih razmer za strokovno delo in bodo politične stranke svoj prestižpostavilc nad eksistenčna vprašanja občank in občanov občine Trbovlje ter z obstrukcijami tudi neposredno blokirale in rušile izvajanje strokovnega dela, ne vidim nobene potrebe po mojem nadaljnjem opravljanju funkcije začasne upraviteljice.
Staša Baloh - Plahutnik
Letovanje
98 trboveljskih malošolarjev je v od 2. do 7. junija lahko preizkusilo, če je morje še slano. V tem času so namreč letovali v mladinskem Zdravilišču RKS na Debelem rtiču. Prejšnja letaje bilo letovanje sofinancirano iz proračuna, pa tudi podjetja so primaknila del sredstev. Letos je bil odziv na prošnje zelo skromen. Kljub visokim stroškom (starši so morali sami poravnati ekonomsko ceno v znesku 10.100 SIT), je bila udeležba velika, za kar gre zasluga vestnim in prizadevnim vzgojiteljicam.
In kakšni so vtisi z morja? O vsem se govori le v superlativih. Obilni obroki, zelo okusna hrana, ki bi se lahko kosala z vsako hotelsko postrežbo, prijazno osebj e, brezhibna čistoča - skratka, pogoji za res prijetno počutje so bili izpolnjeni. Da le ni vse tako črno in da so med nami še tisti pravi prijatelji mladine, pa je dokazal obrtnik Andrej Žagar, ki je del svoje prvojunijske nagrade namenil letovanju otrok. Ko bi se le našel še kdo, ki bi posnemal to njegovo dejanje, za katerega se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
Tudi poletje na Debelem rtiču ne bo minilo brez trboveljskega živžava. 55 šolaijev bo od 17. do 22. junija preživelo tam svoj počitniški teden. Upamo, da prav tako brezskrbno in prijetno, kot prva izmena.
M.B.
Visok jubilej
"Dne 2. novembra 1902 je bilo čisto tiho vreme ter so na pokopališču prav lepo sveče gorele in medtem soradeški pevci zapeli tri nagrobne pesmi", je zapisano v kroniki Radeškega tamburaškega in pevskega društva KUM. Tradicijo teh generacij nadaljuje Moški pevski zbor DPD Svoboda Lesnina Sopota Radeče, ki bo svoj jubilej zabeležil nocoj na svečanem koncertu v Domu kulture v Radečah. Dogodek bodo posvetili Dnevu državnosti in Prazniku občine Laško.
Na koncertu bodo podelili Gallusova priznanja za večletno petje v zboru terobčinskopriznanje 2. julij. Slavljencem se bodo ob rojstnem dnevu pridružili še pevci Moškega pevskega zbora Papir-
ničar, Železničarska godba Zidani most in solistka Jacinta Doberšek. Slavljence bo pozdravil namestnik ministra za kulturo gospod Jože Osterman ter skladatelj Radovan Gobec. Pomembna obletnica bo spet svojevrsten kulturni dogodek, ki bi ga kazalo izkoristiti za opozorilo na nemogoče razmere, v katerih delujejo radeške kulturne skupine. Dom kulture je namreč dotrajan, sredstev za obnovo pa proračun nima. Organizatorji upajo, da ne bo dežja, saj streha pušča, ne spodobi pa se, da bi tak lep in svečan večer pokvarila malenkost, ki bi se dala z dobro voljo odpraviti. Jubilantom želimo še veliko pevskih in kulturnih užitkov.
Franci Kadunc
Vse za dom
V avli DD Trbovlje je od 15. do 19. junija potekala prodajno -razstavna akcija pod geslom Vse za vaš dom. Organizator je bilo podjetje Expo d.o.o. iz Brežic. S svojimi prodajnimi artikli so se predstavila razna slovenska podjetja, npr. Garant Polzela, LIK Pohištvo Kočevje, LI Idrija, Pionir Novo mesto, EMO Celje in drugi. Na razstavi je bilo možno videti razno pohištvo, vrtne garniture, harmonika vrate, raznovrstne
antene, akustiko, svetila, posode, tekstilne izdelke, posteljnino, zavese, prte in drugo. Prodajalci so nudili do 30% popusta pri posameznih nakupih.
T.L.
Prisrčno slovo
V otroškem vrtcu Barbara so se v v prisotnosti vseh otrok, ki obiskujejo ta vrtec in njihovih staršev, 17. junija poslovili od skupine svojih sovrstnikov -obiskovalcev male šole. Program z glasbo, petjem, plesom, igro, so pripravile prizadevne vzgojitelj ice tega vrtca: Saša Pavelšek, Helena Dolanc, Marjana Vovk, Irena Vidmar, Marinka Žnidaršič, pri izvedbi pa jim je pomagala tudi varuhinja Marjanca Pišek. Otrokom so pripravili tombolo, kjer so bili namesto številk na srečkah nalepljeni razni sadeži, živali, cvetje in drugo. Otroci so bili ob zaključku pogoščeni s sladoledom, starši pa so se ob kavi prijetno zaklepetali. Med drugim so bili med pogovorom seznanjeni s trenutnim stanjem v vrtcu, povedali so jim več o njihovem druženju z otroci, o delu, aktivnostih pa o težavah, ki jih bremenijo. Pa kako hodijo na izlete ter organizirajo akcije...
R.M.

(zlet v Seni el nel

Bilje dan, ko so ljudje z veseljem vstali v ranih jutranjih urah, saj jih je čakal lep dan. Prosvetnodruštvo Partizanski vrbje namreč organiziralo izlet. Ljudi se je nabralo za poln avtobus in najprej so se ustavili v Trbovljah, kjer so pri peku vzeli še sveži kruh, da ne bi bili lačni. S seboj so imeli muzikanta, tako da dolgčas ni bilo nikomur. Naslednja postaja je bilo Vclenjskojczero, nato pa letališče v Slovenj Gradcu. Tu seje vsak lahko celo peljal z letalom, če je imel dovolj korajže za to. Kot seje izkazalo, imajo "Planinci" kar precej poguma, le časa je zmanjkalo. Ljudje so postali lačni, kosilo jih je čakalo na kmečkem turizmu v Šeutcnelu, ki mu je sledil še piknik. Zraven je bilo še nogometno igrišče, tako da so ljubitelji nogometa potrošili energijo tudi pri tem športu.
Urika Izlakar, foto: Mira Izlakar

m
liililil

fM
m z
?/
V trboveljski bolnišnici so 1. junija opravili prvo operacijo po laparoskopski metodi. Novo aparaturo imajo na kirurškem oddelku, uporabljali pa jo bodo za operacije žolčnika. Dragocena aparatura je sad akcije, ki je stekla preko zasavskega Manager kluba. Podjetja so s tem omogočila novo kvaliteto, ki bolniku ponuja krajše zdravljenje in udobnejše počutje. Nekaj posnetkov ob sami operaciji je 18. junija uspelo napraviti našemu sodelavcu Tomu Brezovarju, o novi metodi operiranja in o opremljenosti kirurškega oddelka pa nas je seznanil predstojnik dr. Tadej Guna. Do našega obiska je s svojimi sodelavci opravil že dvanajst operacij s pomočjo kamere in TV zaslona.
Laparoskopija je razpoznavna metoda v medicini, ki omogoča opazovanje trebušnih organov z optično pripravo. Prva laparoskop-ska odstranitev žolčnika je bila po podatkih opravljena leta 1987 v Lyonu. V Sloveniji so s to obliko začeli v Slovenj Gradcu leta 1990, Gastrokirurška klinika v Ljubljani pa je bila druga slo venska ustanova in tam so s tovrstnimi operacijami pričeli decembra 1991. Sledili so jim ostali kirurški oddelki v Sloveniji in od 1. junija letos tudi v Trbovljah.
Bistvo nove in stare metode je odstranitev obolelega žolčnika, drugačen pa je pristop v trebušno votlino in s tem pristop do obolelega organa. Klasičen rez pod desnim rebrnim lokom, dolg do petnajst centimetrov, ni več potreben. Takšni rezi so po operacijah dokaj boleči, tudi rehabilitacija je daljša. Po klasičnih operacijah tudi pogosteje nastopijo kile, operirance, predvsem mlajše, moti brazgotina. Pri laparoskopski metodi so potrebni štirje centimeter do dva dolgi rezi kože, skoznje zabodejo cevke in prek teh napeljejo mini kamero in ostale potrebne instrumente. Bolečine po tej operaciji so veliko manjše, bivanje v bolnišnici pa traja le tri do štiri dni. Operiranec je tudi veliko hitreje sposoben za delo.
Poseg je opravljen v praktično zaprti trebušni votlini, kamera v njej pa je povezana s TV zaslonom in zdravniška ekipa celotno dogajanje
opažu je na ekranu, kjer je povečana in zelo na tančnadvodimcnzionalna barvna slika. Prvo laparoskopsko odstranitev žolčnika je na oddelku trboveljske bolnišnice opravil predstojnik Gastrokirurškc klinike v Ljubljani prof. Vladislav Pegan. Še istega dne je ob njegovi asistenci in asistenci dr. Jazbeca odstranil žolčnik pri dveh bolnicah dr. Tadej Guna, in po 1. juniju je s to metodo nadaljevala domača ekipa sama.
Dr. Guna je dejal, da pri nobenem operirancu ni bilo zapletov ne med in ne po operaciji ter da si takšno delo želijo tudi v bodoče. Ekipa se je za nove posege usposabljala v Slovenj Gradcu in na Gastrokirurški kliniki v Ljubljani.
Z novim načinom je mogoče izpeljati večino posegov v zvezi z obolelim žolčnikom. Na klasičen način pa bo potrebno še vedno operirati bolnike z zelo velikmi žolčnimi kamni, s hudim vnetjem žolčnika ali gnojem v žolčniku ter tiste, ki imajo kamne v žolčnih vodih. Patologija žolča in žolčnih vodovje v Zasavju zelo pogosta, je nad slovenskim povprečjem. Nakup aparature je bil zatorej nujen. Bolniki so se že nekaj časa odločali za novo metodo in raje počakali na operacijo v drugih bolnišnicah, čeprav je drugje čakalna doba dolga. Z;i primerjavo ponujamo podatek, da so predčasom v trboveljski bolnišnici tedensko operirali okoli šest žolčnikov, v aprilu pa so sprejeli le tri paciente s temi težavami. Sedaj, ko je aparatura v domačih krajih, čakanje drugje ni več potrebno. Trenutno je povpraševanje veliko, tudi iz drugih regij prihajajo. Dr. Guna je poudaril, da gre zahvala klubu Manager ter direktorjem in njihovim podjetjem, ki so prispevali večinski del sredstev za nabavo 77.000 DEM vredne aparature.
Letos bo trboveljska bolnišnica dobila tudi nov rentgenski aparat. Če ostanemo kar pri kirurškem oddelku, ostaja še vedno kot največji problem kirurška ambulanta. Že pred leti je bil narejen projekt prenove in dozidave, vrednost del je bila ocenjena med 450 do 500 tisoč DEM. Predviden samoprispevek ni uspel, kasnejša anketa med prebivalci pa je vendar pokazala, da bi se veliko ljudi odločalo zanj, če bi šlo izključno za kirurško ambulanto. "Kirurška ambulanta trboveljske bolnišnice je edina v Sloveniji in preko meja, kjer so pacianti z verificiranim zlomom primorani hoditi po stopnicah," je opozoril predstojnik oddelka dr. Tadej Guna. Tako je ta ambulanta najbolj boleča točka trboveljske kirurgije, ki še vedno kliče po razmisleku o tem, ali ne bi v Zasavju le nekako našli denar za njeno ureditev. Križaje res velika, kar pa ne sme biti edino opravičilo za zanemarjanje kvalitete lastnega življenja. Da se s skupni mi močmi še vedno največ doseže, dokazuje akcija, katere sad je nov način zdravljenja, takšen način pa končno pripomore k splošnemu zadovoljstvu.
Ivana Laharnar, Foto: Tomo Brezovar

E
POGLED
nega parketa
Koga še zanimajo obveznice
Trend "delništva" se na Ljubljanski borzi še vedno nadaljuje. Očitno to ni več muha enodnevnica. Torkov sestanek preteklega tedna je vzpon delnic na borzni parket samo še potrdil. Tako je evforija porasta cene papirjev prešla celo na delnice Rogaške in Leka, tudi Nikina delnica se je spet začela vzpenjati, da o delnicah SKB banke, kjer se je prednostna približala maksimumu, sploh ne govorimo.
V prvem krogu so bili prvi sklenjeni posli z obveznicami občine Zagorje po tečaju okrog 74, PTT Ljubljana po 103,4, to pa je bilo ob obeh državnih obveznicah tudi vse. Delnice Dadas so spet porasle do cene 112.000 tolarjev. Lekove delnice so se prodajale med 12.900 in 13.000 tolarji, zanimanje zanjeje bilo nadpovprečno. MKZ seje dvignila cena celo do 3.100 tolarjev, Nika pa se je prodajala med 47.000 tolarji in 47.100 tolarji. Z delnicami Rogaška prednostna so bili posli po maksimumu (2.255 tolarjev), Probanka je takoj poskočila na maksimum (26.170 tolarjev). Delnice SKB prednostne so tudi porasle do 15.200 tolarjev. V drugem krogu se je Gorenje prodajalo po tečaju 96,7, Metalna po 56 in 57, Ljubljana po 87,4, Laško celo po 78. Obveznica Zagorjaje porasla do 75, pa tudi poslov z njo je bilo kar veliko. RSL1 je v nadaljevanju rahlo padla in končala okrog 118,1, "dvojka" seje prodajala med 90,3 in 90,4. Dadasove delnice so se prodajale po 112.000 tolarjev, z Niko se je trgovalo na nivoju med 47.400 in 47.800 tolarji.
Četrtkov borzni sestanek je vzpon delnic samo še potrdil. Presenečenje bi že bilo, če se nebi dvignila temperatura na borznem parketu, ko se pojavijo delnice. Običajno je "uvertura" v trgovanje z delnicami Dadas in že takoj smo opazili, da bi lahko bilo trgovanje kar živahno ter da se obveznice počasi pomikajo na obrobje dogajanja. Res sta še vedno zelo prometni obe državni obveznici, ki sta imeli skupaj 1,1 mio DEM poslov, takoj za njima pa so že delnice Dadas, pa Nika in SKBP ter Lekova delnica. Skratka, z delnicami je bilo blizu polovica prometa, ki je bil v četrtek okrog 2,6 mio DEM.
Obveznica občine Zagorje je končno porasla na višji tečaj, to je okrog 75. PTT Celje je kotirala pri 103,6 in zanimivo, daje bilo kar precej prometa z njo. PTT Ljubljana seje prodajala po 103,8, Rogaška 1 po 74 in 73,8. Delnice Dadasa so porasle do cene 114.000tolarjev,medtemkojebilo trgovanje karumirjeno. Lekove delnice so se prodajale med 12.900 in 13.000 tolarji, zanimanje zanje je bilo veliko. MKZ se je dvignila celo do maksimuma, toje 3.652 tolarjev. Nika seje prodajalapo49.500 tolarjev, Probanka je takoj poskočila na maksimum, to je 16.861 tolarjev, z delnicami Rogaška prednostna pa so bili posli po maksimumu, to je 2.708 tolarjev. V drugem krogu je Zagorje zaključilo pri 75,7.
Brez dvoma so trenutno delnice v prvem planu in komentarji na borzi so bili v stilu, da bi se lahko zelo dobro trgovalo z vsakim papirjem, na katerem bi pisalo "delnica". Bomo videli, koliko časa se bo tak trend obdržal.
Milan Povirk
Milanova
kost
Učiteljska stavka, kmečki revolt, grožnje cestarjev in kdo ve še katerih drugih sindikatov nas vse bolj prepričujejo, da se približujemo obdobju še ostrejših socialnih in drugih spopadov. Poleg vseh drugih nadlog, ki nas pestijo, nam naštete in druge poteze utegnejo še bolj zagreniti vsakdanje Življenje, zato nas bo nestabilnost spremljala še lep čas in prav nihče ne ve, kam nas bo to pripeljalo.
Zagotavljanje vlade, da pri plačah in cenah ne bo popuščala, dolgo ne bo vzdržalo. Nakopičilo se je preveč neskladij in nasprotij, zato se moramo nadejati pragmatičnega razreševanjanakopičenih težav. Postopoma se bomo morali navaditi nadaljni rasti cen hrane, tekočih goriv, mleka, mesa, kruha, komunalnih storitev. Slišali smo za ugotovitev, po kateri bi morali najpozneje do konca leta cene tekočih goriv izenačiti z avstrijskimi. Bojda smo se dolžni še tudi z nekaterimi drugimi cenami bolj približati Evropi. In ker plače in pokojnine ne bodo rasle, je kot pribito, da bo naš življenjski standard začel padati.
Že nekajkrat je bilo rečeno, da Zgolj z zmanjševanjem osebne porabe ne bomo zgrabili bika za roge. Za zdaj še ni bilo skoraj ničesar narejenega za omejevanje vseh drugih vrst porab. Spoznanje, da pri porabi v zdravstvu spet nekam hitimo, kar pa je posledica tega, da po uvedbi dodatnega zdravstvenega zavarovanja ljudje naravnost oblegajo vse vrste ambulant, ne samo splošnih, tudi drugih (bojda se je obisk povečal za četrtino), nas mora vznemiriti. Če ne zaradi drugega, ker bo zdravstvo zahtevalo več denarja za svoje programe in po drugi plati tudi zavoljo lega, ker bo ob takih navalih ogrožena kakovost dela v zdravstvu.
Poleg zmanjšanja vseh oblik porabe nas čaka še dosti hujše opravilo. Skrajni časje za korenit zasukvgospodarstvu. Skoraj grozljiva jenapoved, da bodo letošnje izgube dosegle svojih 4 do 5 milijard tolarjev. Če vzamemo, da smo že lanskega decembra imeli okoli 7,5 tolarja izgub na vsakih sto tolarjev prodaje, v prvem letošnjem četrtletju pa že 9 tolarjev, da pa imajo po svetu od 3 do 5 tolarjev dobička, nas upravičeno skrbi, kdaj bomo ustavili tako pospešeno propadanje našega gospodarstva.
Menda je med drugim tudi ta podatek napotil vlado, da je pred kratim segla še po enem, priznajmo, zelo spornem ukrepu. Zmanjšati hoče denarna nadomestila brezposelnim. Če bo njen predlog obveljal, bodo vsi, ki so ostali na cesti, še dosti huje prenašali svoj položaj. Med drugim naj bi zmanjšali ali kar poenotili čas prejemanja denarne pomoči na šest mesecev, ne glede na doseženo delovno dobo upravičencev. Ker še nismo ustavili odpuščanja in ker smo na tem, da se bo brezposelnost še stopnjevala, bo sprejetje tega ukrepa naravnost udarec v črno za okoli 125.000 nezaposlenih.
Milan Vidic

m

lili
Očitno se bodo v Hrastniku kopja okrog pepela še lomila. Odlaganje pepela dobiva vse bolj politične razsežnost, ekologija je spet potegnila krajši konec. Direktor RRPS Aljoša King ni zaman dejal, da se mu zdi, da se na hrbtih rudarjev rešujejo politične zadeve. Deloma ima prav, saj so se dogajanja zasukala in so precej bolj zapletena, kot je izgiedalo v začetku razpravljanja o sanaciji površin. Strasti so tako razvnete, da normalen dialog zaenkrat niti ni mogoč, ljudje po hrastniški dolini pa so polni različnih polinformacij, ki le še prilivajo olje na ogenj.
V skupščini vroče
V veliki dvorani poslovno -stanovanjskega objetka v Hrastniku je minuli četrtek sedelo 9 delegatov družbenopolitičnega zbora, 14 delegatov zbora KS in 11 delegatov zbora združenega dela. Prvih pet točk dnevnega reda so poslanci zaključili na hitro, o šesti, informaciji o strokovni pobudi za sanacijo površin, poškodovanih z rudarjenjem Rudnika Hrastnik pa so razpravljali kar tri ure. Na koncu so z večino glasov podprli IS, kije dovolil poskusen dovoz 15 tisoč ton pepela iz Ij ubljanske Toplarne za sanacijo površin, uničenih zaradi rudaijenja na B latah.
Razprava je bila dolga in precej burna, vanjo pa se niso vključili le predstavniki IS in RRPS, pač pa so besedo dobili tudi občani, ki nasprotujejo	odlaganju
elektrofilterskega pepela na B latah. Kot smo že poročali, so se prizadeti občani prejšnji teden zbrali in na predlog ekološke komisije pri obrtni zbornici predlagali, naj skupščina na tokratni seji ne bi obravnavala te točke dnevnega reda, ker je veliko strokovnih dilem še nerešenih.
Na zasedanju so se nekateri poslanci, zlasti pa predsednik SO Hrastnik Leopold Grošelj, obregnili ob ta sestanek, češ, da niso bile vabljene vse stranke in tudi ne predstavniki vodstva občine, da so sestankovalci izkoriščali družinske vezi in celo, da so vznemiijali občane.
Predsednik zbornice Igor Hrovatič je naštel vrsto zaenkrat še nerešenih vprašanj in odprtih dilem zaradi katerih ni umestno v občini odpirati še enega odlagališča	odpadkov.
Predstavniki Rudnika, z direktorjem Aljošom Kink na čelu, so vseskozi poudarjali, da gre pri spornem posegu za sanacijo od rudarjenja poškodovanih površin, s katero bodo zaprli razpoke in zavarovali rudarje. Na zasedanju občinske skupščineje nepreklicno odstopil član IS Marjan Dolanc. Dejal je, da ima več pomislekov okrog projekta, da so mu pred zasedanjem grozili, ga ožigosali kot glavnega krivca za propad projekta. Predlagal je, naj bi ustanovili strokovno ekološko komisijo, ki bo pregledala argumente za in proti, poslanci pa naj bi se na podlagi njihovega strokovnega mnenja kasneje odločili. Prav tako je RRPS predlagal, naj prouči še nekaj možnosti, če se pepelu iz TE-TO Ljubljana ne more odreči. Pepel naj na primer prevzamejo vse tri občine.
Razprava, v kateri je sodelovalo 17 razpravljalcevje bila večinoma precej čustvena, skromno gradivo (v celoti si ga poslanci in tudi ostali občani lahko gledajo na občini), pa strokovnih razprav tudi ni omogočilo.
O glasovanju IS
Za marsikoga je glasovanje IS o poskusnem dovažanju pepela v Hrastnik sporno. Po statutu mora za sprejet sklep glasovati več kot polovica članov IS. Za takšen sklep so glasovali štirje člani (Kirn, Rotar, Sihur in Milinovič), dva sta se vzdržala (Dolanc in Pečnik), dr. Toplak je pred glasovanjem odstopil in zapustil sejo, Grešakova ni prišla na sejo, Jerič pa je že januarja obvestil IS, da funkcija državnega poslanca ni združljiva s funkcijo člana
občinskega IS in ni sodeloval na seji. IS šteje 9 članov, večina glasovje torej 5. Četudi sta zatrdila predsednik IS Stane Kirn in župan Leopold Grošelj, daje članov le 8 (zaradi Jeriča) in je bil sklep veljavno sprejet, lahko v takšno razlago dvomimo. Torej: več kot polovica glasov je tudi pri osmih članih še vedno 5 in sklep spet ni bil pravilno izglasovan. V statutu je tudi zapisano, da član, ki odstopi, še vedno polnopravno sodeluje na sejah do izvolitve novega člana. Torej lahko mirno dvomimo v pravilno glasovanje. Vsekakor bodo imeli delo strokovnjaki in pravniki. Poslanci so očitno poslušali marsikaj o sklepu IS, ki so ga sprejeli z vprašljivo večino. In naredili veliko neumnost. Potrdili so sklep, ki veijetno sploh ni bil sprejet.
O odstopih
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Hrastniku so svoje odstope obrazložili trije člani IS. O odstopu Dolanca pišemo zgoraj, dr. Toplak je svoj odstop v Zasavcu že obrazložil, Nada Grešak pa je v daljši obrazložitvi za naš časopis med drugim zapisala: "Čutim odgovornost, da kmečkemu prebivalstvu in ostalim pojasnim nekaj stvari okrog odločitve IS glede sanacije površin poškodovanih zaradi rudarjenja. Gradivo in vabilo za sejo IS, kjer se je odločalo o zasipavanju s pepelom, sem dobila v roke dvajset minut pred pričetkom razširjene
seje IS, zato seje zaradi službenih obveznosti nisem mogla udeležiti. B ila pa sem na 71. seji IS, ko smo prvič razpravljali o strokovni pobudi sanacije površin. Takrat sem bila odločno proti deponiranju EF pepela v naši občini. Kot argument sem med drugim navedla tudi možnost vpliva radioaktivnega sevanja tega pepela na dedne zasnove živali in ljudi v tem okolju. Ker sem bila v IS zadolžena za področje kmetijsta, se čutim soodgovorno za odločitve IS, predvsem za področja, ki se tičejo kmetijstva. Zato ne sprejemam takšne odločitve IS in nepreklicno odstopam kot članica IS."
V ponedeijekje svojo odstopno izjavo predsedniku IS izročil tudi Dalibor Pečnik. V njej je zapisal, da so bile seje IS vodene izrazito
navijaško v prid predloga, kljub temu, da se del članov (Toplak, Dolanc, Grešak in Pečnik) ni strinjal s predlogom in je imel pomisleke. V pogovoru za naš časopis je Dalibor Pečnik dejal, da mu je žal, saj je bilo doslej vodenje sej in IS korektno. Povedal je tudi, da je odstop zamrznil do prve seje IS, kjer bo podrobneje obrazložil svojo odločitev. "Kljub zamrznitvi je moj odstop nepreklicen. Zahteval sem sklic izredne seje IS že ta torek, vendar je po besedah predsednika Staneta Kirna bilo to nemogoče zaradi obvcznostičlana IS Darka Rotarja v Ljubljani. Zalo bo seja prihodnji torek," je še povedal Pečnik.

Kaj je torej z IS. Različne špekulacije, ali IS še je ali ga ni, so bile razumljive. Situacija je izjemno zanimiva. V statutu občine jasno piše, da ima odstop večine članov za posledico odstom celotnega IS. Doslej so torej odstopili trije člani IS, Pečnik je svoj odstop odložil do prve seje. Torej štirje. IS je seveda obstal. Miran Jerič namreč ni odstopil ampak je njegova funkcija le nezdružljiva in bi ga morali že zdavnaj zamenjati. Torej ni odstopila večina članov, čeprav
sedem mladih Hrastničanov, v glavnem srednješolcev in študentov nižjih letnikov fakultet. Drugo grafitno akcijo pa ima na plečih pet drugih srednješolcev, ki niso bili povezani s prvo skupino. Mladeniče in mladenke lahko kazensko ovadijo po 177. členu slovenskega kazenskega zakonika zaradi poškodovanja tuj e stvari (fasade) in po 252. členu zaradi ogrožanja varnosti prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (pisanje po prometnih znakih). Stvar je v rokah javnega tožilstva.
jih trenutno od devetih manjka pet. Postopek je jasen. Štirim članom se bo moralo pridružiti pet novih. Predsednik bo nove člane predlagal skupščini, ki jih bo ali potrdila ali zavrgla. Do izvolitve novih članov pa bodo svojo dolžnost lahko še opravljali člani, ki so odstopili. V kadrovskih kombinacijah ostaja še več variant - svoj odstop lahko kdo umakne, lahko odstopi še kakšen član in bo vlada res padla itn. Vendar je to že na nivoju fantastike in neproduktivno delo.
Grafiti
O grafitih pišemo na drugem mestu. Nekaj jih lahko bralci vidijo na fotografijah. Sami po sebi grafiti seveda niso kaznivi. Vsaj politično ne več. Zaradi razžaljena lahko grafitarje toži razžaljena oseba s civilno tožbo. Seveda so akcije v Hrastniku raziskali policisti in kriminalisti. Ugotovili so, da so bila v noči na preteklo soboto popisana nckatcrapročelja hiš in betonski zidovi, podobno se je zgodilo tudi v noči na ponedeljek. Storilce so odkrili. Prvo grafitno akcijo je izvedlo
Epilog
Prav gotovo bo o pepelu še precej govora. Žal gaje bilo v teh dneh malo o pepelu, pa več o drugih stvareh. Morda bi bilo dobro, da bi tisti, ki so sprejemali odločitev za odlaganje, spoznali, da revolt dela javnosti ni uperjen proti njim, ampak proti načinu, na katerega so hoteli pripeljati pepel v Hrastnik. Dobro bi bilo tudi, da bi na rudniku uvideli, da ta isti del javnosti nima zaradi boja za čisto okolje nič proti rudarjem. Dobro bi bilo tudi to, da bi se "ekologi" naučili političnega nastopanja. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi se v Hrastniku enkrat znali poslušati. Še najbolje pabo, da vsi vpleteni sedaj v miru prespijo stvari, praznujejo občinski praznik, potem pa nadaljujejo s svojimi boji. Rudnik po Kinkovih besedah sedaj pripravlja strokovne podlage in potrebne papiijc za odlaganje pepela. Pred septembrom ga po njegovih zagotovili niti niso nameravali odlagati. Do takrat imajo torej vsi še čas za premislek.
Marko Planinc In Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar
Zagorske izkušnje z ljubljanskim pepelom
Zagorska skupščina je pred dvema letoma imenovala komisijo za spremljanje priprav RRPS na zapiranje jame Loka. Zastrokovnooceno projektne dokumentacije, kije po začetnih kontaktih komisije z Rudnikom začela šele nastajati, smo najeli tri eksperte. Dva za oceno jamskih, enega pa za oceno površinskih sanacijskih del. Sodelovanje RRPS s komisijo je trajalo dobro leto in je bilo dokaj korektno.Nakoncu je sicerosta-lo še nekaj vprašanj brez odgovora (npr. vpliv prenehanja črpanja vode oz. zalivanje jame na stabilnost okoliških brežin), vendar bi jih brez sodelovanja komisije ostalo več. Končni projekt so rudniški ljudje ob prisotnosti članov komisije predstavili krajanom KS Kisovec - Loke. Tu se je pokazalo, da ljudje vodilnim rudarjem še vedno precej zaupajo, čeprav je bilo glede načina zapiranja jame izrečenih tudi nekaj odločnih pomislekov.
Sodelovanje pa se je povsem zataknilo, ko je skupščinska komisija po pozitivni oceni zapiranja jaška z navlaženim pepelom (vprašljiva je ostala eventuel-na možnost izluženja), nameravala samo zapiranje nadzorovati. Bali smo se namreč, da s pepelom ne bodo v jamo zašli tudi nevarni posebni odpadki, kijih širom po Sloveniji bolj ali manj (ne)nadzorovano leži blizu
100.000	ton. Ni se nam zdelo logično, da Rudnik vztraja pri dovozu pepela iz Ljubljane, čeprav je potrebna količina prcdstavljalale5% letne proizvodnje pepela v ljubljanski TOTE in zanjo ta odvoz ni mogel biti posebno zanimiv. Jašek pa bi po oceni ekspertov lahko zasuli tudi z jalovino.
Vemo, kako je zaradi naraščajoče ekološke osveščenosti večina Slovencev in nezaupanjado stroke in poli-
tike težko sumljive odpadke kjerkolijavnoodložiti. Strokovne rešitve, ki bi bile sprejemljive za določeno okolje, pa so bojda za Slovenijo predrage. Na RRPS so obljubili, da nam bodo pravočasno sporočili datum začetka dovažanja pepela, da bomo lahko ob jašek postavili svojega kontrolorja. Dejansko pa so nas na dovažanje opozorili anonimni sosedje jaška, potem, ko seje tam že cel teden nekaj dogajalo - sredi noči, ob reflektoijih. Izkazalo seje, da je bilo v jašek odloženo že 100 kubikov pepela.
Zagorski IS je nadaljne dovažanje začasno ustavil, reagirala je KS, nadaljne zasipanje smo nadzirali, vendar dna ni bilo več mogoče raziskati. Cmok, ki se nam je takrat zataknil v grlu, je še vedno tam.
Druga zgodba o ljubljanskem pepelu:
Zeleni Ljubljane so Zelenim Zagorja lani spomladi poslali dva dopisa. Vabili so nas na srečanje, kjer naj bi skupno poskušali rešiti vprašanje možnosti vračanja pepela iz Ij ubljanske TE-TO v opuščene zasavske rove ali na primerne, od rudarjenja prizadete površine. TE-TO Ljubljana namreč pepel nestrokovno, za tamkajšnje ekologe in druge, povsem nesprejemljivo odlaga na barju.
Odgovor: V Zagorju ni nobenih opuščenih rovov niti ni primernih površin, kamor bi bilo mogoče odlagati večje količine pepela. Tudi, če bi le-te bile, ni analiz, ki bi prikazovale vplive površinskih nasipov na okolje. Sploh pa Zeleni nismo pravi naslov za take pogovore. S strokovnimi rešitvami se je treba obrniti na zagorsko občino in okoliško prebivalstvo. S tem je bil dialog med Zelenimi Ljubljane in Zagorja v zvezi s pepelom zaključen.
Marinka Draksler
ZfEAVC
Poznate človeka, ki je zadovoljen? Pomirjen sam s seboj in s svojo okolico? Ki v miru obdeluje svojo njivo. Človeka, ki njegovega miru ne zmoti nič od tega kar pretresajo v vaški ali državni gostilni. Ne poznate. Seveda. Niso zastonj že stari Grki pri belem dnevu z lučjo iskali prav njega, Človeka. Torej ste potencialni kandidat za eno od delavnic življenja, psiho fizo terapevtsko skupino, lokalno šlogarico ali pa sekto, ki budno čaka, da vas sprejme vase. Da drugih niti ne omenim. Pogovor, ki ga boste prebrali v nadaljevanju je ilustrativen že sam na sebi. Toda ne pustite se zapeljati sladkosti besed. In, ko se boste odločili, da željo po spremembi svojega bednega življenja predate v roke enega od t.i. vidcev ali vedcev, bodite previdni. Ne pozabite, da so tudi oni samo ljudje in zato krvavi pod kožo. Rešitev vaših težav je v vas samih. Vprašanje, kaj delajo drugi, ni toliko važno, kot to, kakšen je vaš namen. Toda to je najtežje.
vojno so ga mučili in deportirali, po vojni pa je bil celo odlikovan. Ko sem enkrat vpraSala ali je koga ubil v svojem življenju mi je zagotovil, da ne. Midva z gospodom Matijo Medveškom, tako mu je bilo ime, sva skupaj živela, stara mama pa je delala. Ogromno se imam zahvaliti njemu in stari mami. Ona mi je pokazala ženski princip in nikoli se ni pritoževala. Dva otroka staji umrla in možu se je, prav na to krščanstvo, zmešalo.
Z Lidijo Asta sva sedeli v majhni sobi društva Yam. Kasetofon je bil vključen, energija je tekla ali pa je bila blokirana. Kdo ve? Parket za hrbtom je škripal, toda tam zadaj ni bilo nikogar. Le slaba izolacija med prostori in korakajoča aktivistika sta ustvarjali iluzijo nevidnega. Lidija, oblečena v belo, samozavesta in samozadostna, a ranljiva in zato primerno zavarovana s paleto bojne opreme...
Kaj vidite, ko se spomnite, vizualizirate svoj rojstni kraj Hrastnik?
Prva slikaje črnina, ujetost, tema... maj hnost in tudi vsa lepota odraščanja. Prva leta nisem živela s starši. Živela sem na Dolu pri Hrastniku, v župnišču. Sicer pa je Hrastnik druga črna točka v Sloveniji. Prva so Ravne na Koroškem. Seveda gledano čisto energetsko. Spraševala sem se, zakaj sem se jaz tam rodila. Hrastnik je še bolj provicnialen od Trbovelj in Zagorja, najbolj ozka dolina, ki si jo lahko zamisliš. Toda tudi mene ni več v Hrastniku. Odpeljala sem vse stvari, počistila vse ostanke. Pa ne zato, da ne bi bila v Zasavju, marveč zato, da ne bi imela po svetu raztreščene energije. Najprej sem odnesla obleke, potem knjige in fotografski material. Včasih sem se namreč ukvarjala s fotografijo. Vse to sem potem vrgla stran. Fotografski material sem podarila otrokom, knjige oddala v antikvariat, obleke razdala.
Kako to, da niste prva leta svojega življenja živeli skupaj s svojimi starši?
Pravim, da sem bila na šolanju pri gospodu župniku, ki meje vzgajal in kjer je bila moja stara mama gospodinja.
Bi lahko dejali, da vas je on iniciral?
Da, da., že pred rojstvom. To sem opisala tudi v svoji knjigi. Župniki so bili vedno gospodje, on pa je bila zame naj večji gospod Hrastnika in Dola. Bil je razsvetljen. Med
Kaj še je ostalo od Zasavja v spominu, pridete kdaj na obisk?
Ne nikoli... sedaj seje vse zelo spremenilo. Toda imam zelo dober spomin. In ljudje v Zasavju so čisto posebni ljudje. Veliko sem živela skupaj z otroci, katerih starši so bili rudarji ali pa steklarji. Rudarji so se mi zdeli zelo topli ljudje, solidarnostni. Veliko je bilo, ob vsem trdem delu ljubezni, kljub ujetosti, katere simbolika so hribi, s katerimi so obdani. Potem se spominjam naslova "plinska celica med hribi". Zasavje je izjemno onesnaženo območje. Ljudje tam so res bolni... toda želim pokazati, da kjerkoli pač že si, lahko izkoristiš tudi tisto najbolj negativno. Vzameš kot neko ravnotežje, za svojo luč, za svojo notranjo rast. Mislim, da sem se zato tam rodila. Tako so delali recimo za časa fašizma. Ker je bilo toliko črnine po svetu, so sc reinkarnirali na različnih koncih sveta in spustili skozi sebe teozofijo, kasneje Modre knjige... V otroštvu sem imela to srečo, da sem lahko bila zelo veliko časa v meditaciji. Včasih so otroke več učili notranje tišine, čutenja z naravo, pozornosti, koncentracije. Jaz sem to dobila tam, v otroštvu. Obenem pa sem zelo trpela, saj sem želela biti z očetom in sestro. Bila sem ločena od vrstnikov. S strani stare mame je bila to celo prepoved. Nihče ni bil dovolj dober, da bi se lahko družil zmenoj, je mislila. Gospod Medvešek se v vse to ni mešal... Spomnim se nekaj otrok, toda tisto niso bila prijateljstva.
Veliko ste bili sami?
Da, zelo veliko. Sem zelo nedružabno bitje. Družabnost imam bolj kot terapijo, da pomagam ljudem, da vidijo.
Kakšni Ij ud je prihajajo na vaše delavnice, na delavnice Vama?
Zalo različni, mislim, da dobim celoten populacijski vzorec. Seveda je to odvisno od vrste delavnice. Na celostne delavnice, delavnice življenja, pridejo vsi, od vnukinje do babice, vsi poklici in socialne skupine.
Zakaj pridejo ljudje na delavnice?
Vsak pride zato, ker bi rad nekaj spremenil v svojem življenju. Če se na delavnici vsaj malo poglobijo vase, da tisto, kar je znotraj, pride na dan, ali pa, da mu da neko refleksijo, da lažje vidi, potem je namen dosežen. Da se človek prestavi na nivo notranjega bitja, ne tistega voajerja.
Ste na teh delavnicah doživeli kakšno neprijetnost, zaplet?
Seveda.
Kaj?
Klinično smrt enega od udeležencev. Človek je prenehal dihati za osem minut.
Kako ste se počutili?
Takrat sploh nisem imela svoje osebnosti, nobenega strahu, nobenih občutkov.
Kaj pa občutek odgovornosti?

Takoj, v desetinki sekunde sem sprejela notranjo tehniko, ker sem vedela, če bi se upirala temu, bi se prav to uprlo. To sem dosegla po metodi izdiha. In istočasno že videla velike naslove v časopisu... "umrl na delavnici življenja, konec terapije. Vama..."
Pridejo ljudje na delavnicepripravljeni?
Da, da, ne. Društvo Vam nima nobenih pravil, pogojev. Odprtost in svoboda duha je edino pravilo. Veliko ljudi je prišlo, pa so potem odšli, pa nikoli več prišli, eni so nekaj časa ostali, eni pa so še kar v Vamu. Eni ostanejo.
Kdo ostane?
To so tisti, ki so se najbolj pripravljeni transformirati iz človeka v bojevnika. Pustiti človeško življenje čisto ob strani.
Katero življenje pa potem je, če ni človeško?
Bojevniško!
Ali se zelo identificirajo z Vamom?
Poiskušamo, da ne. Toda en test je vedno. Ko se primeš pravljice o Vamu in potem, ko se ta pravljica razblini. To je zgodovina vsakega od aktivnih članov. Potem vidiš, da še ni čas. To opustiš in se postaviš na tla. Te identifikacije v bistvu ni več. Že jutri bi lahko odšli v neko drugo življenje, ki pa bi bilo še vedno yam življenje.
Zakaj je potem nujno dodati besedo Vam?
Zato, ker tukaj nihče ne živi tako kot mi, vsaj kolikor jaz poznam stvari.
Mislite v Ljubljani?
Ne, mislim na svet. Na ta način kot živimo mi, ne. Zato rečem Vam. Bomo pa poskusili to razširiti med čim več ljudi. Bile so že komune, različne skupine, toda ne kot mi. Takšne skupine so vedno živele zelo odmaknjeno. Mislim, da smo živeli že vse načine življenj.
Da smo bili že Kitajci, Polinezijci, Tibetanci, Indijci... Edino Slovenci smo prvič. Tisoč življenj, ki sijih že imel do sedaj, sploh ni tako veliko. Zdi se mi, da ta različnost sploh ni tako zelo važna. Važno je, da znaš ta različna znanja, ki si se jih naučil v tisočih življenjih, koristno uporabiti. V tem trenutku, času, kjer se nahajaš.
Se počutite kot nekakšen odrešenik?
Svoje videnje usmerjam tja, kamor me zanima in tisto kar me zanima, je moj lasten interes. Če imam kaj od tega, je dobro, če nimam, se mi zdi prav tako dobro. Jaz nisem odrešenik sveta in me to tudi ne zanima biti. Moja vloga je takšna, da po nekih splošnih zakonih vem, da vedno pritegnem k sebi tisto, kar si na enem nivoju to želi. Podobno privlači podobno in tako se podobni pač najdemo skupaj.
Ni dolgočasno?
Saj so lahko različni, toda to je še vedno ista podobnost. Med moškim in žensko na energetskem nivoju skoraj ni razlik, le ena luknja v auri več.
V ženski ali moški auri?
Ha, ha... ženska ima luknjo. Stvari so enostavne in preproste, človek pa jih hoče videti komplicirane.
Ste se v zadnjih d veh letih zelo spremenili?
Ne morem si zamisliti, pravzaprav prepoznati se samo pol leta nazaj.
Se ukvarjate s čudeži?
Čudež vidim na vsakem koraku, pod vsakim kamnom... bolj kot za čudež gre za čudenje, da ohraniš to otroškost... saj eden od njih ve, da vse to obstaja, da vse to je in da ima nekega opazovalca, hkrati pa se radosti ob tem, da takoje.Toje v bistvu tudispoštovanjekreacije.
Že veste, katera tuja založba bo izdala knjigo Lidia?
Ne še, ampak verjetno bo Penguin, kar bi se mi zdelo zelo ugodno. Tudi numerološko se poklapa. Štiri mesece in pol sem zbirala energijo za to. Prevodje stal 820.000 tolarjev, kar je za slovenski svet zelo velika vsota. To je 12.000, ko smo plačali, je bilo 13.000 nemških mark. Ko bom to energijo dobila nazaj, mi denar ni več potreben. Že tako imam vse, kar rabim. Mene vsaka stvar, ki jo dobim, pa je ne potrebujem, zelo obremeni. Hišo bova postavila s tem denarjem. Mislim, da ne na najino ime, ampak na Yamovo. Sploh ne bova imela lastnine, ker se mi zdi fajn, ker nimam nič.
Ko nimaš nič, imaš vse.
To je še stopnja više. Vem, da bo materializirana v tem življenju. Denar se sploh več ne pojavlja, ker neposredno spreminjaš energijo na fizičnem nivoju. Vse imaš in nič nimaš in nič ni tvojega, ker v bistvu spet ti to ne delaš.
V koliko izvodih je izšla knjiga Lidija?
S ponatisom okoli 3000. Doma imam še 1400 izvodov.
Toda za tako malo število prodanih izvodovjebila knjiga neverjetno razširjena med ljudmi.
Da, ljudje so brali. Po deset ljudi je bralo eno knjigo. Veliko jih je bralo, malo ljudi je knjigo kupilo. Vse v smislu "jaz tega ne bi imel doma na polici, ne bi se identificiral s tem..." Moj namen ni bil, da se knjiga proda, marveč, da se razširi med ljudi. Čez 400 izvodov sem tudi podarila.
Kako ste uspeli finančno?
Nisem, saj nisem, kje pa. To je še vse investicija mojega preteklega življenja, ko sem živela kot človek in, ko sem z malo dela in malo energije, ki pa je bila usmerjena na fizični nivo, veliko zaslužila. To je še vedno iz fonda prodanega stanovanja. Pa tudi lastnica tiskarne, kjer je bila tiskana knjiga, je Aleno-va teta. In so pač stiskali bolj poceni.
Toda knjiga bi bila lahko tudi finančno uspešen projekt.
Bilo je zelo zanimivo. Knjiga seje odlično prodajala, potem paje založbe niso hotele več jemati.
Zanimivo.
Da, to se še ni zgodilo. Vendar, vem, jaz vem. Moja izkušnja je ta, da ljudje odrežejo to belino. Tako kot se je zgodilo, da so vsi popolnoma zatajili svoj lastni jaz. Enega človeka ni bilo, mogoče Peter, daje verjel ves čas. Pa ni, tudi Peter je podvomil...
Barbara B. Centa Foto: Iz projekta Svetnica in zvodnica


im


SOBOTA, 26.6.
■K;
1993
i!
SLOVENIJA 1
9.10	RADOVEDNI TAČEK: Plošča
9.30	OSCAR JUNIOR
9.40	PLEMENITI TOM, angleško poljski film
J1.00 PET PRIJATELJEV, ponovitev angleške nanizanke, 13/13
11.25	SRI LANKA
12.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE h.00 POROČILA
13.05	TEDNIK
13.45	VEČERNI GOST: Boris A. Novak
15.25	SLAČENJE, ameriški film
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	PO SLEDOVIH NOETOVIH SINOV, nemška dokumentarna
: ::	serija, 2/2
19.00	RPL
19.45	TV MERNIK 19 00 RISANKA
19.10	ŽREBANJE 3X3
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19,56	ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	SVETOVNE GLASBENE NAGRADE, 1. del
21.35	POGLEJ IN ZADENI
22.45	TV DNEVNIK 3, VREME 23.09 ŠPORT
23 25 SOVA
NAČRT, švedska nadaljevanka
1111:3/3
APPASSIONATA, italijanski film
SLOVENIJA 2
12.00	ČLOVEK IN GLASBA: Beethoven - skladatelj junak, 9/9
12.50	SOVA, ponovitev
LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 7. epizoda ameriške nanizanke
13.15	NAČRT, švedska nadaljevanka Vi
14 15 Ciklus Cl. Chabrola:
PIŠČANEC V KISU, francoski film
15.00	ŠPORTNA SOBOTA
16.00	NBA KOŠARKA
16.55	RIM: ATL POKALA A
18.45	DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija 9/25
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.10	STUDIO CITY
21.10	D.PIsrria: POGUBNO OKOLJE, angleška nadaljevanka 3/3
22.00	SOBOTNA NOČ
22 00 POP DELAVNICA
23.00	VIDEONOČ
KANAL 10 TRBOVLJE
13.30	KORISTNE INFORMACIJE
14.00	OTROŠKI PROGRAM
16.00	100 NA URO, mladinski program
17.00	SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENI COCTAIL
16.00	SOBOTNO POPOLDNE
16.45	OBVESTILA IN EPP
Sporeo
17.00	SOBOTNO POPOLDNE 18 00 ČESTITKE IN ŽELJE 1111: POSLUŠALCEV
19.00	SLOVO
NEDELJA, 27.6.
mim	>		;X;Xx	
	?	11:	11	X; •:

SLOVENIJA 1
8 55 ŽIV ŽAV, ponovitev
9.45	HUCKELBERRY FINN IN V;../-/ NJEGOVI PRIJATELJI,
angleška nadaljevanka 16/26
10.10	NONNI IN MANNI, nemška nadaljevanka 5/5
11.00	NAŠA PESEM 93, 1. oddaja
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12J0 DOMAČI ANSAMBLI: IGOR IN 1111;: ZLATI ZVOKI
13.00	POROČILA
13^)5 ZBOGOM, LADY, ameriški film
(Ob)
15.05	STALIN, angleška : : : v dokumentarna serija 2/3 1605 SPLOŠNA PRAKSA, lili avstralska nanizanka. 2/11
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	MARRIAGE ON THE ROCKS, ameriški film
19.05	RISANKA
19.10	SLOVENSKI LOTO
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
2010 ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 60
21.30	NA POTI Z DR. STINGLOM,
1 nemška dokumentarna serija 9/
22.05	TV DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA
HAL ROACH PREDSTAVLJA: TRGOVCA PA TAKA,
Z ameriška burleska 16. del (čb) AGATHA CHRISTIE S MISS :	MARPLE, angleška nanizanka
SLOVENIJA 2
9.30	SOVA
NAČRT, švedska nadaljevanka
11111 3/3
10.30	VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 2/6
lij» SVETOVNE GLASBENE NAGRADE, l.del
12.20	POGLEJ IN ZADENI 13J» ŠPORTNA NEDELJA
13.30	KOLES. DIRKA KRKE
13.25	MONTPELLIER: F ROK
15.25	RIM: ATLETIKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT
20.00	SLOVENSKI MAGAZIN
20.30	ZMAGOVITI, ameriški film (čb)
22.25	ŠPORTNI PREGLED
KANAL 10 TRBOVLJE
Prosti dan
TV SIGNAL LITIJA
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL)
1$ 00 STO NA URO (KANAL 10)
19.00	NINJA TURTLES (risani film)
RADIO TRBOVLJE
6.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
6.45	IZBOR POPEVKE TEDNA
9.30	EPP
10 00 GOST TEDNA
10.45	OBVESTILA IN EPP
11.00	NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM
12.00	IZBOR VIŽE TEDNA
12.30	EPP
12.45	OBVESTILA
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV
14.00	NEDELJSKO POPOLDNE
18.00	SLOVO
|||;|
PONEDELJEK, 28.6. 1993
■xjxjlxjxx:
SLOVENIJA 1
10.45 BATMAN, 28. epizoda ameriške :	nanizanke
11.10	DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/25
11.40 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI
12.10	PO SLEDOVIH NOETOVIH SINOV, nemška dokumentarna oddaja 2/2
13.00	POROČILA
13.05 SLOVENSKI MAGAZIN
13.35 ŠPORTNI PREGLED
16.25	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	RADOVEDNI TAČEK: Med
17.25	OTROCI ŠIRNEGA SVETA,
ameriška dokumentarna nanizanka, 7/26
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.10	MEDNARODNA OBZORJA: FRANCIJA
20.55	OMIZJE
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.39	ŠPORT
22.45	SOVA
SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 4/13 AGATHA CHRISTIE S MISSS MARPLE, angleška nanizanka, 21 8
SLOVENIJA 2
15.00	FORUM
15.15	TV MERNIK
15.30	UTRIP
15.45	ZRCALO TEDNA
16.00	NEDELJSKIH 60
17.00	OBZORJA DUHA
17.30	SOVA, ponovitev
HAL ROACH PREDSTAVLJA: TRGOVCA PA TAKA, ameriška burleska (čb)
17.50	AGATHA CHRISTIE S MISS MARPLE, angleška nanizanka. 1/ 8
16.50	TV AVTOMAGAZIN
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19.66 ŠPORT
20.10	SEDMA STEZA
20.30	SULEJMAN ALIU: PONOSNA BOLEČINA, drama prlštinaka
TV
21	50 ZELENA URA
22	20 PRO & CONTRA
23.20	BRANE RONČEL IZZA ODRA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia
; BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	100 NA URO, ponovitev
21.20	VIDEO GROM, oddaja Kanala A
22.50	SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.48	OBVESTILA IN EPP
15.00	ŽELELI STE JIH SLIŠATI
16.00	SNOOPY
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	POVABILA IN INFORMACIJE
17.30
19.00	SLOVO
TOREK^ 29.6.
;X;X:X;X;:;:;:;X


1993
m
SLOVENIJA 1
10.10	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
10.40	TV AVTOMAGAZIN
11.10	ZELENA URA
11.40	SULEJMAN ALIU: PONOSNA BOLEČINA, drama prištinske TV
13.00	POROČILA
14.15	SOBOTNA NOČ POP DELAVNICA
15.15	VIDEONOČ
16.35	SEDMA STEZA
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI,
koprodukcijska nadaljevanka, 17/ 26
17.35 OSCAR JUNIOR 17.45 LISICA ZVITOREPKA, k;/: portugalska risanka
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19	30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20	10 ŽARIŠČE
20.40	MAGIJA IN MODA
21.35	KRONIKA, kanadska
dokumentarna serija, 11/12
22.00	EV. SAŠA IN SAŠO PREDSTAVLJATA
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.39	ŠPORT
22.45	SOVA
ALO, ALO, angleška nanizanka,
1117/18
AGATHA CHRISTIE’S MISS MARPLE, angleška nanizanka, 3/8
SLOVENIJA 2
16.15	MEDNARODNA OBZORJA:
Francija
16,55	LJUDJE IN ZEMLJA
17.25	SOVA, ponovitev
SO LETA MINILA, angleška

BEI
nanizanka, 4/13
17.55	AGATHA CHRISTIE’S MISS MARPLE, angleška nanizanka, 2/8
18	45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
19	30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.00	POSLOVNA BORZA
20.10	F.Labella-J.Bond:
MICHELANGELOVA POMLAD, iSlI&i; koprodukcijaska nadaljevanka 2/ 5
21.00	OSMI DAN 21 50 VIDEOŠPON
22.30	V SLUŽBI ROCK'N’ROLLA
23.00	SVET POROČA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	KONTAKTNA ODDAJA
21.15	SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
20.00	NINJA TURTLES (risani film)
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14 30 POROČILA
44.46	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LESTVICA SLOVENCA
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
SREDA, 30.6. 1993
SLOVENIJA 1
10.30	BATMAN, 29. epizoda ameriške nanizanke
10.55	VIDEOŠPON
11.35	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.05	KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 11/12
12.30	NA POTI Z DR. STINGLOM, ponovitev nemške dokumentarne serije, 9/12
13 00 POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
15.25	MICHELANGELOVA POMLAD,
koprodukcijska nadaljevanka, 2/5 16 20 SVET POROČA
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	GULIVERJEVA POTOVANJA, ameriški risani film
18.30	OTROŠKA ODDAJA 18 45 16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	FILM TEDNA: THE INCIDENT, ameriški film
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.39	ŠPORT 22 45 SOVA
V ŠPORTNEM DUHU, ameriška
nanizanka, 13/15
lili AGATHA CHRISTIE’S MISS K MARPLE, angleška nanizanka, 4/8
SLOVENIJA 2
15.20	MAGIJA IN MODA
16.10	OMIZJE
17,25	SOVA, ponovitev
ALO, ALO!, angleška nanizanka, 17/18
17	55 AGATHA CHRISTIE'S MISS . MARPLE, angleška nanizanka, 3/8
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA,
: i :	ameriška izobraževalna serija,
21/52
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.10	ŠPORTNA SREDA
23.15	OBISKI__________________
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PRGRAM
20.15	REZERVIRAN ČAS
21.45	SATELITSKI PROGRAM
22.44 ŠPORT 22 50 SOVA
NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA, 3. epizoda ameriške nanizanke
1111 AGATHA CHRISTIE'S MISS r i i MARPLE, angleška nanizanka, 5/8
SLOVENIJA 2
15.50	FILM TEDNA: THE INCIDENT, ameriški film
1725 SOVA, ponovitev
-.V.W.-.V.V
lili
17.50	AGATHA CHRISTIE'S MISS MARPLE, angleška nanizanka, 4/8
18.45	ŽE VESTE
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT 20 00 POSLOVNA BORZA
20.10	ZNANOST, 24. oddaja
20.35	UMETNIŠKI VEČER 20.38 VIDEO VEČER: REPORTAŽA Z MEDNARODNEGA FESTIVALA ili VIDEA V HAGU
21.15	AVTOBUS
21.25	ŽENSKA, KI NENEHNO GOVORI
21.40	LABIRINT
TV SIGNAL LITIJA
20.00	PROGRAMSKI ČAS
REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14 30 POROČILA
14.48	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	KONTAKTNA ODDAJA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	UPOKOJENCI MED NAMI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
ČETRTEK, 1.7.
1993
SLOVENIJA 1
11 30 NAŠA PESEM 93, 1. oddaja
12.00	ANALITIČNA MEHANIKA,
ameriška izobraževalna serija, 21/52
12.30	DOMAČI ANSAMBLI: Igor in zlati zvoki
13.00	POROČILA
14.55	PRO & CONTRA
15.55	OBISKI
17.00	TV DNEVNIK 1
1710 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDI MARIBOR
18.48	16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.40	GOZDARSKA HIŠA
FALKENAU, nemška nanizanka, iiitii 4/13 21 30 TEDNIK
22.18 TV DNEVNIK 3, VREME
KANAL 10 TRBOVLJE
KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.16	ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimee - oddaja Kanala A)
cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
18.00	VIDEOSTRANI, prenoa radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje)
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	RADIO NA OBISKU
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	VIŽE ZA VSAKOGAR
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK 18 00 LITIJSKO OKENCE
19.00	SLOVO
PETEK, 2.7. 1993
SLOVENIJA 1
9.45	BATMAN, 30. epizoda ameriške nanizanke
10.10	ZMAGOVITI, ameriški film
12.05	ŽE VESTE
12.35	ZNANOST, 24. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA
13.18 UMETNIŠKI VEČER - VIDEO VEČER:REPORTAŽA Z MEDNARODNEGA FESTIVALA VIDEA V HAGU 13.58 AVTOBUS

14.05	ŽENSKA, KI NENEHNO GOVORI
14.20	LABIRINT
16.05	OSMI DAN, ponovitev
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	SRI LANKA
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18	45 16 ČRK, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19	56 ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	WILD PARTY, ameriški film 22.15 TV DNEVNIK 3. VREME
22.39	ŠPORT
22.45	SOVA
LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE,
1 8 epizoda ameriške nanizanke Ulil AGATHA CHRISTIE'S MISS III MARPLE, angleška nanizanka,
S® 6/8
Ciklus filmov C. Chabrola: lili INSPECTOR LAVARDIN, illl francoski film
SLOVENIJA 2
GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 4/13
SOVA, ponovitev NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA, 3. epizoda ameriške nanizanke
AGATHA CHRISTIE'S MISS MARPLE, angleška nanizanka, 5/8
ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT 20 10 STALIN, angleška i i l dokumentarna serija, 3/3
21.05	INTERVJU
22.05	HOMO TURISTICUS
22.35	KONCERT OB 150 LETNICI
EDVARDA GRIEGA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radis BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM
(Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples)
21.30	SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
16.00	PROGRAMSKI ČAS
REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME
RADIO TRBOVLJE
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENE NOVOSTI
16.00	POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	MLADINSKI VAL
19.00	SLOVO
HKRA »000			
TEBOVUl			
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I
I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, GRADBENE PARCELE
letnik 1986, dodatno opremljeno. Tel.: 22-107.
V TRBOVLJAH prodam vikend. Tel.: 25-577.
GARAŽA
PRODAM zidano garažo na Kidričevi v Zagorju. Tel.: 73-719.
AVTOMOBILI IN DELI
RABLJENO izpušno cev za A TX 50 c prodam za 70 DEM. ZdravkoBenko, Loke 48, Kisovec.
ZAPOSLITEV
INŠTRUKCIJE (matematika, fizika, angleščina) za popravne izpite. Tel.: 61-627.
PRODAM Alfo 33 Quoro,
ZAHVALA
S trpko bolečino v srcih se ob izgubi dragega moža, očka, sina brata, sorodnika, prijatelja
Dejana GRDENA
toplo zahvaljujemo vsem in ^	vsakemu posebej, ki se je z
'	4' dejanjem ali besedo, z izrazi
sožalja, solzami, cvetje, svečo, pesmijo, z drobno mislijo in tihoto poslovil od njega.
Iskrena hvala za vso pomoč in tolažbo, hvala za ljubezen in prijateljstvo, hvala za obred, spoštovanje in razumevanje.
VSI NJEGOVI.
Kandrše, Mlinše, Izlake, Log,
24. junij 1992.
|	STROJI
PRODAM kosilnico SIP kombinator	M.200	z
obračalnikom. Tel.: 27-024 (po 19. uri).
GLASBILA
PRODAM starejše dobro ohranjene citre in precej not zanje. Tel.: 73-719.
RAČUNALNIKI
PRODAM Commodore 128 d z disketnikom, 70 disket z veliko igricami, literaturo in dve igralni palici. Tel.: 22-139.
PRODAM računalnik Schneider - monitor, tastatura, printer, yostick - 500 DEM. Tel.: 21-941.
_________ŽIVALI_________
PRODAM perzijske muce -čokoladne, čistokrvne. Tel.: 24-516.
1	RAZNO
PRODAM jogi posteljo 160X200 za 23.000 SIT, pralni
stroj za 7.000 SIT, kiperbuš za 15.000 SIT.. Tel.: 22-472.
PR ODAM dvoje novih vrat LIP Bled - Krilo 80 - bukov furnir, podboj 10 - smreka. Cena je 25 % nižja od tovarniške. Tel.: 73-719.
POCENI prodam igrice Family Computer, stare 3 mesece ter 3 kasete z igricami poleg tega pa še šototr iglu, star 1 leto. Tel.: 61-395.
PRODAM raztegljiv kavč in dva fotelja za 200 DEM. Tel.: 24-362.
PRODAM kolesa: moško kolo ROG, kolo Pony in kolo BMX. Cena po dogovoru. Tel.: 61-947.
PRODAM medicinsko sobno kolo za 30.000 SIT. Tel.: 61-890.
UGODNOprodamkombiniran otroški voziček, oblačila za dojenčka in calorex (štedilnik na trda goriva s pečico in kuhalno ploščo). Tel.: 21-408.
POCENI prodam štedilnik na trda goriva. Tel.: 61-611 (od7.do 15. ure - Dejan).
ZAHVALA
Iskrena hvala gospodu Andreju Žagarju, ker je del svoje prvo junijske nagrade namenil kot pomoč pri nakupu opreme za otroško šolski dispanzer.
Vodja otr. šolskega disp.:
Dr. Tomai VAHTER
C
Direktor ZD Trbovlje: Dr. Samo FAKIN
r.yylyy.y.-:
Vsem, ki so nam omogočili čudovit izlet
v GARDALAND
se Iskreno zahvaljujemo učenci:
8.a in 8.b razreda
OSNOVNE ŠOLE IVAN KAVČIČ ,
IZLAKE.
il««

: .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................^
HSOSEH mKQP
ŠOLSKIH POTREBŠČIN BOGATA IZBBIRA ŠOLSKIH TORBIC
-10%
POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILUNAD 2.500 SIT ALI NAKUP NA OBROKE
ČAKA VAS PRESENEČENJE!!
m
PAPIRNICA PIRAMIDA ZAGORJE TEL 64 322 PAPIRNICA K-4 TRBOVLJE TEL 23 013
. mm m	-	•	m*	..
gorenjese/v/s d.o.o.
SE Trbovlje, Opekarna 2 telefon 22 277, telefax 26 174
ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV:
gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi klimatizerji - klima naprave alarmni sistemi za varovanje objektov, plinske peči za ogrevanje in bojlerji originalni rezen/ni deli gorenje
24 MESEČNA GARANCIJA za nakup bele tehnike in televizorjev
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
gotovinski popust
brezobrestno pladlo na 4 obroke s čeki možen nakup na 6 obrokov
PRODAJA NA ZAKUP ■ TEMPO
omogoča mesečno odplačevanje na dve leti, takojšnjo uporabo izdelka, brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa
AKCIJSKA PRODAJA:
pralni stroji že od 43.200 SIT dalje
televizorji s teletekstom že od 39.996 SIT dalje
Pridite in se prepričajte v SERVIS GORENJE na Opekarno 2 (za hotelom in pomarančo) v Trbovljah.
[TFmpol

smmmm malbai
TSZ-
NCVA DIMENZIJA
.11..1
CLIO
- BOLJŠI - KVALITETNEJŠI - CENEJŠI
>RN 1.2 (60KS) 5 VRAT:«?fe.m maloprodajna cena 1.236,360,00 >RT 1.4 (80KS) 5.:[VRAT m maloprodajna cona 1,508,348,00
VABIMO VAS na!:,6glMi!-lri preizkusno vožnjo. Dobava TAKOJ, količina omejenal Ne zampdlta USODNE PROMOCIJSKE CENE.
-	FIAT REàATÀ%0S 9/86 11 S.600 km 460.950 SIT
•	126P 8/88iii-49.800 km 168.00 SIT
-	R4 GT0 12/89 117.300 km 367.500 SIT
•	GOLF.èJXD 8/88 93.875 km 857.850 SIT
-	GOLF JXD 12/87 73.500 km 739.200 SIT
-	RS CAMPUS 5V 11/90 63.200 km 719.040 SIT (dodatna oprema)
UGODNI KREDITI IN LEASING.
Takojina dobava za vozila RENAULT 5 Campus
P d • - 0601/7A OTI	- nft01/21 525
pro aja. 1/Z L 1, servis. 72	j
mmmmmmmmrnmmmm
Na Srednji šoli Zagorje, v programu gostinske storitve, so prejšnji teden stekli še zadnji zaključni izpiti, pri katerih ni manjkalo pozorne postrežbe, predvsem pa izbrane jedače. Kot je povedala ravnateljica Anica Maček - Ule so s prvo generacijo oziroma "poskusnimi zajci", ki letos zaključujejo šolanje, zadovoljni. Tudi vnaprej si želijo, da bi se v šolanje ne vključevali le tisti, ki iščejo "streho nad glavo", saj program le ni tako nezahteven - predvsem imajo pestro prakso, pomembna sta spretnost in veselje do dela v kuhinji, nege, oblikovanja tekstila. V prihodnje jim bodo za izbirni predmet poleg angleščine ponudili še poslovno informatiko.
V dvoletnih programih imajo učenci možnost šolanja še eno leto, lahko se zaposlijo ali vpišejo v drug program. Anita Roglič, vodja priprave in serviranja jedi, je povedala, da v skrajšanem programu ni bilo nobenega fanta, da pa so bila dekleta za delo dovzetna. Zaklj učne izpite v obliki izbranih menujevi, so pripravljala v skupinah po tri in pripravile jedi, ki so se kar same ponujale. Ker pa je jedi toliko, kolikor je kuharjev, smo se pozanimali, kaj najrajši kuhajo, pa če so z izbiro poklica zadovoljne...
Suzana Jevnišek iz Litije je povedala, da seje veliko naučila, a se bo preusmerila na vzgojiteljsko šolo. Pravi, daje dober kuhar lahko tudi tisti, ki kuha doma. Katja Dolenc iz Trbovelj pa je že našla zaposlitev. V baru Point v Hrastniku dela kot natakarica. "Možnosti za zaposlitev niso velike," je še povedala, "in če sem odkrita, sem ugotovila, da me bolj kot kuhanje veseli šivanje. Glede na to, koliko
ca

R


smo se naučile, bi lahko imele več možnosti za zaposlitev." Elvira Krestič iz Zagorja pa se je odločila še za eno leto šolanja: "Rada kuham, še rajši jem, najraši pa pripravljam različne sirove jedi.” Temu primerno so učenke svoj okus predstavile ocenjevalni komisiji. Tako so med drugim postregle za toplo predjed z ocvrtim sirom s tatarsko omako in milijonsko juho, za glavno jed pripravile telečji ragu in zdrobove cmoke, kot desert pa prinesle na mizo jabolka z vauilijevo kremo.
Tekst in foto: Petra Radovič
Iz svetovne literature
Prvič v zasavskem prostem prevodu objavljamo dela Douglasa Adamsa, ki so izšla v večmilijonskih nakladah. V štirih nadaljevanjih boste lahko spoznali najboljša dela tega pisca, ki jih je pozasavil Jure Nagode. Najprej smo se pri Zasavcu lotili Adamsovega Štoparskega vodnika po galaksiji.
Obstaja teorija, po kateri bo Zasavje v primeru, da bi kdo odkril, čemu služi in zakaj sploh je, pri priči izginilo, nadomestilo pa ga bo nekaj še bolj čudnega in nerazumljivega.
Obstaja še druga teorija, po kateri se je to že zgodilo.
Stoparski vodnik po Zasavju
Pripeljem se iz Ljubljane, v Zagorju me vrže ven. Prej prijazni voznik najnovejšega BMW-ja me vrže ven. Še preden izgine izza ovinka, zakličem za njim nekaj nespodobnega o njegovi materi in krdelu orangutanov, s katerim se je pred 30 leti družila njegova mama. (Voznikovo starost sem od oka ocenil na 30 let.) Najbrž me ni slišal. Le kako naj bi vedel, da se ne bo strinjal z mano o popolni zgrešenosti Drnovškove politike.
Štopam naprej in razmišljam o pluralizmu mnenj in o politični kulturi v vesoljni Sloveniji. Mimo pripelje starejši možakar v fičku.
Ustavi. Hopla, tale pa se sigurno ne strinja z vladno politiko, si mislim. Imam prav? Seveda imam! Ko med prijetno vožnjo pljuvava po zakonu o lastninjenju, socialni politiki in nesposobnosti raznih strank, Trbovlje kar "zdrsne" mimo. Prosim ga, naj ustavi, vendar mu to še na misel ne pride, ko pa tako prijetno klepetava. Mimogrede sva v Hrastniku. Šele tu se spomnim, da bi bilo dobro našo vlado malo pohvaliti, na primer kako dobro obvladuje razne afere. Učinek je takoj viden. Vrže me ven. Postavim se na nasprotno stran cestišča in zopet dvignem palec. Po pol ure čakanja spet ustavi auto. Tokrat sem trdno odločen, da bom molčal kot grob.
Ženska za volanom gre v Trbovlje. Ha, ta me pa ne bo vrgla ven. Tokrat sem se zmotil. Sama je namreč načela debato o obupnem stanju trboveljske občine. (Mogoče me je zamenjala s kakšnim občinskim parlamentarcem, čeprav nisem nikomur podoben.) Molčal sem, to je bila moja napaka. Ni ji bilo všeč, da ima v avtomobilu osebo, ki ji ne prikimava ob njenih veleumnih ugotovitvah glede stanja blagajn in ostalih nadnaravnih čudes v Trbovljah. Vrže me ven. Ker gre samo osel dvakrat na led, spet dvignem palec, obenem pa počasi pešačim proti domu. Tokrat imam naj večjo srečo. Nihče mi ne ustavi.
Doma se utrujen zleknem na kavč in skušam iz te zgodbe potegniti nek nauk. Po strokovni analizi obeh voznikov in voznice pridem do zaključkov:
a)	Štopar nikoli ne sme načeti teme o politiki, še posebno, če štopa v Zasavju ali proti Zasavju.
b)	Nikomur ne piše na čelu s katero stranko ali politikom simpatizira.
c)	Ko se štopar končno znajde v Zasavju, je najboljše, da nadaljuje pot s kakšnim javnim prevoznim sredstvom, saj je čakalna doba na štop v povprečju šestkrat daljša kot npr. pri Ljubljani.
d)	V Zasavju živi neko posebno pleme, ki se v povprečju loči od drugih plemen predvsem po dobrem poznavanju politike, kletvici matkurba in po zelo razvitem čutu za neupoštevanje mnenj drugih.
SE NADAIJUJE
Jure Nagode


Tokrat 2180
Prav neverjetno. Tudi drugi nagrajenec se s svojo številko ni pojavil v uredništvu. Tako bo torej dobitnik, ki ima Zasavca s številko 2180 in na ko/.urcušeredno številko Zasavca (20), dobil kur trojno nagrado - torej trikrat toliko pločevink piva Dni, kolikor tehta. Upamo, daje nagrajenec dovolj težak. Če lina npr. sto kilogramov, bo lahko s 300 pločevinkami napojil kar celo :: sosesko.
Še enkrat polagamo na srce - shranite Zasavca vsaj do naslednjega tetina.
Manekenska pota
Blanka Tomac, miss Zasavja 91, izbrana za finale Obraz leta 92, sprejeta v Društvo modnih delavcev Slovenije in uvrščena med dvanajst finalistk za Model leta 93. Svojo manekensko pot je pogumno začrtala, sodeluje pri agenciji Zoom Promotion, vsaj enkrat mesečno sodeluje na kakšni od modnih revij ali pa se pokaže na castingu, to je predstavitvi, na podlagi katere se lahko uvrstijo tudi v sodelovanje pri kakšni reklami. Kakšno udeležbo pa smo verjetno tudi pozabili omeniti.
Si veliko zaposlena z nastopi na modnih revijah?
Niti ne. Sicer rada sodelujem, zaslužka pa ni veliko. Vse jemljem bolj za zabavo. Trenutno sem povabljena na modno revijo, ki bo v diskoteki Babilon v Ljubljani, čaka pa me 5e finale za Model leta 93, ki bo 26. junija v Mariboru.
Mm
rn
Še je čas za prijavo za izbor letošnje miss Zasavja, ki bo tokrat na bazenu v Zagorju 23. julija podkrepljena z zanimivim programom in ansamblom Čuki. Najlepše tri se bodo potegovale tudi za naslov miss Slovenije in se udeležile polfinala.
Pogoji za prijavo in prijavnica je objavljena v prejšnji številki, danes zato objavljamo še enkrat le prijavnico. Dekleta, še je čas za prijavo - le korajžno.
Kakšna je konkurenca v tem finalu?
Velika, ker so izbrali zelo različne in zanimive obraze. Vsak izžareva nekaj svojega.
Kakšna so občutja, če si, oziroma nisi izbrana med najbo^še na tekmovanju?
V vsakem primeru sem zadovoljna. Okusi so različni, ne obremenjujem se z zmago, temveč mi pomeni uspeh že samo sodelovanje. Vedno spoznavam nove ljudi, njihove navade in s tem spoznavam tudi drugačen način življenja.
Kaj je zate lepota?
Všeč mi je skladna postava na človeku, prijeten videz, veliko dam na inteligenco in samozavest. Všeč so mi ljudje, ki ne posnemajo drugih in imajo čisto svoj image. Navadno že ob prvem stiku začutim ali mi je človek zgolj simpatičen ali pa mi je všeč. Težko pa je govoriti o besedi lepota, saj le-ta vsebuje več kot pomeni biti zgolj lep.
Kaj boš delala med počitnicami?
Počitnic si ne morem privoščiti, saj so mi v agenciji skorajda zagrozili, da bodo v primeru, če me ne bo doma, poiskali zamenjavo. Tako si obetam le kakšen teden ali dva na morju. Pomagala pa bom tudi pri izboru za Miss Zasavja 93. Vsekakor bom spremljala tudi ostali modni svet.
Petra Radovič, Foto: Mihalič

Vabimo vas na svečano otvoritev moškega butika in turistične agencije SCORPION,
25.6.1993 ob 17. uri pri gostišču CAR v Hrastniku
z SAŠOM HRIBARJEM, MODNO REVIJO In gostom MIRANOM JERIČEM, poslancem v državnem zboru.
ELEGANCA -	Po otvoritvi ples s skupino VETER do zgodnjih jutranjih ur.
POSLOVNOST ■	Pestro gostinsko ponudbo nudi gostišče ČAR.
POLITI KA	PRIDITE, ČAKA VAS PRESENEČENJE.

llililÉ
!!l§g||g
1


IrWezenmoM
r KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
24.6.: Vonj po ženski (am. uspešnica) ob 17.00 in 20.00 25.-28.6.: Smrt ji lepo pristoji (am. črna komedija), pet. do ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 20.00 29.-30.6.: Špiclji (am. komični thriller), tor. in sre. ob 18.00 in 20.15
Zagorje - Delavski dom
24.	-27.6.: Polnočna vročica (am. thriller), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00 25.	-29.6.: Oblegani (am. akcijski), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00 30.6.: Oddaljena obzorja (am. ljubezenska drama) ob 19.00
Hrastnik - Delavski dom
24.	-25.6.: Kuffs (am. komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 18.00 25.	-27.6.: V postelji s sovražnikom (am. kriminalka), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 30.6.: Patriotske igre (am.akcijski) ob 20.00
Kino Dol pri Hrastniku
26.6.: Kuffs (am. komedija) ob 18.00
Izlake - Kinodvorana
27.6.: Oblegani (am. akcijski) ob 20.15
RAZSTAVE
Hrastnik: 24.6. ob 18.00 bo otvoritev razstave fotografij ob 60. obletnici Foto kluba Hrastnik v predverju športne dvorane na Logu. Trbovlje: V poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku razstavlja 12 del v pastelu in perorisbi član Relika Vinko Hrovatič. Razstava bo odprta dva meseca. Zagorje: V avh delavskega doma je odprta razstava risbic učencev OŠ Tone Okrogar v okviru 90-lelnice OŠ Tone Okrogar.
KONCERT
Hrastnik: 24.6. ob 19.00bo v športni dvorani na Logu svečana prireditev v počastitev 140-letnice rudarske godbe Hrastnik, dneva državnosti in občinskega praznika s slavnostnim koncertom in podelitvijo priznanj. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Sergij Pelhan.
NOVA KNJIGA
Zagorje: V Delavskem domu bo
28.6. ob 19.00 predstavitev 3. samostojne pesniške zbirke Pesmi na potepu Francija Lakoviča. V kultu me m programu bo sodelovala komorno vokalna skupina pod vodstvom Francija Stebana in učenci OŠ Ivan Skvarča. Pogovor s pesnikom bo vodila Petra Radovič. Slavnostni gost večera bo minister za kulturo Sergij Pelhan.
Breg pri Litiji: 25.6. ob 15.00 ob Dnevu državnosti in ob 50. obletnici Dolenjskega odreda bo proslava pri gasilskem domu. Slavnostni govornik bo litijski župan Mirko Kaplja.
Dol: 24.6. bo ob 16.00 tekmovanje gasilcev pred Jutranjko. Ob 17.00 bo nastopila godba na pihala iz Kapele in mažoretke iz Trbovelj pred spomenikom na Dolu ob praznovanju državnega, občinskega in krajevnega praznika ter 40-letnice PD Dol.
Zagorje: 24.6. bo proslava ob prazniku državnosti na ploščadi pred muzejem. Program z naslovom Pozdrav mladi državi bodo izvajali učenci OŠ Tone Okrogar, učenke baletne skupine GŠ Zagorje, MPZ Vesna in Pihalni orkesterSveaZagorje. V primeru dežja bo proslava v avli Delavskega doma. Ob 20.00 bo kresovanje na Plešah.
Spodnja.Slivna nad Vačami: 25.6. bo na kmečkem turizmu Kimovec dekliščina slovenske kmečke ohceti.
Kibče: 25.6. bo v gostilni Slovenka fantovščina slovenske kmečke ohceti.
Dol: 26.6. ob 20.00 bo KS Dol organizirala zabavo na prostem -"Dolska noč".
Dol: 27.6. ob 10.00 tekmovanje koscev in grabljic v KS Dol, ob 14.00 pa bo pri trgovini Majcen kmečka zabava "Pod kozolcem".
Dol : 25.6. ob 8.00 je pričetek pohoda ”100 družin v Gore" iz Dola v Gote. Ob 12.00 bo srečanje planincev in krajanov v Gorah v počasti lev praznika KS Dol in 40-lelnice PD Dol. Ob 11.00 pa bodo Divorili posodobljeno cesto Turje - Gore in startali s kolesarskim maratonom.
Trbovlje: PD Trbovlje 26. 6. organi žira izlet na Mrzlico pod geslom "100 družin na Mrzlico". Ob tej priložnosti bodo organizirali bah narski turnir, na voljo bodo tudi objekti in naprave za mali nogomet, rusko kegljišče, gugalnice.
Zagorje: PD Zagorje vabi planince ob 20-lelnici izgradnje planinskega doma dr. F. Goloba in 100-letnici S PD na srečanje 27.6. ob 10.00 na Čemšeniški Planini. V kulturnem programu bosta nastopila MPZ Loški glas in ŽPZ Zora. Za starejše bo avtobusni prevoz z glavne avtobusne
postaje ob 8.00 s povratkom ob 15.00.
Hrastnik: 28.6. ob 19.00 bo srečanje krajanov ob prazniku KS Steklarna pred brodarskim domom.
Hrastnik: 27.6. obS.OO bo zasavsko članskolekmovanje v tenisu naNasipih
PRIREDITVE KS DOL PR( HRASTNIKU ]
Igrišče OŠ Dol: 26.6. ob 10.00 rokometne tekme in rekreacijska tekmovanja
Klubski prostori PD Dol: 26.6. ob
10.00	ekipno tekmovanje v kegljanju na visečem kegljišču za pokal PD Dol
Igrišče OŠ Dol: 26.6. ob 16.00 tekma v malem nogometu med ekipama Državni zbor RS : Občinska skupščina Hrastnik, ob 17.00 tekma v malem nogometu Suhi : Debeli.
Športna dvorana na Logu: 26.6. ob 19.00 košarkarska tekma med ekipama: Državni zbor RS : Sekcija veteranov košarkarskega kluba Hrastnik.
Strelišče v Peklu: 27.6. ob 9.00 ekipno tekmovanje v streljanju z vojaško puško za pokal KS Dol
TEK NA RIGEL
Zagorje: 25.6. ob 10.00 bo državno prvenstvo v gorskem teku - tek čez Rigel. Start in Cilj tekmovanja bo pri gostilni Ašič. Ob 13.00 bodo razglasili rezultate. Od 14.00 naprej bodo pred gostilno Ašič družabno popoldne poskrbeli Igor in Zlati zvoki.
Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21 -222),Zagotje (tel.: 61 -644)in Litija (tel.: 881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od7. do 19. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Ttbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od7. do 19. ure. Informacije
na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110).
Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - 24.6. je dežurni veterinar Liza Pokom, dr.vet. med. Od 25.-30.6.je dežurni veterinar Iztok Soban, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985.
KNJIŽNICE
Hrastnik_____________________
Nove strokovne knjige: 1. Bedenk, K. &...: Deutsch Perfekt.l.Lehrbuch; 2. Bedenk, K. &...: Deutsch PerfektJ.Begleitheft; 3. Velkavth, K. &...: Deutsch Perfekt.2.Lehrbuch; 4. Velkavrh, K. &...:	Deutsch
Perfekt.2.Beghitheft; 5. Rastline in Živah okrog nas; 6. Miller, A.: Drama je biti otrok; 7. Ibuka, M.: V vrtcu bo morda prepozno; 8. Fleet, J.K. Van: Skrita moč osebnosti;9. Holhngsworth, M.: Umetnost v zgodovini človeštva; 10. Cusneros, J.; Španščina v treh mesecih.
Litija__________________________
Nove knjige: Mihvojevič, G.: Riž na 100 načinov; Bavdek, S.V.: V vrtincu mata; 3. Shirakawa, Y.: Moj svet gora; 4. Goudge, E.: Vrt laži; 5. Komač.D.: Angleško slovenski slovar; 6. Košiček, M.: Zakon o razpotju; 7. Božič, P.: Zdaj, ko je nova oblast; 8. Al-Sabti, K.: Sevanje in citogenske poškodbe ; 9. Jančič, M. : Glasnik pekla;
10.	Poniž, D.: Črtomirovo slovenstvo;
11.	Ravnihar, T.: Katedrala Lotse.
Zagorje____________________
Novosti: 1. Virk, T.: Kratka zgodovina večnosti; 2. Papotnik, A.: Zgodnje uvajanje v tehniko; 3. Gospodarsko poslovanje 1,2; 4. Mus-ter-C.,N.: Govorimo nemško; 5. Laib, E.: Erotika v umetnosti; 6. Turk, L: Uvod v računovodstvo; 7. Zhang, X.: Ko je Kitajska še upala; 8. Wolff, L: Sodobni evropski bonton; 9. Palazzi, A.; Velika knjiga o zelenjavi; 10. Vojska-K.,A.: Naš Ambro!
KLAVIRSKA POLETNA ŠOLA
Agencija Gallus Cornioli»* Ih» v sodelovanju z Glasbeno šolo £agorJv organizirala od 25.6. do 8.7. drugo mednarodno (Kilctno klavirsko šolo. Pouk In vežbanje bo potekalo v prostorih glasbene šole pri prof. Gadžljevu Iz Moskovskega konservatorija. Poleg slovenskih talentov so se na razpis prijavili tudi slušatelji iz Italije. Slušatelji bodo bivali v hotelu Medijske Toplice. Šolo bodo spremljali mali koncerti v Valvazorjevi kapeli, Otvoritveni koncert bo 25.6. s koncertom prof. Gudžijevaln kvarteta Glasbene matice Iz Trsta. 27.6. se bo predstavila slovenska pianistka Iz Dunaja Taguua Ognjanovič, 30.6. pa bo koncert slovenske pianistke MarlneHorakiz Muenchna. Vsi koncerti bodo ob 20.3(1 url.
•	-v'./ ..ČV ; • ••	••	;	■ : >•••	•• •	• -'xj:. x' '	'
gSAMC
>/■	=	=3 Kdo oraznuie? Junij 24. Janez (glej 8. marec); Nika (Nikica, Nikula) grš. -mitol. - boginja zmage; 26.	Stojan (Stojko, Nanko, Stane) izgl. stati; Vigili) (Cile, Vigo) lat. Vigilius - tisti, ki je buden, stražar; 27.	Ema (Emi, Emica, Emkajnem, Emma- skrajšano iz Emegard, irmin - velik, vsemogočen; Ema Krška; 28.	Jcrnej;Hotimir(Hotko, Miro, Mirko) iz sam. hoteti in mir; 29.	Pavel (glej 15. januar); Peter (glej 19. maj); 30.	Milica (Miličica, Mimi, Mini, Miša, Mila) iz pridevnika mil. 	—	—J.	\	r	^ Naša bodočnost Rojstva od 12. do 17. junija v trboveljski bolnišnici: 12.	junija: Dolores Čuk, sin Patrick, Trbovlje; Milena Ravnikar, sin Rok, Zagotje; Ševala Ribič, sin Mirza, Trbovlje; 13.	junija: Mojca Pančur, sin Martin-Anton, Trbovlje; 14.	junija: Vesna Markič, sin Bojan, Trebnje; 15.	junija: Filka Andrijevič, hči Mila, Trbovlje; Darja Planinšek, hči Mateja, Kresnice; Tatjana Ggrujič, hči Petra, Zagorje; Gordana Antolič, sin, Trbovlje; Sara Mlakar, sin Tim, Zagorje; Nevenka Muelev, sin Gregor, Zagorje; Zijada Doric, hči Leila, Trbovlje; 16.	junija: Marija Gradišek, hči Monika, Zagorje; Stanislava Kmetič, sin Kristjan, Zagorje; Marija Vetršek, sin Lovro, Zagorje; 17.	junija: Tatjana Borovšak, sin David, Laško. Iskreno čestitamol —
		
Recept za vroče dni
Penasti vanilijev sladoled ali zmrzlina
Potrebujemo 4 jajca, 12 dag sladkorne moke, vanilijin strok, 12 dag sladkorja, 5 dl sladke smetane, žlička maraskina.
Rumenjake s sladkorno moko penasto umešamo v posodi. Iz beljakov napravimo trd sneg, v katerega smo vtepli kristalni sladkor. Stepemo smetano, ji dodamo maraskino in nekaj nastrganega vanilijevega stroka. Dodamo še gost trd sneg, narahlo premešamo, nato stepemo sladko smetano in ponovno rahlo zmešamo. Maso damo v pravokotni model, ki naj sega 4 cm visoko in postavimo model v zmrzovalnik za 6 - 8 ur. Penasti sladoled lahko poljubno režemo. Če želimo narediti čokoladno penast sladoled, pa dodamo vanilijini masi 10 dag zmehčane čokolade.
Aleš Matko
^ Zeliščar svetuje
Vsakdane skrbi nam vse redkeje privabljajo nasmeh na obraze. Ne znamo sc sprostiti in naša napetost vpliva tako na naše počutje, kot tudi m» medsebojne odnose.
Melisa je zdravilna rastlina, ki krepi telo in dušo. To trajnico gojimo kar v vrtu. Njeni cvetovi so bledo rumeni ali pa popolnoma beli, njen vonj je podoben limoninemu, okus pa je dišaven. Nabiram jo dvakrat letno. Prvič jo porežemo pri tleh, melisa na novo požene. Sušiti jo moramo zelo skrbno. Vsekakor v senci, na prepihu, čimmanj pa jo smemo pri sušenju prijemati z rokami. Kdor pije melishi čaj, se bo rad smejal, čaj je zelo dober za srce, vranico, koristi želodcu in drugim organom. Preganja pobitost. Meliso lahko namakamo v domačem žganju. Ta tinktura je dobra za zunanjo masažo. Če jo razredčimo s polovico prekuhane vode, jo lahko zaužijemo po eno mulo žličko. Takšna deluje krepilno - telesno in duševno, zlasti pri tistih, ki so preboleli kakšno daljšo bolezen. Melisa je zdravilo tudi za čebele,
Drago Zavrašek
HOROSKOP
OVEN Odpirajo se vam fenomenalne priložnosti na poslovnem področju. Ne dovolite si, da bi jih izpustili iz rok, saj ste za takšno delo naravnost rojeni. Pljunite resno v roke. Številka: 3.
BIK Vi pa ste zares strokovnjak v kujanju. Bodite malce bolj popustljivi in večkrat oprostite. Vsi delamo napake, in če ne bomo oproščali, kmalu ne bomo imeli prijateljev. Številka: 10.
DVOJČKA Neuspeh, ki ste ga doživeli pred kratkim vas je precej vrgel iz tira in vam popolnoma uničil bioritem. Z nenehnim premlevanjem in analiziranjem dogodkov ne boste popravili ničesar. Številka: 14.
RAK Prihajajočih počitnic se zelo veselite. Na tem dopustu se vam bodo zgodile zelo prijetne stvari na ljubezenskem področju. Če boste ravnali pametno, bodo držale vse življenje. Številka: 1.
LEV Kerje poletje že pravzaprav tu, ste se tudi vi dokončno zbudili. Že nekaj časa čakate na žrtve vašega šarma in temperamenta. Čas je za akcijo. Številka: 18.
DEVICA Še enkrat so vam prijatelji spet pomagali prebroditi eno od vaših precej pogostih kriz. Poleti bodo stanja depresije pri vas zelo redka, ali pa jih sploh ne bo. Številka: 6.
TEHTNICA Preobremenjenost z delom se kaže predvsem na vašem psihičnem področju, ki je z eno besedo katastrofalno. Vzemite si čas zase in se dobro odpočijte.. Številka: 21.
SKORPION Oseba, ki vam je zelo blizu, vam pripravlja prijetno presenečenje. Zanj boste izvedeli od osebe, ki vam hoče slabo, zato se presenečenju ne izognite. Številka: 9.
STRELEC Kerstebiiizosebo.ki vam lahko mnogo pomaga v vašem nadaijnem življenju popolnoma odkriti, se vam bo to močno obrestovalo in to že v naslednjih dneh. Številka: 11.
KOZOROG Prihodnji dnevi bodo v znamenju garaškega tempa, kar pa se vam bo že kmalu večkratno obrestovalo. Nato se lahko več časa posvetite družini, ki vas močno pogreša. Številka: 30.
VODNAR Pozitivno obdobje na intelektualnem področju je pri vas doseglo vrh prav v teh dneh. Na tem področju delajte čim več, saj bo kmalu vaša intelektualna krivulja v močnem upadu. Številka: 7.
RIBI Počasi se boste mogli odločiti kaj vam pomeni več; delo ali družina oziroma ljudje, ki jih v zadnjem času zelo zanemarjate. Številka: 13.
Saša

ZPS STROJNA TOVARNA TRBOVLJE, Vodenska c. 49, Trbovlje
razpisuje JAVNO DRAŽBO
1.	ZA PRODAJO STANOVANJ NA NASLOVU:
-	Keršičeva cesta 21 a- dvosobno stanovanje v izmeri 44,90 m2, izklicna cena20.000 DEM
-	Trg revolucije 3 - enosobno stanovanje vizmeri 39 m2, izklicna cena 11.430 D EM
-	Vodenska cesta 13- dvosobno stanovanje v izmeri 40,40 m2, izklicna cena 8.730DEM
-	Vodenska cesta 30 - enosobno stanovanje v izmeri 31,70 m2, izklicnacena7.010DEM
2.	ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV NA NASLOVU:
-	GlobušakO, prostor v skupni izmeri 125 m2, izklicnacena 60.480 DEM
-	Vodenska c. 30, prostor št. 1 v skupni izmeri 35,40 m2, izklicnacena 13.080 DEM
-	Vodenska c. 30, prostor št. 2 v skupni izmeri 39 m2, izklicnacena 14.370 DEM
Javna dražba bodne6.7.1993ob 12 uri v prostorih sejnesobe StrojnetovarneTrbovlje.Vodenskac. 49, Trbovlje. Za ogled stanovanj in prostorov se lahko dogovorite po tel. : 0601 /22 922int. 358.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom dražbe vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun SIT št.52700-601 -11763ali neposrednopredzačetkom pri blagajni. Plačano varščinobomoponudniku, ki bo nadražbi uspel, všteli vkupnino, ostalim ponudnikom se bo varščina vrnila vroku 8dni od dražbe v nominalni vrednosti.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo pred pričetkom dražbe predložiti pisno pooblastilo.
Najmanjši znesek dražiwein ostali pogoji dražbe bodoobjavljeninasamidražbi.Prometnidavek, stroškezemljiškoknjižnegapostopkaintakse plača kupec. Kupec, ki na dražbi uspe, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni od dražbe. Če ponudnik ki uspe na dražbi, ne sklene pogodbe v roku 8dni, bomo prodajo razveljavili, varščino pa zadrži prodajalec.
Predmetnastanovanjainprostoreprodajamopo načelu "videno-kupljeno".
OQrocž>OK
T®l./Fcw 0<SO 1/ 7Ì-Q97
c. 3SÌ
Ó141 2 Kisov «c
_	--'	SpoStovorvi kup>oi,	~—..^
želite obdariti svoje najdražje. pridite k nam, otoišdite nas v galeriji PARADOX,' seznanili vas bomo z naslednjo ponudbo:
Haler-jja

0601 / 64-101
_	^ g____________ ^ Hiciri^erva *T/t>
Na voljo so vam darila Iz keramike, srebra, stekla in usnja.	^1 ° Za^°rj®
Pri nas boste labko povonjali ženske in moške parfume priznanih x svetovnih imen (Roma, Olorla, Venozlja, N/lalloija, Krtzija, Joop,...).
Oglejte si rodne in stenske ure (Citizen. Seiko. Lorus. Adec. ...>.
Izbrale boste poletne modele bižuterije za vse okuse.
Za vaše otroke pa pripravljamo vsako leto iz uvoza ponudbo šolskih
potrebšdin, zvezkov in priborov.
Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu radunalnikd za vas, vašega otrcka ali vašo podjetje, vse vrsto tiskalnikov, programskih paketov za mala podjetja, šolanje za uporabo in delo na PC radunalnikih.
Vse to in Se veo za vas, njo - njega in vaše o+rohe dobite pri
nas v/



£
Ge?
DANICA UROBLJAR	| PS8S"8 ČISTIMO POSLOVNE PROSTORE,	=aKUM
	NUDIMO VSE VRSTE DOMAČI H IZDELKOV.
	DELOVNI ČAS: pon.-pet. 7.00-19.00; sob. 7.00-13.00. ned. 8.00-11.00
	
TALNE OBLOGE (ITISON - TAPISOMJ, VSE VRSTE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, NOTRANJOSTI OSEBNIH AVTOMOBILOV, POSOJANJE SESALCEV ZA GLOBINSKO ČIŠČENJE (MOKRO).	Prosonetilcr svo je rmjl»liinje s ČUSTTTKO ol> rojstncni dnevu, oblctn icali in dimkih sventolili priložnost ili.
tel.: 22 152 inf. 13 med 19h in 2!h.	pokličite na uredništvo ZASAVCA. 61 013, 61 17*7.
WWW
SE SRECA, DA
SEM
ZAVAROVAN
PRI
TRIGLAVU
m
Ko gre /a naš a\ U>, smo vsi zelo občutljivi.Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane.
Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avla. nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo. Zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zav arov anja poznamo.
Zav arov alnica Triglav je v prizadevanju za celov itejšo zav arovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti :
Ka K E T N 0
AVTOMOBILSKO
ZAVAROVANJE
Permanentni
način
ZAVAROVANJA
V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo.
Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance :
•	prepričljivi popusti
•	ugodnejši pogoji plačevanja premij
•	brezplačne zavarovalne vrste
•	brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil
•	enkratno zavarovanje s polico,
ki se po želji avtomatično podaljšuje
•	brezmejno število kombinacij zavarovanja
•	bonus se ohranja in prenaša
Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZA VAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali.
zavarovalnica triglav d.d.
' v. —.ifž 1?*:' . - 1						# t	HRVAŠKI SLIKAR (VJEKOSIAV)	NAJVEČJE MESTO SLAVONIJE	JUDOVSKI SKRIVNOSTNI NAUK	SODRGA, DRHAL	MORSKA RIBA, SARDE- LICA ŠVEDSKI SMUČARSKI TEKAt (6UNDE)	19.1Z.IN11. ČRKA V SLOVENSKI ABECEDI	NAUK 0 PESNIŠTVU	ROMUNIJA	prebivalci ZDA	KRAŠKA ČRNINA
						•ELO KA-• '.VOSTNO JORIVO ZORAN -UDALES										
														MARTIN EDEN		
														ERBIJ KAČJI SLADEK		
ITALIJA		KONJSKI TEK.TRAB	P/->BLo PICASSO GRŠKI VOJSKO- VODJA			OTOK ČAROVNICE KIRKE						CELOTNO VERSKO SLOVSTVO PRI JUDIH				
POŠAST						SLOVENSKI KARTOGRAF ( IVAN )						HRV. FILM. IGRALKA ( INGE ) DRUGO IME ZA JULIJ IN AVGUST				
SLOVENSKI IGRALEC IN REŽISER (FRAN )						ŠPANSKA LUKA OB BISKAJSKEM ZALIVU	DRAŽILNO NASLA-Dl L0				LAHKOTNA KRATKA IGRICA OKREPtll-NA PIJAČA					SEVERNI JELEN
SKUPNO KOSILO V STARI GRČIJI							avtor: KARLI DREMEL	GORA V VZHODNI TE SALI J1 V GRČIJI	SILVO i ERSEK	HRUŠČ, RAZGRAJANJE OTOČEK V INDONEZIJI						
grSka BOGINJA PRAVICE							L IT. JUNAK BENDER FRANCOSKi DRAMATIK (FERNANDO)						ANGLEŠKI GLASBENI PRODUCENT ( BRIAN )			
	KITAJSKO GLASBILO HIŠNO CELO				PAST, ZANKA								OCET SLOVENSKI IGRALEC (TONE)			
24.ČRKA \J SLOVENSKI ABECEDI		NACE ^ SIMONČIČ ANGLEŠKI KI PAR (HENRV)			OBLIKA RASTLIN. STEBLA				BORIŠČE BOKSARJEV					SLOVENSKI KIPAR (STOJAN )	MENJA-č I CA	STAROPER- ZIJSKI KRALJ
MALAJSKA BLAT- NOST					D0LG0REPA TROPSKA PAPIGA				ANTON CEBEJ OSEBA IZ BIBLIJE			BRENCELJ				
HUMORIST GASPERiC					NATRIJ			PRITOK VOLGE				GJRŠKA ČRKA				
					GO MINUT			SL.PESNIK GRUDEN				grSki bog GOZDOV IN PASTIRJEV				
PLEME, RASA				KRAJ V LIKI							OČE, NASLOV redovnega DUHOVNIKA					
VEK, STOLETJE				AMERIŠKI POLITIK (RONALD)							DRUGJE (LATINSKO) ŠPANIJA					
7VESTA DOMAČA ŽIVAL				MESTO V JU2NI BELGIJI						MATEMATIČNI ZNAK ZA ENAKOST						
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 30.6.1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina revije Zasavc
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan
3.	nagrada: Enomesečna
naročnina revije Zasavc
4.	nagrada: T shirt majica
5.	nagrada: Antistatičnisprejza nego notranjosti vozila Izžrebanci nagradne križanke
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina revije Zasavc, Vlasta Lcndaro, Novi dom 20, Hrastnik.
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan, Judita Lesjak, Saliaumines 3, Trbovlje
3.	nagrada:	Enomesečna
naročnina revije Zasavc, Danica
Šircelj, Prešernova 43, Zagorje
4.	nagrada: T shirt majica, Marija Govšek, Trg revolucije 24, Trbovlje
5.	nagrada:	Stojalo za
videokasete, Zdenka Brodar, Kidričeva 2 c, Zagorje.
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagoije, dol.7.1993.Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 20/93
REBEKA, VAL, POLETJE, ITO, BAZEN, LUTER, TK, ARAMIS, NE, LEOŠ, PA, OTOMAN, ARPADOVIČI, ARE, OMAMA, AKANT, ALOD, KANAL, LOKAR, CA, OLJNICA, OREHOVEC, ONE, JE, KRINOLINA, NA, AARON, EMISAR, VOZ, UROŠ, ROV, BOGO, MISAL, NEPAL, ODER, EBOLI, IRENE, BALI, NISAN, MASIV.

Vprašanje oboroženosti
Po toliko letih bo najbrž težko ugotoviti, katera stran je imela v prvojunisjkem spopadu v Trbovljah več in boljše orožje. Da pa morda le ni vse tako, kot so me učili, sem ugotovila ob prelistavanju Rdečih revirjev. V knjigi, ki slikovno opisuje 1. junij 1924, namreč ni mogoče najti fotografije Orjune, ki je s "polno oborožitvijo" vkorakala v Trbovlje. Tudi v Muzeju Revolucije ni takšne slike. Tu so me tudi opozorili, da bo o Orjuni težko pisati, ker je na to temo bolj malo gradiva.
takoj po zgoraj navedenih klicih sem in tja majati in sem si takoj mislil, da je guča dejansko napadla zastavonoše, nisem pa osebno videl, da bi kdo zgabil za prapor ali drugače napadel Orjuno. Povod za napad Orjuna ni dala, ker je popolnoma mimo korakala brez vsakega izzivanja. Jaz sem videl, da so padli prvi streli iz gruče
France Klopčič je leta 1974 v Delu zapisal: "Bojevniki na delavski strani so bili oboroženi le z revolverji, približno vsak tretji: več strelnega orožja ni bilo. Imeli so tudi nože." Toda, kot nadaljuje Klopčič v istem prispevku, v rabi le niso bili samo revolverji: "Ročne granate, vsega tri, je podpisani dobil v Zagrebu pri partijski organizaciji in jih pred spopadom prinesel v Trbovlje. Z Orjunaške strani so bili v rabi le revolveri. Spričo oborožitve Orjunašev iz vojaških skladišč in spričo možnosti, da Orjuna uporabi orožje, se je vodstvo komunistične stranke moralo pobrigati za učinkovito obrambo in se ni moglo zanašati na nobeno neresno orožje ali otroške igrače. Prevclikajebilaodgovornost. Spopad je torej dobil značaj revol verske bitke. O kakšnem tepežu ali golorokih komunistih ni mogoče govoriti." S tem je France Klopčič dogodku dal značaj enakovrednega spopada.
Seveda zgodovina priznava priprave na spopad. Borci PAČ-a so v okolici Zasavja pridno vadili. Toda, kako zelo so se komunisti pripravljali na spopad, priča poročilo komunistične partije iz leta 1923: "Kad je Orjuna v Sloveniji, naročilo u okolini Ljubljane bila tučena od naših trupa, molila nas je za premirje i čestitala je radništvu 1. maj... U februaru 1923 počela je komunistička omladina, da priprema našu antifašističku organizaciju, izradilaje i organizacijski sistem oveorganizacijcipredložilagapokrajinskom sekretariatu KPJ." Komunisti so se torej resno vojaško organizirali in kot je že Klopčič ugotovil, verjetno res ni bilo golorokih komunistov. "Za u buduče bilo bi potrebno, da se omoguči budžet za oružje, municiju, transpot i cvcntuelne žrtve, kao i za cgsistcnciju pripadnika Pača." S tem pa se mit o golorokih delavcih dokončno razdre.
Drugo prepričanje, ki ga dajejo zgodovinske knjige, je "izzizvalna oborožitev" Orjunašev. Že Klopčič je opozoril samo na revolverje. Orjunaš Josip Kosmina pa je, kot je razvidno iz zapisnika, na
zaslišanju pred sodiščem izjavil: "Jaz sem v tretji vrsti med uniformiranimi člani spredaj in sem imel pri sebi browing z veljavnim orožnim listom, pri drugih članih nisem videl nobenega orožja. Spored se je premikal neovirano do kraja napada. Po sredi ceste so imeli prost prehod, tako da se nam ni bilo treba nikjer prerivati skozi občinstvo. Občinstvo je stalo samo sem in tja ob cesti, večinoma ob hišah v malih gručah po 4 do 6 oseb skupaj. Orjuna je maširala ves čas mimo brez vsakega izzivanja skozi Trbolje prepevajoč nacijonalne pesmi. Med potjo ni prišlo do nobenega incidenta do kraja napada. Na kraju napadajo bila cesta na desni strani zasedena od kakih 100 ljudi. Ko je godba prispela do tega kraja sem slišal besede iz te gruče "Godba naprej". Takoj nato, ko je godba odkorakala naprej od tega kraja, pa besede: "Dol Orjuna, Pfui, Abzug Orjuna". Jaz sem bil oddaljen od zastavonoš kakih 50 korakov in sem videl ko so se začeli prapori
komunistov, ki so stali na kraju dogodka na desni stani ceste in sicer v smeri proti praporom. S kakim orožjem so streljali, jaz tega nisem videl, videl sem pa samo dim od prvih strelo v...." Njegovo pričevanje v knj igi Prvi junij 1924, ki naj bi bila povzeta po stenografskem zapisu na sojenju, ni omenjeno.
Mnogo žalitev in nasprotovanj med Orjuno in komunisti je opaziti iz njihovih tedanjih časopisov. "Orjuna”, glasilo Orjunašev, je 23.5.1924 zapisala: "Prvomajniška proslava je bila od prve do zadnje besede izzivanje Orjune... V očigled razvitju prapora naše vrle delavske Orjune v Trbovljah den 1. junija pozivajo v članku "Proti Orjuni!" na direkten pokol našega članstva." "Glas svobode", delavsko glasilo, pa je 22. 5. 1924 žaljivo opisal Orjunaški shod v Zagorju in na koncu članka dodal: "Pomnite: zob za zob, oko za oko!"
(se nadaljuje)
Suzana Sivka

Med prebivalci Slovenije je štiri odstotke diabetikov. Konec lanskega leta so v Zasavju zabeležili 2001 bolnika. Število raste. Junij je mesec boja proti sladkorni bolezni. Za svetovni dan diabetikov je določen 27. junij. Letos so po naši domovini prvič stekla regijska srečanja in Zagorje je bilo organizator zasavskega. Predstavniki iz vseh treh zasavskih krajev so se 19. junija sestali v hotelu Medijske Toplice na Izlakah.
Izlake so minulo soboto gostile okoli sto udeležencev prvega zasavskega srečanja sladkornih bolnikov. Program srečanja je bil pester. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so se s pesmijo in igro predstavili otroci iz vrtca, na citre pa sta zaigrala zakonca Dolar, so prisotni prisluhnili različnim predavanjem, vezanim na sladkorno bolezen. Dr. Štefan Brvar iz Trbovelj je predaval o okvari živčevja, dr. Matjaž Urbajs iz Hrastnika o boleznih ledvic in dr. Metoda Drnovšek iz Zagorja o spremembah na očeh. O zdravi prehrani je spregovorila medicinska sestra Nevenka Kirič. Predsednik zveze društev diabetikov Slovenije Štefan Temlin je predstavil zdravstveno zakonodajo in zaplete v zvezi z njo ter o nujnosti organiziranega povezovanja za uveljavljanje pobud in pravic sladkornih bolnikov. V hotelskih prostorih so svoje izdelke predstavljali različni sponzorji srečanja. Vsem so preverili višino sladkorja v krvi, ogledali pa so si tudi zdravniški del Medijskih Toplic.
Večina sladkornih bolnikov je med starejšimi ljudmi. Bolezen lahko prizadene vse telesne organe. Zdravniki pravijo, daje le dobro urejena sladkorna bolezen najboljše preprečevanje sindroma in preventiva. Posebej opozarjajo na skrbno uravnavanje krvnega pritiska, na zdravo
prehrano in redne obiske v ambulanti.
Prehrana je sploh slaba točka našega časa. Nekdaj so ljudje jedli obilno in slastno hrano le ob velikih praznikih. Takrat so se mastili, nato pa postili. In bili so bolj zdravi. Saj ne, da bi bili danes tako premožni, da bi jedli le obilno in slastno hrano, jemo predvsem nekontrolirano, nekvalitetno, preobilno, časovno neustrezno razporejeno, premalo sadja in zelenjave... do konca strani bi lahko naštevali. Že otrok ne navajamo na pravilno prehrano. Pred šolo ne zajtrkujejo, malice ne naročajo, kosilo doma je v večini zgodnja večerja, vmes pa tu in tam kakšen sendvič. Kar se Janezek nauči, to Janez zna, pravi naš pregovor, ki tudi tu prav pride. Sladkorni bolniki se nasvetu zdravnika različno odzovejo. Ljudje smo pač samo ljudje. Osnova njihovega zdravljenja je dieta, čeprav danes zdravniki tega izraza ne uporabljajo več. Pravijo kar, daje osnova zdrava prehrana in zdravila pridejo na vrsto šele potem, ko tudi disciplina pri prehrani ne zadošča več. Če kdo reče, da ne sme ničesar pojesti, ker mu vse škodi, se za njegovo trditvijo vedno postavlja vprašanje, ali vendami grešil pri jedi. Sicer paje težko biti discipliniran kar naprej, če pa so navade drugačne. Iz strokovne literature, ki predstavlja zdravo prehranjevanje in velja za vse ljudi, je videti, daje jedilnik sladkornih bolnikov lahko zelo pester. Zato paje v svoji kuhinji vredno imeti knjižico z recepti in vsak dan bo lahko na mizi drugače napolnjen krožnik. O vsem tem sladkornim bolnikom pripovedujejo v dispanzerjih na kontrolnih pregledih vsako sredo, v Trbovljah tudi ob torkih. Ni pa dovolj le zdravnikova beseda. V veliko pomoč pri izmenjanju izkušenj in psihičnih sprostitvah bo druženje v društvih. Tu pa ne bo dovolj le plačevanje članarine, pač pa resnično vključevanje v vse oblike dela, kijih bodo v posameznih društvih pripravljali.
Srečanje v Zagorju je sad prizadevanj znanega zagorskega aktivista Rudija Janežiča, ki seje čisto mimogrede odločil za to humano delo, pa čeprav se s to boleznijo sam ni srečal. Leto in pol že anonimno deluje na tem področju. Velike načrte ima in marsikateregaje že s pomočjo ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, tudi uresničil. Med njimije posebna polica v zagorskem Marketu ob tržnici, kjer si kupci lahko privoščijo artikle, ki sojih doslej kupovali le v Avstriji. Moti ga mačehovski odnos do teh bolnikov v podjetjih, predraga prehrana, slaba organiziranost in tajnost podatkov, za katero meni, da ni v dobro bolnikom, saj bi bilo nujno poznati vse in jih vključiti v skupna prizadevanja za boljše rezultate zdravljenja in življenja. "Upam, da bo tole današnje srečanje spodbuda za delo v prihodnje. Če ne bi upal, ne bi delal”, je dejal. Zapis zaključimo s pozivompredsednikarepubliške zveze diabetikov. Dejalje:"Le številčno močni in trdno organizirani si bomo naš položaj v kratkem obdobju spremenili na bolje."
Ivana Laharnar
PROGRAMSKI PAKETI:
RAČUNALNIŠKA OPREMA: RAČUNALNIŠKI TEČAJI: SOFTWARE OPREMA:
Podjetje za. svetovanje, inieniring in trgovinsko posredovanje
Čuta 20Julija 2c, 61410 Zagarj* Tklefon /fax: 0601 61 611
Osebni dohodki, Glavna knjiga. Saldala>nti. Materialno pttslovanje, Osnovna sredstva. Obresti, lapis virmanov. Fakturiranje, Sklad Učno poslovanje. Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
Računalniki, tiskalniki, mifike, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, mt£. filtri, ... DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
MICROSOFT, BORLAND. NOVELL in LANTASTIC tnrele, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig *a nekatere produkteI
m
4
fi
H
Neka] številk nazaj ste lahko brali o festivalu Hare Krishna, katerega klimaks je bil spektakl v hali Tivoli. Tokrat boste lahko prebrali nekaj več o ljudeh, ki so ga organizirali.
Gibanje za zavest Krishne ne razlaga samo religije, temveč tudi filozofijo in znanost. Vsi privrženci so zagovorniki preprostega življenja in visokega razmišljanja. Velik poudarek dajejo higieni (umivajo se večkrat na dan, od tod tudi pregovor "od čistoče je le še korak do boga") in duhovnem življenju. Preden začnem opisovati njihov način življenja in razmišljanja, moram zapisati, daje precejšnja razlika med tistimi, ki živijo v hramski skupnosti (nekakšnem "samostanu") in tistimi, ki živijo doma. V hramski skupnosti živijo predvsem Brahmani, to so nekakšni duhovniki, in njihovi učenci, ki bodo nekega dne tudi sami nekomu drugemu Brahmana ali celo duhovni učitelj (Guru). To pomeni, da se morajo zelo natančno in brezpogojno držati pravil, ki jih je nekoč razlagal Krishna in biti drugim za vzor.
Naj naštejem nekaj	najbolj
karakterističnih med njimi. Živijo preprosto in brez vsakršne lastnine.
"Na svet smo prišli brez vsega in zato si ničesar ne moremo prilaščati”.
Nepotreben uboj živali je zločin, ki se bo poznal na vaši Karmi.
"To velja tudi, če jo ubijemo zgolj zaradi prehrane. Zato smo vegetarijanci. Sicer so tudi rastline živa bitja,	vendarje manjši zločin
pojesti rastlino, kot pa žival. Poleg tega vso hrano po pripravi ponudimo Krishni, ki jo očisti materialne onesnaženosti in Karme". Seks je dovoljen zgolj za reprodukcijo, torej za obnavljanje vrste. "Seks sam po sebi je naj višja oblika materialnega zadovoljstva in je pomešan s strastjo. Nihče ne more biti popolnoma srečen, dokler se ne odreče VSEM materialnim užitkom in strastem".
Življenje v hramski skupnosti poteka po precej strogem urniku, vsaj za navadne smrtnike. Vstajajo okoli štirih zjutraj, ker je takrat v zraku VRLINA. Sledita osebna higiena in meditacije. "Zaradi Vrline je najbolj ugodno meditirati zgodaj zjutraj. Mi meditiramo na Njegovo ime, medtem ko v rokah prebiramo rožni venec (JAPA)". Za meditacijami pridejo na vrsto predavanja. Predavajo tisti, ki imajo več izkušenj in znanja, včasih pa tudi kakšni gosti, predvsem njihovi duhovni učitelji. Za zajtrkom so na sporedu dnevne aktivnosti, po domače povedano službe. Vsakdo počne poleg že ustaljenih obveznosti še tisto, kar mu najbolj leži.
Prepevanje pripadnikov
Zvečine prevajajo knjige iz angleščine, saj pri nas še ni nikogar, ki bi do potankosti obvladoval Sanskrt. Na primer Bhagavad- Gito je v angleški jezik iz Sanskrta prevedel Šida Prabuhupada - ustanovitelj Mednarodnega društva za zavest Krishne, iz angleščine v slovenščino pa oni. Knjige, ki jih prevajajo, sami tudi izdajajo in poskrbijo za prodajo. Zaslužek potem namenijo izdajanju novih knjig in raznim humanitarnim dejavnostim. Tako so na primer pred kratkim uradno registrirali kuhinjo, s pomočjo katere razdeljujejo hrano lačnim. Seveda to ni običajna kuhinja, saj delijo takšno hrano, kakršno jedo tudi sami. Celoten jedilnik vsebuje eno ali več naslednjih sestavin: žito ("daje nam fizično moč"), mleko ("hrani fina tkiva v možganih za globlje duhovno razumevanje"), stročnice, sadje in zelenjava.
Okoli druge ure popoldan je na sporedu kosilo. "Jemo le dvakrat dnevno, saj je vegetarijanska hrana zelo nasitna. Poleg tega smo zaradi te prehrane bolj zdravi, vzdržljivi in živimo dalj časa od mesojedcev." Po kosilu nadaljujejo z dnevnimi aktivnostmi do večera. Takrat je v sklopu predavanj tudi spiritualni program. Učijo se besede iz Sanskrta in obravnavajo kakšen verz iz originalne Bhagavad-Gite.
Gibanje za zavest Krishne svoje religiozno sporočilo razlaga s tremi fazami v spoznavanju Boga oziroma Absolutne resnice. Avadhutadas: "Absolutna resnicaje samo ena, vendar jo ljudje vidimo iz treh različnih zornih kotov. Najprej spoznavamo Boga kot Brahmana, z elementi svetlobe in neosebnega duhovnega sijaja. V drugi fazi vidimo, daje Bog tudi lokaliziran - kot NADDUŠ A. Je v srcu vsakega živega bitja in celo v vsakem atomu. Pri tem ne mislim na atom, kot ga razlaga današnja znanost, temveč na najmanjši delec, ki obstaja. Tretja faza je spoznanje absolutne resnice kot vsevišnje božanske osebnosti, kot ene duhovne osebe. Mi smo Monoteisti. Želimo, da bi se vsi ljudje zavedali Krishne in živeli po njegovih naukih, kajti samo tako bodo lahko srečni."
Za zaključek še en citat Mohandas K. Gandhija: "Ko me preganjajo sumi, ko se soočim z razočaranji in ne vidim niti žarka upanja na horizontu, se obrnem Bhagavad-Giti; v trenutkih, ko me žalost razžira se pričnem smehljati, saj najdem tolažbo v njenih verzih".
Če bi hotel v enem samem stavku povzeti vse, kar je bilo dosedaj zapisanega, bi moral citirati najbolj znanega duhovnega učitelja, Prabhupado: "Bistvo vse vedske kulture je zajeto v enem aforizmu: Naj bodo vsi srečni!"
Tomi Pucelj
^^^ìuWianstóh ulicah.

M
Dan zasavskih planincev
V	nedeljo, 13. junija, so se zbrali naKopitniku (910m), vrhu med Dolom pri Hrastniku in Rimskimi Toplicami, številni planinci in zasavskih posavskih planinskih društev, paludi od drugod. Slavili so svoj tradicionalni planinski praznik - dan zasavskih planincev. Čeprav vreme ni bilo kdove kako naklonjeno, so se zopet srečali planinski znanci in prijatelji. Organizator, PD Rimske Toplice, je srečanje pripravilo zelo dobro. V kulturnem delu programa so nastopili skupina mladih plesalcev in igralcev iz OŠ Rimske Toplice, moški pevski zbor, v nadaljevanju pa je za dobro voljo skrbel zabavni ansambel. Število obiskovalcev so v popoldanskih urah pomnožili še udeleženci srečanja planincev PTT podjetij iz vse Slovenije, ki so se isti dan zbrali na bližnjih Gorah (791 m). Tudi ti so imeli svoj program. Prišli so iz vseh koncev Slovenije. Pri tem so svoj delež prispevali tudi delavci PTT podjetja Trbovlje. Planinci PTT podjetij so se tokrat srečali že šestindvajsetič, vsakokrat na drugem vrhu. Na obeh srečanjih, tako na Kopitniku, kot na Gorah, seje zbralo več kot 2.000 planincev.
T.L
Lovci in registi
V	soboto, 12. junija, je v Globokem pri Brežicah potekalo 20. srečanje lovskih pevskih zborov in zborov rogistov. Ti so prišli iz vse Slovenije, tudi iz zamejstva. Srečanja se je udeležilo 16 pevskih zborov in 14 zborov rogistov, vseh nastopajočih je bilo okoli 500.
Poleg slovenskih skupin so se tega srečanja udeležile tudi skupine pevcev in rogistov iz Avstrijske Koroške, iz Doberdoba in sosednje Hrvaške. Glede na veliko število prijavljenih skupin in udeležencev so organizatorji nastopajoče zbore razporedili po okoliških krajih. Koncertne nastope zborov in rogistov so pripravili v Artičah, Pišecah, Kapeli in Globokem. Srečanja seje udeležil tudi Lovski pevski zbor Zasavske Lovske zveze izTrbovelj pod vodstvom zborovodje Viktorja Dolarja. Zbor je nastopil s tremi pesmimi in na zahtevo drugih pevcev in poslušalcev je moral še dodajati. Pevci sami pravijo, da so imeli ta dan res dan, ko jim je uspelo vse, vseh 26 pevcev in zborovodja je bilo zadovoljnih.
Pozno popoldan so vsi zbori in registi nastopili v Globokem pod velikim šotorem pri OŠ. Pod njim in ob njem je bilo prostora za več kot 1.000 ljudi - nastopajočih in poslušalcev. Na skupnem nastopu so vsi pevski zbori zapeli ob spremljavi Pihalne godbe iz Kapele.
Pepci Dolanc visoko gasilsko priznanje
Preteklo soboto je prispela na Dobovec delegacija Gasilske zveze Slovenije in Občinske gasilske zveze Trbovlje. Prišli so na obisk k eni najstarej.šib gasilk v Sloveniji, 90-letni Pepci Dolane. Ob navzočnosti domačih gasilcev, članov Prostovoljne gasilske čete Dobovec, je predsednik Gasilske zveze Slovenije predal Pepci Dolanc visoko priznanje Gasilske zveze Slovenije. Dolančeva je članica Gasilskega društva Dobovec od leta 1929 dalje, to je 64 let. Prostovoljno gasilsko društvo na Dobovcu je ustanovil njen mož Albert Dolanc - Alko in od takrat je slavljenka članica. Slavje je potekalo v prostorih gasilskega doma na Dobovcu. Pepca Dolanc je slavila svoj 90. rojstni dan 16. marca. Takrat so ji zapele pevke Ženskega pevskega zbora Dobovec. Slavljenki veljajo tudi z naše strani tople čestitke z najboljšimi željami!
T.L
Udeleženci so ugotovili, daso domačini tokratno srečanje organizirali in izpeljali res odlično in v zadovoljstvo vseh. Sem štejejo tudi urejeno prehrano in družabni del.
T.L
Pravljice iz Rezije
Kdo ne pozna pravljic iz Rezije. Prav na te so se 5. junija spomnili izletniki, ki so se odprevili v okviru izleta podeželske mladine iz Hrastnika in Trbovelj v Italijo. Bilo jih je skoraj za poln avtobus. Izlet je organiziralo društvo podeželske mladine. Najprej so se ustavili v Tržiču, nato so si ogledali dolino Rezije. Vodič pa je povedal, da se tu najde tudi še kakšen starejši prebivalec, ki govori slovensko. Ogledali so si mlekarno, kjer pridelujejo sir in druge mlečne izdelke. Razpoloženje na avtobusu je bilo odlično, ko so se vozili proti domu, je bila na njihovih ustih pesem. Vse seveda ob spremljavi harmonike.
U.l.
Vzreja mladičev
Po enem mesecu starosti lahko ponavadi začnemo navajati mačje mladiče na hrano, ki ni le mleko. V začetku dajemo mlečnate jedi, žitnate, potem počasi dodajamo tudi meso, ki naj bo fino zmleto. Zelo priporočjivo je tudi, da mački enkrat na dan dajemo tudi vitaminski sirup (mladičem seveda). Mladičev materi ne smemo odvzemati, počakati moramo vsaj do starosti 8 tednov. Takrat, ko začnemo mačko navajati na netekočo hrano, jo istočasno navajamo tudi na rabo mačjega stranišča. Podstavek za mačje iztrebke namestite na bolj miren prostorček. Nikoli ne potisnite mladičevega nosu v lužico ali iztrebke, če se olajša na napačnem kraju, ker ga bo vonj bolj privlačil in bo mislil, da je to pravo stranišče. Raje skrbno počistite.
V primeru, da želite, da vaša mačka ne bi imela mladičev, jo lahko po četrtem mesecu starosti sterilizirate. To naj opravi veterinar, ki mački pri operaciji odstrani jajčnike ali večji del maternice. Po operaciji ni kasnejših slabih posledic. Poleg sterilizacije pa obstaja še ena možnost, da uporabite kontracepcijske tablete za mačke. Vendar je ta metoda manj priporočljiva. V primeru, da ne nameravamo rediti plemenjakov za razplod, kastriramo samce. S tem zmanjšamo neplanirana legla, odstranimo vonj urina, zmanjšamo pretepe. Tudi to operacijo opravi veterinar, v narkozi, po devetem mesecu starosti, vednar se v obeh primerih prej posvetujte z veterinarjem.
A.M.

Mladim Zasavcem
Zadnjič smo obljubljali, da bomo predstavili projektno delo 2.d razreda iz Kisovca. Njihova tema je bila V Kisovcu smo imeli nekoč rudnik, rudarje in premog. Spraševali so o njegovem nastanku, si ogledali rudnik in separacijo v Zagorju, se zanimali za delovni dan rudarjev, njihove jedi... Pisne izdelke so zbrali v glasilu Srečno. Poživljajo jih dokumentarne fotografije. Zadnji dan projekta so zaključili s starši in jim izročili časopis, pogostili pa so jih s knapovsko malico - funštercem in črno kavo.
Živana je ugodila naši prošnji in tekmovanje v veseli šoli opisala. Njena učiteljica Kristina Hribar pa jo je še posebej pohvalila, saj svoje pisne izdelke tudi sama natipka. Potrudili so se tudi na PET. Čeč v Trbovljah in ob koncu šolskega leta zbrali razmišljanje in
doživetja. Naslov njihovega glasila je Žarki mladosti. Ker imajo kolofon - kdaj je izšlo, kje, v koliko izvodih... - smo lahko prebrali tudi to, da ga je uredila vodja PE Mira Kmetič. Še enkrat opozarjamo, da glasila morajo imeti kolofon, sicer jenjihova vrednost manjša. Zal v Žarkih ne piše, kdo so avtorji risbic.
Danes je minil zadnji dan letošnjega šolskega leta, prejšnji teden pa so zaključili osnovno šolanje osmošolci. Srečali smo Špelo, Helgo, Marino, Igorja,... in vsi so dejali, da se počutijo odlično, le za sošolci jim bo dolgčas. Sebastjan pa je še dodal, da se počuti dobro predvsem zato, ker so pred vrati počitnice.
Gotovo ste tudi vi njegovih misli.
Ogled rudnika
V petek smo odšli čez Repnik v Zagorje. Tam smo videli vhod v rudnik. Dva tovariša sta nam povedala, kako pridejo rudarji v rove. Pripovedovala sta, kaj delajo rudarji na odkopih. Zvedeli smo, da pri delu rabijo samo stroje. Videli smo, kako pripeljejo polne vagončke premoga k viparju (obračalniku). Tu so jih delavci stresali v velike luknje. Delavec nam je dovolil, da smo zlezli v vagon za prevoz rudarjev do šale. Vsi smo šli vanj, se stiskali na klopcah in še slikali smo se. Potem smo se zahvalili in odšli. Na povratku smo pogledali, kaj je ostalo od rudnika v Kisovcu. Videli smo nekaj umazanih vagonov.
Jasmina Klemen, 2.d Kisovec
Rudarjev delovni dan
Zjutraj po prihodu na delo so se rudarji preoblekli v rudniški kopalnici. Potem je vsak vzel svojo rudarsko svetilko in malico. Nato so se z dvigalom spustili v globino 360 m s hitrostjo 10 m/s. Po prihodu na odkupno mesto so rudarji v premog zavrtali luknjo, kamor so vzstavili razstrelivo.
Po eksploziji so rudarji premog nalagali na vozičke in jih po tirih
potiskali do dvigala. Z dvigalom so vozičke dvigali na površino. S tovornjaki so premog vozili na separacijo, kjer se je izločila jalovina. Po osmih urah dela so rudarji šli iz jame, se v kopalnici umili in odšli domov. Njihov pozdrav pred odhodom v jamo je bil vedno srečno.
V pogovoru so uporabljali knapovske besede, npr. : šala - dvigalo, knap - rudar, furet - premog, purfl
-	eksplozive, purfl kamra - skladišče eksploziva, gortna - vrv za dvigalo, šusman - strelec, miner, hunt -voziček, ponlegarji - polagalci tirov, luftrajdarji - polagalci prezračevalnih cevi, štajgar- nadzornik, pumpodrom
-	črpališče vode, puklanje - umivanje po hrbtu.
Nino Mumelj, 2.d, Kisovec
Vesela šola
Bila sem na tekmovanju Vesele šole. Tekmovanje se je odvijalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. V petek sem s starši odpotovali v Rovinj. Tam je bila moja babica na dopustu. Od tam bi me očka peljal v Ljubljano. Ker se nam je izTrbovelj mudilo, sem v naglici pozabila torbico s svinčnikom, radirko in veselošolskimi testi. Toda, v vsaki slabi st vari je nekaj dobrega. Tako se mi ni bilo treba učiti in sem dva dni lahko izkoristila za igranje na plaži,
'l-razred Ml SMO
korenjaki /£is?|a\
kolesarjenje in igranje badmintona. Končno je koledar kazal 30. maj. Zgodaj smo odpotovali. Strah me ni bilo, ker sem vedela, da ne moreš izgubiti nič. Prvo smo se morali prijaviti. Dobili smo lističe in vrečko. V njej je bilo vse od sendvičev in čokolad do majice, na kateri je narisan klovn, ki bere Veselo šolo. Vesela sem bila tudi beležke Zvesti prijatelji. Najprej smo pisali teste. Vprašanja so bila lahka. Ko smo odkrili, da sem pozabila svinčnik, mi je očka posodil svojega.
Po končanem reševanju smo šli v dvorano. Tam nam je igral orkester slovenske policije. Pogovarjali smo se o glasbi v risankah in filmih. Na oder so spustili filmsko platno. Predvajali so nam odlomek iz risanke Lepotica in zver in iz filma Telesni stražar.
Program je bil zelo smešen in zabaven.
Živana Milovančev, 4.h PE I.
Cankar
Dresura
Že dolgo sem razmišljala, kako bi učila babičinega psa. Ker med šolskim letom ni bilo veliko časa, sem se odločila, da zato izkoristim počitnice.
Odšla sem k babici, da bi začela z učenjem psa Runota. Nesla sem mu klobaso zaradi česar je bila mami zelo huda. Najprej sem ga poskušala naučiti, dabi mi dal tačko. Po dolgem učenju mi jo je dal, za kar je dobil pol klobase. Drugi dan je bilo na vrsti skakanje čez palico. To vajo je kar dobro opravil, zato je dobil še pol klobase. Naslednji dan je bil na vrsti ukaz "sedi" in "glas". To sem ga naučila zelo težko in še sedaj ne zna preveč dobro. Zadnji dan je sledil še ukaz "grizi". Kerme je ubogal, meje zares ugriznil. Nanj sem bila zelo huda. A vseeno imam lep spomin na počitnice in psa.
Darja Logar, 4.r, PE T. Čeč
Hrčka
Imeli smo dva hrčka. Eden je bil rjav, drugi pa bel. Najprej sta bila v kartonski škatli. Rjav hrček je naredil luknjo in ušel v dnevno sobo. Skril se je za omaro, da smo ga komaj ujeli. Potem je oči prinesel imenitno kletko. Imela je kolo, na katerem sta hrčka telovadila. Jedla sta posebno hrano, ki smo jo kupili. Najraje pa sta imela jabolka in solato. Ko sta poginila, sem bil zelo žalosten.
Aljaž Čibej, 2.c, T. Čeč
Najrajši imam... (PE T. Čeč)
-	Najrajši imam mamico, ker mi pomaga delati in risati letala.
Marko Markovič, 1.d
-	Najraje imam svojo Niko, ker mi pomaga pri delu. Rada delava šotor in se igrava.
Tevž Ocvirk, l.d
-	Najrajši imam svojo sestro Mojco, ker se skupaj voziva s kolesom.
Polona Speiser, l.d
-	Najraje imam Adota, ker skupaj pokava elastike.
Žiga Jesih, l.d
-	Najraje imam strica Janita, ker se igrava z lego kockami.
Anja Hočevar, 1.d
Osnovnošolci z Dola po zaključnem izletu v Gardalandu.

Sreda, 16. junij 1993. Prizorišče: hala Tivoli. Po trinajstmesečni evropski turneji koncert leta v Sloveniji - nastop skupine Faith No More in predskupine Cathedral. Uvodni govor organizatorja, ta mora biti zaradi reklame za nastop skupine Living Color, seje razblinil že s samim pojavom dolgolase Nimfe na odru. Glasno, orgazmatično in zobčutno predanostjo tekstu je orisovala nekogaršnje erotične fantazije v mikrofon. Narod jo je neusmiljeno izžvižgal. Škoda. Meni je bila všeč!
Delamarisa. Bill, Jim, Roddy, Puffy in (predvsem) Mike so res dali vse od sebe. Zrak je bil nabit z energijo in množica seje kot hitra reka iz brzice v brzico prebijala in vrtinčila skozi pesmi. Precej deklic je poskusilo s stage divingom, vendar je uspelo le eni. Sam frontmen benda jo je povabil na oder, čemur so zmedeni redarji le
s težavo ustregli. Puncaje obljubila,
V
Potem klasično nadaljevanje. Svetloba dol, reglerji gor, fuzz do konca, žarometi na publiko in pet tipov je začelo prebijati zvočni zid z izgovorom, da se jim reče Cathedral in da so predskupina Faithov.
Občinstvo jih je sprejelo mnogo bolj toplo, kot prej omenjeno Nimfo, čeprav mi osebno niso bili niti približno tako simpatični. Še danes si nisem čisto na jasnem, kakšno glasbo so igrali. Lahko bi bil Speed, Trash, Death, mogoče pa celo Heavy Metal. Ah, saj ni važno, važnoj e le, da je ob nj ihovih rifih dvorana v ritmu, ki ga je forsiral "mali sportski tenk" za bobni, z glavami butala v namišljeni zid iz zraka.
Po pavzi je padla črno črna tema, v dvorani je zabrbotalo, v zvočnikih nekaj počilo in potem seje pojavil... ne, ne palček Smuk, nekaj boljšega. Mike Patton! Skupaj z bendom je na oder pritekel ogrnjen v boksarske cote in svojo moškost so demonstrirali z nekaj sklecami. Manjkale so samo še fanfare in naslovna tema iz filma Rocky, pa bi z očmi začel iskati Slya. Veste, nič si ne želim slišati tistega znamenitega stavka Tm your worst NIGHTMARE". Kakorkoli že, publika je znorela. Redarji so imeli polne roke dela in osebno sem videl, kako so rešili nekaj deklic pred konzerviranjem, kakršnega poznajo le sardele iz
da bo pridna, zato so
jo posadili na zvočnike za bobnarjem. Skozi ves koncert je ob prepevanju pomagala tudi z občasnimi udarci po čineli. Kaj podobnega še nisem doživel na nobenem koncertu. Težko je najti besede in fraze, ki bi ustrezno opisale vzdušje v dvorani. Izberite si tiste, ki so vam od naštetih utrinkov najbolj
všeč. Delirium Musicalis, veliki pok, eksplozija glasbene energije, avdiovizualna hipnoza množice, koncert leta...
Po prvem bisu sem hotel narediti še nekaj bombastičnih posnetkov, da bi šefa še kdaj lahko prepričal za akreditiv, pa mi je gospod Igor Vidmar osebno "zašepetal" na uho: "Kon'c je, kamerad. Dost' je blo slikanja za en večer." Ob tem so me elegantno napotili na drugo stran brisanega prostora in s komolci sem se le s težavo prebil do izhoda. Ob zunanji ograji sem prijazno pozdravil policaje, ti pa so me zelo čudno pogledali. Potem sem dojel. Saj se skorajda ne slišim! V možganih mi je precej piskalo in imel sem občutek, kot da bi na walkmanu nenormalno glasno poslušal tisto iritirajoče piskanje, ki se pojavi po koncu programa na televiziji. Še dobro, da me niso odpeljali, zaradi kaljenja nočnega mira v lastni glavi. Aja pa še odgovor na vprašanje v naslovu - NIMAM POJMA!
Tekst in foto: Tomi Pucelj


Revirno, J« si-nekje 11# rx-rilcrii) 5c naidv človek brez. televizije, ki Seni slišal P«4 ViPlS. Na primer. S kolegom se spmhajaS po makadamski cesti in
asri
IfllillV t1:t fili* n:iv!>*,lnii	.... .1 n.. t. J.... ■ 1., I, I... i 'til.'!.!#
nami
Jamou-prsut. ram
Kovna. (Miha Ma/./im je nekaj Mobuega «pisal o nekem knjižničarskem'
življenju sem videl le tri 1'iIm.sU skropueala, U se v svoji hrezveznosli lai,ko Ah. mogoče sem imel pa samo slab dan.	Tommy
Tokrat smo skupaj zadnjič v tej sezoni. Obvestiti vas moramo samo še, kdo je imel največ sreče pri finalnem žrebu, ter katere so glavne nagrade. Bon, vreden 6.000 tolarjev, je dobila Klementina Irgolič, Selo 37, Zagorje. Nagrado poklanja prodajalna Sara. Prodajalno najdete vblagovniciCentromerkurvLitiji. Nataša Domadenik, Cesta 9. avgusta 8/e iz Zagorja, ter Zeifa Rogatič, Kidričevo 4/b, prav tako iz Zagorja, pa bosta za nagrado odšli na rafting, kasneje pa še na piknik, ki ga ob zaključku oddaj pripravljajo v uredništvu oddaje 100 na uro. Vse dodatne informacije boste dobili po pošti.
Čestitamol
NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC
Pri založbi Helidon je izšla kaseta Slo-rock. Vsekakor bodo kasete najbolj veseli tisti, ki prisegajo na kompilacijske izdaje. Na kaseti najdemo Sokole, Lačnega Franza, Marka Breclja, Sank rock in še nekatere. Pri založbi obljubljajo, da bodo, če bo prodaja te kasete dobra, izdali še kakšno podobno.
V soboto bo v Sežani Pop delavnica '93. Čeprav seje kar nekaj zasavskih skupin ter pevcev prijavilo, je strokovna žirija izbrala le Hišo. Poskrbljeno je tako za TV kot radijski prenos. Poglejmo, koga vse bomo videli in slišali; Dominik Kozarič, Spin, Regina, Miha Stabej, Rdeči baron, Jan Plestenjak, Mika, Društvo mrtvih
pesnikov. Agropop, Sank rock. Rose, Pavle Kavec, Don Mentony band, Amadeus, Avtomobili,
Tudi naslednja novička se veže na Pop delavnico. Iz doslej še neznanih razlogov je svojopesem Pridi greva nekaj spit umaknil Bojan Sedmak. Spremljati bi ga morala Zoran Predin in Los Malancanos. Namesto njega je bila v finalni del dodatno uvrščena pevka Mika.
Znani vedeževalceDanielŠmit je začel snemati glasbo. Poznajo ga predvsem bralci revije Kaj, zdaj pa ga bo bolje spoznala tudi širša sloven ska javnost. Posnel je pesem Morska serenada, ki jo je zanj napisal Aleš Klinar. S pesmijo seje poskušal uvrstili na Melodije morja in sonca, kar mu ni uspelo, pesmica pa se kij ub le mu veselo vrti na radijskih valovih.
TAŠ
Kupcla la Chateliereje s projektom "De Profundis" razvila kar najbolj eklektično glasbo 90-tih. Vzdušje v njenem glasbenem dogajanju se giblje od sofisticirane flavte do odtrganih izbruhov el. saksofona.
Posebej za Zasavca sem se pogovarjal z bobnarjem in basistom zasedbe Andrejem Žibertom.
Stereotipno vprašanje, pa vendar: kam uvrščati vašo glasbo?
Ne obremenjujem se s tem. Zame obstajata samo dve vrsti glasbe - dobra in slaba. Pri nas gre za vsestranske vplive.
Naše početje je odraz nas treh. našega okolja, seveda tudi določenega koncepta, pri katerem vztrajamo.
Vsi v skupini igrate več raznih instrumentov. Ste razmišljali o razširitvi zasedbe za igranje v živo?
Seveda. Vendar je težko najti prave ljudi. Ne toliko dobre glasbenike, pač pa navdušence. Lahko bi seveda najeli profesionalce, vendar to slane. Tu morda ne bi bilo napak, da omenim še ostala dva člana: Andrej Čopar
igra saksofone in flavto, Evgen Malis pa harmoniko in synt.
Kako je z nastopi v živo?
Predvsem ni pravih prostorov, pojavljalo se tudi težave organizacijske in finančne narave. Potrebuješ pač določeno zaledje. Množični mediji so vse
preveč zaprti. V glavnem, manjka prave klubske scene.
Ste izdali že kakšen nosilec zvoka? Pri ŠKUCU v Ljubljani smo 89. leta izdali kaseto z naslovom Kapela la Chalelier 1. Pred časom bi moral iziti naš drugi album v Zagrebu. Zadevaje, zaradi znanih razmer, padla v vodo. Pri večjih slovenskih založbah ni interesa, tako, da bomo poskusili v tujini.
Sodeluješ tudi pri drugih projetkih? Da, komponiram glasbo za gledali šče, z Renato sodelujeva v lutkovni skupini Uš. trenutno pa z bobni pomagam kvartetu Enzo Fabiani.
Še kaj za konec?
Vse bralce Zasavca lepo pozdravljam ter jih obenem vabim, da pridejo 24. junija v Litijo na veliki koncert, kjer bodo lahko med drugim slišali v živo tudi Kapelo la Chateliere!
Simon Jurečič

Wm m

n
lini
Rudarska godba Hrastnik slavi letos visok jubilej. Z njenim nastankom, sredi 19. stoletja, se je začelo prebujati kulturno življenje prebivalstva v hrastniški dolini. Dolga leta so utrjevali pripadnost, postali so del delavskega razreda, ki je preraščal v pomembno družbeno silo. Zato je pomen rudarske godbe na pihala tako velik, da ga v kroniki te zasavske doline lahko vpišemo na častno mesto. Začetki rudarske godbe spadajo v čas nastanka Tržaške premogokopne družbe okrog leta 1845. Verjetno je bil začetek povezan z željo tedanjih lastnikov rudnika, ne pa spontana potreba preprostih ljudi. Težnja, da dobi rudarsko življenje izrazitejši stanovski značaj, je bila povod za igranje prvih godbenikov, ki so bili tudi denarno odvisni od rudniške gospode.
Že leta 1849, koje pripeljal prvi vlak skozi hrastniško dolino, je pet godbenikov zaigralo nekaj koračnic. Prva organizirana skupina s kapelnikom je zaigrala leta 1853, od takrat je godba trdno povezana z domačim krajem in dogodki iz rudarskega življenja. Poletu 1890 seje vloga rudarske godbe spremenila. Takrat si je delavstvo priborilo pravico proslavljanja praznika dela in prav godba je bila tista, ki je dajala temu posebno vzdušje. Takrat je delovala pod težkimi pogoji, saj so imeli godbeniki naporno delo v rudniku. Vrstile so se menjave v vodstvu godbe. V začetku tega stoletja je godba sodelovala z delavskimi izobraževalnimi društvi in njihovimi pevskimi, dramskimi ter bralnimi sekcijami, ki so se razvijale z romantičnim, nacionalnim obeležjem.
Kapelniki rudarske godbe do leta 1914 so bili Jernej Puncer, Herman Puncer, Anton Verdaj, Alojz Draksler, Ivan Dolinar ter Franc Završnik.
Oživljenemu kulturnemu življenju po prvi svetovni vojni seje z veliko vnemo pridružila tudi hrastniška rudarska godba, ki je igrala v dobri zasedbi. Tudi finančno so se osamosvojili, saj so ustanovili fond, kamor so rudarji od svojih zaslužkov vplačevali redne mesečne prispevke. Njihovi promenadni nastopi v rudniški koloniji so bili vedno enkratni dogodki, saj so jih domačini navdušeno pozdravljali. Redke oblike kulturnega razvedrila so
razveseljevale zlasti mladino, iz instrumentov pa so donele melod-ije, ki so ugajale delavskemu razredu. Godbenikom se je pridružilo veliko mladih. Vsem je bila glasba tolažba in hkrati vzpodbuda v boju za boljše življenje. Iz podmladka so sestavili uigrano mladinsko godbo, vendar je orkester po nekaj nastopih žal prenehal z delom.
Kulturni molk je z začetkom druge svetovne vojne veljal tudi za vse Hrastničane, ki so delovali v kulturnih društvih. Glasba je utihnila, notni material in instrumente so godbeniki poskrili. Zaradi naprednih idej in narodne zavesti seje rudarska godba v celoti odločila, da stopi v partizanske vrste. Julija 1944 so pod vodstvom kapelnika Jožeta Bruna odšli v osvobojeno Belo Krajino. Preimenovali so se v partizansko godbo Vil. korpusa. Največ so se zadrževali in vadili v kraju Gradac. Pod vodstvom Jožeta Bruna, Bojana Adamiča, Draga Lorbeka, Antona Hudarina in drugih so igrali v bolnišnicah, na mitingih po osvobojenih vaseh in na pogrebih padlih borcev. V Črnomlju so v neposrednem radijskem prenosu zaigrali partizanske pesmi in koračnice. Godba je navdušeni množici igrala ob dnevu zmage v Ljubljani in na sprejemu nove slovenske vlade. Ta dogodek je zasenčila samo misel, da svobode ni dočakalo 12 godbenikov, ki so izgubili življenje v bojih.
Kapelniki rudarske godbe od leta 1918 do 1945 so bili Franc
Turnšek, Jože Kumlanc in Jože Brun.
Godbeniki rudarske godbe so se vrnili domov brez instrumentov, ker so jih morali pustiti v Ljubljani, kjer jih je potrebovala poklicna vojaška godba. Instrumente so jim posodili člani steklarske godbe, ki takoj po osvoboditvi še niso začeli z delovanjem. Tradicija prve partizanske godbe v Sloveniji je imela močan vpliv tako na glasbeni repertoar.
100-letnice. Želja po igranju glasbe različnih zvrsti dokazuje tudi ustanovitev 18-članskega zabavnega orkestra leta 1961. Dosegel jeprecejšnjo popularnost v domačem kraju, gostovali pa so tudi po Sloveniji. Orkester je prenehal delovati predvsem zaradi preobremenjenosti godbenikov.
Po drugi vojni je godba dosegala lepe rezultate na raznih tekmovanjih, revijah in festivalih.
Otvoritev godbenega doma 3. julija 1953.
kakor tudi na njeno organiziranost. Godbo je v novih družbenih razmerah sprejel ves rudarski kolektiv in ji omogočil, da so si ob 100. letnici delovanja leta 1953 postavili nov godbeni dom na Logu. Godbeniki so ob graditvi doma ponovno dokazali kako trdno so povezani med seboj. Kljub naporom v času obnove, godba ni opuščala svojih obveznosti in je sodelovala na številnih manifestacijah in proslavah. V splošnem razmahu kulture in ust-vaijanjaje ftolegkoračnic uvrščala v svoj program orkestrske skladbe slovenskih in tujih skladateljev. S prizadevnim delom ter rednimi vajami je godba rasla v dober glasbeni orkester. Niso pozabili na podmladek. Dokler ni bilo GŠ, je bila naloga kapelnika in starejših godbenikov, da priučijo mlajše igranja instrumentov, ki so jih potrebovali. Zaživel je mladinski orkester, ki je samostojno nastopil na koncertu ob praznovanju
Nekaj pomembnejših nastopov so izvedli v sodelovanju s steklarsko godbo ter dosegli lepe uspehe. Socialna in generacijska struktura godbe seje od njenih začetkov, ko so v njej igrali le rudarji, precej spremenila. Starostna pisanostjo tudi danes očitna. Najmlajši so učenci, gojenci GŠ, nekaj godbenikov je že upokojenih, tudi dekleta niso v zasedbi več izjeme. Najstarejša godbenika sta Slavko Kunšek in Edvard Zdovc. Povprečna starost v godbi je pod 25 let, kar dokazuje, da se godbi ni treba bati za nadaljni obstoj. Z rednimi tedenskimi vajami in pod strokovnim vodstvom Vanje Tomca se trudijo za čim boljši uspeh.
Kapelniki godbe po letu 1945 so bili Jože Kumlanc, Viktor Malovrh, Stane Plahuta, Jože Kus, Franc Grebenšek in Vanjo Tomc.
Polona Kovač, Foto: arhiv godbe.
wm:
s?
ZABELiziftO
Pesmi na
potepu
Hi:
............................................................
Letošnja knjižna bera zasavskih pesnikov je res bogata. Prednjačijo predvsem Zagorjani. Potem, ko sta izdala pesniški zbirki Vladp Ca fantini m Jurij Hudolin, borio v ponedeljek zvečer v
Pesni» na potepu. Z izdajo zbirke sc predstavlja kot založnik podjetje Zasavc, ki ima v načrtu še nekaj knjižnih izdaj. Na

je obljubil tudi slovenski kultunu minister Sergij Pelhan. Kulturn» večer bo popestrila razstava slikarke Severine Šprogur - Trošt, ki
je obljubil tudi slovenski kulturni minister Sergij Pelhan. Kulturni
je za Lakovičevo knjigo prispevala Igrive ilustracije.	M.P.
Hrastnik
Knjige gradijo mostove, evropska akcija, kjer lahko sodelujejo tudi mladi slovenski bralci, ima vključenih že več tekmovalcev, kot lani, pravi vodja knjižnjice Mari Vučetič. Sedaj, ko bodo počitnice, jih pričakujejo še več.
Šolske ekskurzije vključujejo tudi širjenje kulturnega obzorja. Tako so si dolski in hrastniški šestošolci v preteklem tednu na Ptujskem gradu poleg dragocenih tapiserij in stilnega pohištva ogledali tudi stalno likovno razstavo, na Ptujski gori pa so poleg znamenitih cerkvenih oltarjev spoznali baročni in gotski način gradnje.
Na pevski tabor v Šentvid so se odpeljali tudi dolski in hrastniški pevci. Z navdušenjem so sprejeli novost, da bi se poleg pevcev predstavili tudi folklorne skupine.
Nastop učencev Yamaha šola, ki je bil 21. junija v hrastniški glasbeni šoli, je bil namenjen predvsem staršem. Veseli so bili napredka svojih otrok, ki so letos prvič obiskovali tečaj, kjer se posvečajo igranju sintesajzerja.
F.M.
Trbovlje
V Likovni galeriji DD Trbovlje
je bila od 8. do 18. junija samostojna razstava članov likovne skupine Relik Iztoka Permeta in Ivana Žgalina. Oba sta razstavljala po 20 del, vse v oljni tehniki. Motivi so bili večinoma iz krajine in naše naravne in kulturne dediščine. Dela za tokratno razstavo je izbral akademski slikar Lojze Zavolovšek iz Mozirja.
Slikar Vinko Hrovatič iz Hrastnika, sicer član trboveljskega Relika, razstavlja v poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku v Trbovljah. Na ogled je 12 del v pastelni, tehnični in perorisbi.
Na trboveljski tržnici je bila 19.
junija prireditev v okviru Trboveljskih poletnih večerov. V programu so sodelovali Delavska godba Trbovlje, mažoretke, skupina Snoopy in amsambel Veter, ki je v nadaljevanju skrbel za dobro voljo obiskovalcev.
Tradicionalnega srečanja slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični so se 20. junija udeležili tudi pevci trboveljskih pevskih zborov - Zarje, Slavčka, Svobode II, ŽPZ upokojencev ter ŽPZ Dobovec.
V	DD Trbovlje je 21. junija
potekala prireditev z naslovom Ta veseli dan ali Snoopy gre kakat. Žur je bil zabaven, predvsem panamenjen otrokom.
Člani Relika Ivanka Uršič, Hclca Krasnik, Desanka Kreča, Ivan Žgalin, Emil Škrbec, Silvo IJpičnik, Lovro Šuniberger in Zdravko Dolinšek so se 11. junija udeležili likovnega dne na Dobrni pri Celju. Na delovnem srečanju likovnikov so izbirali krajinske motive iz Dobrne in okolice zdravilišča Dobrna. V sak udeleženec je pustil organizatorjem po eno delo, ki bo na skupinski razstavi predstavljeno gostom in obiskovalcem Zdravilišča Dobrna.
T.L
Zagorje
Pihalna godba Svcaje 14. junija
sodelovala v uvodnem spektaklu Molierefesl, ki ga je pripravila ljubljanska Drama ob 320. obletnici Molierove smrti. Godbeniki so igrali pet dni kasneje še enkrat v Ljubljani - na shodu v Mostecu.
V	VclcnjusovGorenju21. junija odprli samostojno prodajno razstavo akademskega slikarja Nikolaja Beerà.
Ob 90. letnici OŠ Tone Okrogar so 23. junija v avli DD Divorili razstavo šolskih risb.
Za 30. slikarsko kolonijo, ki bo od 10. do 20. julija se je prijavilo že 17 slikarjev, predvsem iz Slovenije.
Pričakujejo še dva iz Nizozemske, dva iz Japonske in enega iz Hrvaške.
Na GŠ so imeli 18. in 19. junija sprejemne izpite za balet, trobila in klarinet.
Flavtist Matej Zupan, ki je pred kratkim s samostojnim koncertom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani uspešno zaključil podiplomski študij na Ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu profesorja Fedje Rupla, je nedavno sodeloval na Mednarodnem tekmovanju za flavto v Rembrandtovem mestu Leiden na Nizozemskem. Na tekmovanju, katerega so se udeležili flavtisti iz držav Beneluksa, je sodeloval v dveh kategorijah in dosegel izreden uspe h. V kategoriji duo flavt je skupaj z Nizozemko Jolette Van der Voort iz Njimegena dosegel 2. mesto, v kategoriji flavtnih ansamblov pa je z ansamblom devetih flavtistov dosegel prvo nagrado, ki jim je prinesla tudi nastop na zaključnem koncertu.
D.H.
Litija
V letošnji sezoni v Litiji ni bilo gledališkega abonmaja, zato je ZKO org ani zi rala ogled prireditev v drugih krajih. 22. junija so si v Ljubljani ogledali gledališko predstavo Zbeži od žene v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.
J.K.
Te igre je konec
Šolsko leto se je izteklo. Za nekatere uspešno, zadruge manj. Še pred podelitvijo spričeval so se učenci Gimnazije - ekonomske šole Trbovlje odločili poživiti malce otopelo zasavsko kulturno sceno. Različne pevske, plesne in recitatorske nastope so združili v tekmovalno obarvani šolski prireditvi na Veseli pomladi. Širši javnosti so se predstavili na sklepni prireditvi z naslovom Te igre je konec. Predstava je bila 15. junija v trboveljskem
Delavskem domu. Namen prireditve je bil preprost: da dijaki glasno in neponovljivo zapečatijo konec tega šolskega leta, konec te šolske "igre". Program je bil pester, zanimiv in poln srednješolskih misli. Med nastopajočimi velja pohvaliti nastop folklorne skupine ekonomske šole. Ta sekcija Srednješolskega kulturnega društva se trudi ohraniti slovenske narodne običaje tudi v zasavski dolini. Uspešno delujejo pod vodstov prof. Nives Šerbec, predstavili so se s prekmurskim plesom ter Kerslinovo Črno kitaro. Močan aplavz je požela "fazanka" Neva Mam, ko je zapela znano pesem Tears in heaven. Omeniti velja tudi predstavitev Labirinta, glasila Gimnazije - ekonomske šole Trbovlje ter mlado pesnico Tanjo Bivic. Prireditev je bila delno posvečena profesorju, ki je med dijaki zelo priljubljen. Gre za profesorja telesne vzgoje Janija Pajka, kije vse leto po svojih najbolših močeh pomagal dijakom pri uresničitvi njihovih športnih in kulturnih prireditev. Prireditev je uspela in dijaki so dokazali, da so drugačni, kot si mislite!! Niso generacija boemov in brezdelnežev, temveč ljudje, na katerih sloni življenje. In tega se prav dobro zavedajo!
P.Ž.
Naše deviške misli so posiljene
S tem malce pohujšljivim naslovom recitala in seveda s samim recitalom so se dijaki gimnazije Trbovlje letos uspešno udeležili Gimnazijade v Velenju. Ker so hoteli svoje kulturno udejstvovanje predstaviti tudi ostalim Zasavcem, so 17. junijazaigralitudi na domačih deskah. V Delavskem domu v Zagorju so nastopili skupaj z baletkami, ki vadijo pod vodstvom Vojke Kokošinek. Gimnazijci so predstavili svoje misli o sedanjem življenju in svetu, v katerem živimo.
P.Ž.
Pojasnilo
Opravičujemo se Ivanki Šerbak Medved, ki smo ji v 19. številki Zasavca v članku Glasba razveseljuje in pomirja pri pripravi prispevka spremenili priimek. Zahvaljujemo seji tudi za opozorilo, da je prvi ravnatelj Mirko Rebolj zapustil GŠ Hrastnik po treh letih službovanja (1955/56), nato pa je šolo prevzela Ivanka Šerbak.
Uredništvo

*sw^^^v,^vv^vXvXvvvvvvvvvvvw.-Xv%vJvvv..wXw«vv
\
1IKU
Novo v HRASTNIKU
,^NA IN PAP/
R. DRNOVŠEK - L, SENEGAČNIK POT VITKA PAVLICA 6, HRASTNIK Tel.: 0601/43 - 492
Vabimo vas v našo novo prodajalno, kjer boste lahko izbirali med bogato ponudbo:
• šolskih in pisarniških potrebščin
-	igrač
-	plavalni program za otroke
-	pazamenterija in modni dodatki
-	majice, trenirke, serviete, brisače in drugi tekstilni izdelki
-	športni copati
-	komisijska prodaja
izdelkov tovarne nogavic Polzela
Vse to in še več pa po najugodnejših cenah in dobrin plačilnih pogojih.
V MESECU JULIJU Pfl ŠE POSEBNO AKCIJSKO PRODAJO SOLSKIH ZVEZKOV. PISAL IN SOLSIUH TORBIC
OTVORITEV TRGOVINE BO 1.7.1993 OB 12. URI.
PRVIH STO KUPCEV ČflKfl PRIJETNO PRESENEČENJE.
VABLJENI!
POČITNIŠKA SKUPNOST Zagorje ob Savi, C. zmage 33 tel.: 0601/61 013
OBVEŠČA OBČANE, DA SE BO
tudi v letovšnjem letu letovalo v Savudriji.
Ker je na razpolago še nekaj prostih kapacitet, jih želimo ponuditi tudi ostalim občanom zasavskih občin.
CEKA DNEVNE OSKRBE (HRANA + PRENOČIŠČE) v DEM
	Clami poermi*E	OSTALI
	SKUPNO ST!	OBCAMI
ODRASLI	18	20
OTROCI 10-15 let	15	17
OTROCI 2-10 let	10	12
VREDNOST 1 DEM = 70 SIT
Ob pravočasni prijavi možnost obročnega plačila.
PODROBNEJŠE informacije in prijave na telefon 0601/61 013 ali osebno na sedež počitniške skupnosti
ŽELIMO VAM PRUETNO POTOVAINJE.
| j
impORT-EXPOrt
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
0 KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
^ PRODAJNI CENTER,
^Trg revolucije 26 (Kupola)
POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
, i Hi UH mni i
25. junij
DAN DRŽAVNOSTI
Vabimo vas na prireditev:
SREDA: 23. junij 1993
ob 19.30 uri Otvoritev razstave ob 90-letnici OŠ Tone Okrogar v avli Delavskega doma v Zagorju.
ČETRTEK: 24. junij 1993
ob 20. uri	Proslava ob 25. juniju, DNEVU DRŽAVNOSTI,
na ploščadi pred Muzejem.
Program z naslovom POZDRAV MLADI DRŽAVI izvajajo učenci Tone Okrogar, MPZ Vesna in Pihalni orkester SVEA Zagorje.
ob 20. uri Kresovanje na Plešah
PETEK: 25. junij 1993
ob 10. uri Državno prvenstvo v gorskem teku - tek čez Rigel, Start in cilj tekmovanja pri gostilni Ašič.
Razglasitev rezultatov tekmovanja.
ob 13. uri ob 14. url
Družabni popoldan pred gostilno Ašič, Igra ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI.

Skupščina občina ZAGORJE
Ig]
m


m
Najboljši zasavski športnik ta hip je nedvomno trboveljski rokometni as, 22-Ielni Jani Čop, ki je odslužil petino pogodbe v francoskem prvoligašu Creteilu. V predmestje Pariza se Je z ženo Meto preselil v začetku letošnjega leta, v Franciji pa jima je na svet privekala tudi hčerka Kaja. Po pol leta se je Jani za nekaj dni vrnil domov, danes pa je znova v Franciji, saj kot član slovenske reprezentance nastopa na sredozemskih igrah v Montpelliera oziroma Nimesu.
Jani, kako si se znašel v Franciji?
Francozi so me prisrčno sprejeli, čeprav so moji najljubši rokometni trenutki še vedno vezani na Banja Luko in Borac. V začetku sva z ženo prebivala v hotelu, nato pa sva dobila lepo, štirisobno stanovanje z izhodom na zasebni vrt, ki še kako ugaja najini hčerkici. Sicer pa je življenje prav takšno kot sem si od zahoda tudi predstavljal. Z eno besedo težko.
Doma si v bližini Pariza. Kakšen vtis je napravil nate?
Z izjemo naj večjih značilnosti kot sta Eifflov stolp in slavolok zmage si ga natančno pravzaprav še nisem ogledal. V tako velikem mestu se ni enostavno znajti. Promet je tako gost, da se s svojim avtomobilom zelo malo vozim.
Kako seje končalo državno prvenstvo?
Med dvanajstimi ligaši je naša zelo mlada ekipa osvojila deveto mesto, zato pa smo več napravili v pokalnem tekmovanju, kjer smo se uvrstili v finale. Pred tem smo izločili celo
polfinalista pokala evropskih prvakov Vennisieux, v finalu pa smo nato pokleknili proti odlični ekipi Olimpique iz Marseilla. To moštvo ima v Franciji tudi največ in najbolj zveste navijače.
Si ti edini tujec v Creteilu?
Ne. V ekipi sta še Makedonec Pepi Manaskov in Bosanec Ermin Velič, ki je tudi najzaslužnejši za moje igranje v tem klubu. Po ocenah strokovnjakov smo bili tudi najboljši igralci, čeprav v Creteilu igram na položaju ogranizaloija igre. Mesto desnega zunanjega igralca sem po dogovoru prepustil domačemu igralcu. To mi celo bolj ugaja, saj imam zaradi poškodbe ramena precej težav pri strelu na gol, zato se raje odločam za koristne podaje soigralcem.
Tako je bilo tudi v Celju na reprezentančni tekmi z Madžarsko!
Nisem tvegal s streli proti vratom. Že dolgo je od konca francoskega prvenstva, tako da na tekmo nisem prišel najbolje pripravljen, poleg tega pa sem med pripravami moral v Francijo na zadnji zdravniški pregled za pridobitev delovne vize, kar meje še dodatno izčrpalo. Vesel pa sem, da smoenood svetovnih velesil s pomočjo gledalcev, predvsem "orlov", uspeli premagati. Reprezentančnih akcij se bom z veseljem udeleževal tudi v bodoče. Prave rezultate tega moštva pa lahko pričakujemo šele čez nekaj let.
Tvoja največja želja?
Poleg zdravja vseh družinskih članov želim, da bi se aktivno naučil francoščine. Sporazumevanje v Creteilu je namreč še na nivoju Indijancev.
Se boš še kdaj vrnil v Trbovlje?
S Creteilom imam še dveletno pogodbo. Ne bom rekel ne, toda v tem trenutku so možnosti zares majhne.
Sašo Fabjan
Približuje se svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah v Italiji. Udeležil se ga bo tudi 23-lelni Hrastničan Gorazd Medved, ki sije zagotovil nastop v slovenski reprezentanci po uspešnih nastopih v svetovnem pokalu in državnem prvenstvu.
Gorazd je bil letos uspešen na izbirnih tekmah reprezentance, s svojimi nastopi v svetovnem pokalu pa je le potrdil, daje med našimi najboljšimi spustaši.
"S pripravami na to sezono sem pričel že septembra lani. Treniram dvakrat na dan. Letos sem imel več sreče kot lansko leto, saj nisem imel problemov s poškodbami. Tekme za SP v Mauchau v ZRN sc nisem udeležil, ker mi je primanjkovalo treningov in bi porabil preveč časa za potovanje. Druga je bila pri nas na Savi Dolinki. Tretja in četrta v Franciji - Thononu in zadnja v Švici - Muolathalu. V skupnem seštevku svetovnega pokala sem zasedel 19. mesto in sem z rezultatom zadovoljen." je dejal o pripravah in dosedanji sezoni Gorazd, kije pred dnevi postal tudi slovenski članski državni prvak v spustu. Seveda je bil po nastopu zadovoljen: "Tega naslova sem zelo vesel, saj mi je prvič letos uspelo premagati Abramiča in to še na njegovem terenu. Soča je bila zelo nizka, kar meni ne ustreza, saj rajši veslam na res divjih rekah, ki imajo veliko vode."
V Franciji so letos pripravili novost, organizirali sodva kratka spusta, dolga od 500 - 1000 metrov, oba časa sta se seštela. Gorazd Medved o tej novosti meni: "Prednost tega sistema tekmovanja je, daje krog zmagovalcev širši, gledalci lahko spremljajo tekmovalca od štarta do cilja in je tako sama tekma zanimivejša, pa tudi za TV je bolj zanimivo. Slaba stran pa je ta: če narediš
napako, jo težko nadoknadiš, pri klasični progi, kije dolga cca 6.000 metrov, pa lahko. Meni osebno bolj odgovatja stari način tekmovanja."
V soboto, 26. junija, odhaja na svetovno prvenstvo v Mezano v Italijo. Kakšna je forma? "Moj glavni cilj je bila uvrstitev na SP. Trenutno nisem v najboljši formi, nimam še pravega občutka, do štarta je še štirinajstdni in upam, da bom v tem času dobil pravi občutek. Konkurenca je zelo močna. Moja želja je izboljšasli uvrstitev z zadnjega svetovnega prvenstva v Bovcu, če bom imel pravi občutek, se lahko uvrstim med prvih 15. Želim si, da bi bilo vode dovolj."
In načrti po svetovnem prvenstvu? "Po SP si bom privoščil nekaj dni počitka na moiju, nato pa me že čakajo treningi za novo sezono. Upam, da se mi bo priključil tudi Ivan Poljan, ki se po bolezni vrača v ekipo. Želim si še nekaj let ostati v svetu kajaka in se udeležiti svetovnega prvenstva 1995 v Angliji."
Peter Kauzar
Foto: Branko Klančar

El
ai..
NINA PODLESNIK TRETJA V EVROPI
Po zelo dobrem nastopu na mladinskem evropskem prvenstvu v Budimpešti je trboveljska kegljavka Nina Podlesnik odlično tekmovala tudi na prvem evropskem kadetskem prvenstvu v nemškem Eppelheimu. Nina med posameznicami sicer ni nastopila, zato pa je bila odlična v tekmovanju ženskih in mešanih dvojic. Med mešanimi dvojicami jez Juretom Erženom osvojila S.mesto, za kolajno pa zaostala vsega štiri keglje. Še boljša pa je bila v konkurenci ženskih dvojic, kjer je s Katjo Ledinek osvojila 3. mesto in bronasto odličje. Skupno sta podrli 615 kegljev. Prvo mesto v tej disciplini sta osvojili domačinki Kicker in Beez, srebrna kolajna pa je pripadla madžarski dvojici Juhasz in Lovacz.
S.F.
Zdravkova piščalka na klin
Eden najboljših slovenskih nogometnih sodnikov Zdravko Martun bo piščalko obesil na klin v Radečah. Najbrž to ni naključje, saj je vtem mestu ob Sopoti nogomet izjemno priljubljen, NK Papimičarpa vključuje blizu 100 aktivnih igralcev.
Športna pot Zdravka Martuna se je začela v Laškem, kjer se je leta 1948 v Gozdecu nad Laškim tudi rodil. S sovrstniki se je podil po nogometnem igrišču poleg pivovarne, igral je za istoimenski klub. V Celju je nastopal za ekipo Olimp, v 27. letu pa zaradi poškodbe kolena končal z aktivnim igranjem. Prestopil je v sodniške vrste, kjer je leta 1979 opravil republiški izpit.
Po uspešnem sojenju v slovenski ligi je dve leti kasneje opravil zvezni izpit, kar ga je pripeljalo v 2. ZNL. Nase je opozoril s kvalitetnim sojenjem in ogromnim znanjem. Tudi v 1. ZNL se je izkazal in kmalu stopil tudi na mednarodno prizorišče. Pravi, da se najraje spominja sojenja derbijev kot Dinamo - Hajduk, Velež - Crvena zvezda, Sarajevo - Crvena zvezda in podobno. Od gostovanj v tujini mu je najbolj ostal v spominu pokal prvakov na stadionu Dinama v Bukarešti.
Zdravko Martun je večkrat sodil z Zoranom Petrovičem, Gocejem Popovom, Dukovskim, Beusanom, ki so bili mednarodni sodniki, cenjeni tudi v Evropi. Najbrž bi bilo potrebno omeniti še številna druga, ki so povezana s sodniško kariero Zdravka. Pravi, da tisti, s katerimi je sodil ali bil z njimi prijatelj, vezi ne bodo pretrgali. Vse veže ljubezen do nogometne igre in igrišča, na katerem so praktično preživeli polovico svoj ga življenja. Sodniška kariera Zdravka Martuna je dolga polnih 16 let, njegova statistika govori o 300 tekmah, kjer je bil glavni sodnik...
Seveda Zdravko Martun ostaja v nogometu tudi naprej, saj bo poslej deloval v organih NZS. V Radečah so mu pripravili lepo slovo. V četrtek, 24. junija bo najprej tekma med športnimi novinarji Slovenije in nogometnimi sodniki (16.30), potem pa še srečanje med veterani Olimpije in Maribora. Imena, kot so Oblak, Popivoda, brata Ameršek, škof, Ilič, Horjak, Prosen so garancija za zanimivo nogometno predstavo. V kulturnem programu se bodo gostom predstavili godbeniki Železničarske godbe Zidani most, mažoretne skupine Pihalnega orkestra Radeških papimičarjev, Plesna skupina TAC iz Zidanega Mosta, organizatorji pa pripravljajo še bogat srečelov in Modno revijo trgovine AS iz Krškega.	Franci Kadunc
Sil*
Zasavski nogomet je dokončno ostal brez predstavnika v prvi ligi. Po nedeljskem porazu v Mariboru s Kovinarjem s 4:1 so se namreč od elitne lige poslovili tudi mladinci Orie Rudarja.
Bolj uspešni v minuli sezoni so bili starejši in mlajši dečki trboveljskega nogometnega kluba, ki jih vodita Uroš Goštej in Vili Lamovšek. Starejši so v tekmovanju ljubljanske regije osvojili tretje, mlajši pa četrto mesto.
Mlajši dečki so zelo dobro igrali tudi v nedeljo na turnirju v Ljubljani, kjer so brez poraza osvojili tretje mesto. V predtekmovanju so z Muro in Mariborom igrali 1:1, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Zaijo iz Trsta s 3:2. Po oceni strokovnjakov je bil Klemen Lavrič najboljši igralec turnirja, s štirimi zadetki pa tudi najboljši strelec.
Prestopni rok rokometašev seje pričel IS.junija, končal pa se bo 3.julija. V zasavskih klubih zaenkrat bistvenih novosti ni. Omnikom Rudar si je sicer želel v matični klub vrniti Škaličkega, Žagarja in Šutarja, ki pa po zadnjih vesteh ostajajo v Hrastniku.
Kot vse kaže pa bodo trboveljski rokometaši dobili novega trenerja. To dolžnost naj bi v naslednjih dveh sezonah opravljal Celjan Bojan Levstik, ki ga zasavski ljubitelji rokometa seveda dobro poznajo. Omnikom Rudar tako še naprej ostaja zatočišče celjskih igralcev in strokovnjakov. So zasavski igralci in trenerji res tako nesposobni?
Na državnem prvenstvu v motokrosu, ki je bilo 20. junija na Janževem vrhu, je šestošolec Robi Goleš z Dola dosegel v razredu 80 ccm 2. mesto. Robi zelo dobro vozi v barvah celjskega kluba tudi na ostalihdirkahpoSloveniji, saj se vedno uvršča med prve tri motokrosiste.
Trboveljski strelec Sašo Korbar se je te dni mudil v Milanu na tekmovanju za svetovni pokal. Med 150 udeleženci je Sašo osvojil 39. mesto s 579. krogi. Prvi je bil naš najboljši strelec Rajmond Debevc, ostali slovenski predstaviki pa so se uvrstili nad 80. mesto. Ta vikend Sašo potuje v Hannover na mednarodni strelski turnir, od 1. do 4. julija pa bo sodeloval na tekmovanju olimpijskih upov do 20 let v Plznu.
S.F., F.M. in B.K.
Za konec remi
Oria Rudar - Avtobum 1:1
(0:1)
Trbovlje, štadion Rudarja, gU dulcev 400, sodnik Raukovic (Velenje). Strelca: 0:1 Struna,!: 1 Žlak
Oria Rudar: Ranzinger, Florjane, Haralnvič, Rižner (Brdik), Stok Zaimovič, Sotenšek, Škofca, Holešek, Breznikar, Žlak.
Avtobum: Magič.Faitek.Rautar, Radivojevič. Perica, Muhvič, Murn, Bošnjak, Struna, Stojanovič (Jolič), Komočar (Fugina).
V zadnji prvenstveni tekmi sezone so Trboveljčani remizirali z ekipo iz Kočevja in osvojili četrto mesto v drugoligaški konkurenci. Po izenačenem začetku so gostje v 28. minuti z. zadetkom Strune po podaji Komočarja s kota povedli. Pobudo so nato prevzeli domačini, si že v prvem delu pripravili dve priložnosti (Škofca, Breznikar), toda Magič je na odmor odšel nepremagan. Tudi v nadaljevanju so igralci trenerja Ocvirka jalovo napadali, gostje pa so celo zadeli prečko (Rautar). V zaključku tekme so nogometaši iz
Trbovelj vendarle izenačili. Po lepem predložku Brdika z desne strani je bil z glavo uspešen Žlak.
S.F.
Zaslužen poraz
Svoboda - Jelovica 0:1 (0:0).
Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 100, sodnik Kokalj {Ljubljana). Strelec Krupič.
Svoboda:	Kurež, Gobove,
Karamarkovič, Trdin, Gošte, Zakonjšek, Zajc, Šink, Begič (Kovčan), Krajnc, Vozelj.
Jelovica: Oblak, Brdnik, Ažbe, Oblak, Jereb, Klančar, Bogovič, Vučetovič, Krupič, Peternelj, Ančin.
V zadnjem srečanju 3. SNL so gostje iz Škofje Loke zasluženo premagali domačine. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z delitvijo točk, so gostje v 85. minuti dosegli gol. Po prostem strelu so domači pozabili na hitrega Krupiča, ki se je sam znašel pred Vasjo Kurežom in ga z ne ravno močnim strelom očitno presenetil. Domačini, prepričani v uspeh pred domačimi gledalci, so tokrat igrali pod svojimi

zmožnostmi. S takšnim pristopom k igri bodo izgubili še tiste maloštevilne gledalce.
J.M.
Poraz doma
Litija - Jadran Kozina 1:2
(1:0).
Igrišče Litije, gledalcev 150. Strelci: Mele 1:0 (35. minuta), Karič 1:1 (49. minuta), Vrisk 1:2 (72. minuta).
V zadnjem kolu 3. SNL so Lilijani, po uspehu v prejšnjem kolu, pred domačim občinstvom zelo razočarali. Prvi polčas so še nekako odigrali in z golom Meleta tudi povedli z 1:0. Gostje, ki so za obstanek v ligi potrebovali le točko, so v drugem polčasu z borbenostjo potek dogodkov obrnili sebi v prid. Najprej so preko Kariča, ki je odbito žogo potisnil v gol, izenačili, zmagoviti gol pa so dosegli po napaki Ocepka in zasluženo zmagali. Domači igralci so se ob koncu prvenstva oddahnili, vodstvo pa bo moralo zavihati rokave, če želi v tej ligi v novi sezoni doseči kaj več.
S. K.
Tekma za pozabo
Hmezad Žalec - Papirničar
2:0 (1:0)
Žalec, igrišče Hmezada,gledalcev 50, sodnik Knupleš (Maribor). Strelec: 1:0 in 2:0 Koren.
Domačini so premagali igralce Papirničarja s preudarno in napadalno igro. Njihov najboljši igralec Korenje z dvema zadetkoma v40. in 85. minuti premagal vratarja Lazarja. V roče in soparno vreme je prispevalo k temu, da je bila to tekma za pozabo. Papirničar se je kljub porazu uvrstil na 5. mesto in s tem dosegel lep uspeh, saj je bil v tej sezoni novinec v III. SNL.
V.Ž.
Rokomet
Zmagali Sevničani
V Sevnici je potekal zadnji- peti turnir v rokometu za mlajše dečke. Zmagovalci so postali Sevničani, ki so pokazali najboljšo igro tudi na zadnjem turnirju. Posebna komisija je ob koncu tekmovanja tako kot ponavadi proglasila najboljše. Za najboljšega igralca je bil proglašen Luka Žvegljič iz Sevnice, najboljši vratar je bil Tomaž Taškar iz trboveljskega Omnikoma, najboljši strelec pa Jan Kolenc iz litijskega Presada Najboljši strelec celotnega turnirja je bil Scvničan Jure Požeg, ki je dosegel 46 golov. Rezultati zadnjega turnirja:
Omnikom Rudar II - Lucija Sevnica 8:23, Lucija Sevnica -Omnikom Rudar I 13:11, Presad Litija - Loka 11:10, Presad - Dol TKI Hrastnik 11:21, Omnikom Rudar II-Presad4:16, Omnikom Rudari-Dol TKI Hrastnik 12:9. Končni vrstni red: 1. Lucija Sevnica 18, 2. Omnikom 116, 3. Dol TKI Hrastnik in Presad Litija po 10,5. Loka 6 in Omnikom Rudar II brez točk.
J.P.
Košarka
Mladinci končali
V 5. kolu II.SKL zahod I so mladinci odigrali zasavski derbi v Zagorju. Zagorjani šobili boljši in so Trboveljčane premagali s 93:74 (35:46). Prvi polčas je prepričljivo pripadel gostom, a so se Zagorjani predvsem po zaslugi Muma in Korena uspeli zbrati in izid obrniti sebi v prid ter visoko zmagati. Pri domačih so bili najuspešnejši Murn in Koren po 24 točk ter Mlakar 16, pri gostih pa Vajdič z 28 in Ostanek z 12 točkami. V nadaljevanju lige so Zagoijani doma premagali Kočevje s 87:53 (39:23). V tem srečanju so bili domači za razred boljši, najuspešnejši pa Murn 28, Koren 18 in Leskovšek 16 točk. Ekipa Rudarja je na gostovanju v Domžalah klonila proti še neporaženi ekipi v ligi s 73:56 (33:27). V prvem polčasu so se Trboveljčani še kar dobro upirali, na koncu pa so jim pošle moči in koncentracija, tako, da so Domžalčani upravičeno slavili. Za Rudar so največ točk dosegli Vajdič
27, Ostanek 19 in Vidergar 7. Po šestih kolih je na prvem mestu Helios Domžale, sledita mu Zagoije in Rudar. Mladinci imajo sedaj premor, tekmovanja se začno spet septembra.
Aljoša Pišek
Mali nogomet
Zmaga Šarbka
KMN Inženiring Šarbek -KMN Vuko 5:1
Litija, strelci: Vrhovec 2, Čarman, Indof in Fele po 1 gol.
KMN Inženiring Šarbek: Zakrajšek. Fele, Čarman, Vrhovec, Indof, Simič in Jurjevec.
V derbi tekmi 10. kola malonogometne lige LNZ je ekipa Inženiring Šarbek premagala favorizirano ekipo Vuka predvsem po zaslugi odličnih obramb Andreja Zakrajška, ki ga niso premagali niti iz nekajkratnih poizkusov. Kje bi bila uvrščena ekipa Inženiring Šarbek, če bi tudi z slabšimi ekipami igrala tako, kot zboljšimi? Trenutno se nahaja na 5. mestu.
Trboveljčani brez borbe
Tudi pionirji v I.SKL vzhod še tekmujejo. Trboveljčani so gostovali v Ljubljani pri Iliriji. Na veliko začudenje gostov, sodnikov in pomožnih sodnikov domače ekipe ni bilo na parket. Trboveljčani so tako tekmo dobili z rezultatom 2:0. Lilijani so bili prav tako na gostovanju v Ljubljani pri prvouvrščeni ekipi Slovana "A", ki je brez težav zmagala z rezultatom
70:49 (30:18). Za Litijo so koše dosegli Japič 30, Bregar 10, Vidic 5 in Hauptman 4. Na lestvici še naprej vodi Slovan "A", Litija je 3., Trboveljčani pa so 4.
Litijske pionirke z bilanco minulega tedna niso najbolj zadovoljne. Najprej so v Ljubljani izgubile z Ježico, ki je daleč najmočnejša v ligi kar z 66:15 (28:4), nato pa še doma z vrstnicami izDomžal. Tekma je bila sicer zelo izenačena in razburljiva, sreča pa na strani gostji. Rezultat:	42:44	(19:18).
Najučinkovitejša pri Litiji je bila kapetanka Rističeva z 28 točkami, ostale pa so dodale Kaliope 7 in Vuldin 5. Na lestvici še naprej vodi Ježica, Litija pa je druga.
Aljoša Pišek
Karate
Osemkarateisto v - dečkov, deklic, kadetov in mladincev iz trboveljskega KK Tika Trbovlje, je bilo v soboto v dvorani Tabor v Mariboru na kontrolnih pripravah kandidatov za državno reprezentanco. Udeleženci so bili: Senada Kamerič, Ida Dedič, Peter Zore, Jure Barovič, Matjaž Lenič, Rok Vodišek, Nedžad Hozanovič in Aleš Berce. Trboveljska ekipa je bila poleg mariborske najštevilčnejša, kljub temu, da se nekateri kandidati niso udeležili priprav zaradi bolezni. Mladi karateisti so bili zelo disciplinirani. Dveurni trening je potekal nemoteno in v popolni tišini pod vodstvom trenerja kadetske in mladinske reprezentance Ljuba Javorška.
B.B.
4. liga SNL: Črnomelj Bela Krajina-ApnarKresnice0:0.S to točko so Kresničani samo potrdili obstanek v ligi, ki je bil po jesenskem delu zelo vprašljiv.
Slovenska veteranska liga: Šmartno ob Paki - Litija 3:3 (0:2). Strelci za Litijo : Tišler 2 in J užnik 1 gol.
MALI NOGOMET
Zagorje: prva liga, 21. kolo: Inženiring Šarbek : L'Muhy 3:1, Bistro Cerar-ŠD Mlinše 6:4, ŠD
Čolnišče - Merli 2:0, Malo po Malo - Izlake 7:5, Paradox - Trgovina Repovž 6:1. Trenutni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 36, 2. Malo po malo 33, 3. Paradox 23, in 4. ŠD Mlinše I 19 točk.
Druga liga, 21. kolo: Udarnik MBP - Topličani Veterani 5:1, Kotredež Č/T - TEVE Varnost 2:0, Antimon Bistro 91 - Vesn 1:1, Šentlambert - Trgovina Čop 5:3, ŠD Mlinše II- ŠD Prapreče 4:0. T renutni vrstni red: 1. Šentlambert 31, 2. Trgovina Čop 25, 3. Antimon Bistro 91 22 in 4. Kotredež T/Č 22 točk.
Tretja liga, 23. in 24. kolo:
Siporex - Tirna 3:1, Dream Team NLP Eurotrade 3:0 b.b., Jastrebi Gostišče Maček 6:0, Buldožer Elektroelement 3:2, Hors - Izlak*. Veterani 3:2; Jastrebi - Hors 6:1 Siporex - Šparovček 5:0, Drean Team - Tima 6:1, Izlake Veterani Buldožer 2:0, Tapi - Elektroelemen' 8:1. Trenutni vrstni red: 1. Jastreb 33, 2. Tapi 31,3. Buldožer 28 in 4 Dream Team 25 tečk.
Hrastniška trim liga, 10. kolo PPHrastnik-Steklarna4:4; 11.kolo Steklarski frisi - Gostilna Texas 1:10 Steklarna - TKI 7:1, Mesarstvr Koprivnik - Ljiljani 3:1, Čvek - Pl Hrastnik 6:6, Gamsi - ŠS Čeče 3:7 trenutni vrstni red: Gostilna Texa' 17, Čvek 16, ŠD Čeče in Juventu: 14, Mesarstvo Koprivnik 12 Steklarna 10, Ljiljani 9, PPHrastnil 8, TKI 4 in Gamsi 2 točki.

Promet
14.	junija ob 10.30 uri je
voznik motornega kolesa G.P. zaradi izsiljevanja prednosti v križišču na Trgu revolucije v Trbovljah trčil v osebni avto. Zaradi hudih telesnih poškodb sta bila voznika G.P. in sopotnika
A.	Ž. so odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Škode je za približno 50 tisoč tolarjev, motorno kolo ni bilo registrirano.
15.	junija ob 9.05 uri je Ž.B. iz Hrastnika vozil osebni avto po magistralni cesti od Litije proti Ljubljani. Pri kraju Strmole je pri srečevanju kolone vozil z desnim kolesom zapeljal na neutrjeno bankino, začelo ga je zanašati in po 20 metrih zapeljal na levo stran vozišča. Takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim vozilom G. J. in vozili sta trčili. V nezgodi se je huje poškodovala sopotnica Ž.S., ki sojo odpeljali v UKC Ljubljana.
15.	junija ob 10.31 uri je voznik kolesa z motorjem M.O. vozil iz Novega doma proti Partizanski cesti v Trbovljah v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila
B.	S. M.O. je izgubil ravnotežje in čelno trčil v vozilo. Hude telesne poškodbe je dobil sopotnik na kolesu z motorjem A.S., škode pa je za 100 tisočakov.
16.	junija ob 22.40 uri je v
Smujčidolu M.S. zaradi prevelike hitrosti z avtom zapeljal s ceste, večrat ga je prevrnilo. Odnesel jo je brez poškodb, materialna Škodaje400 tisoč tolarjev.
IT.junijaob ll.SOurijeM.S.
z osebnim vozilom zapuščal parkirni prostor pri tovarni Peko v Trbovljah. Takrat je po cesti pripeljal prav tako z osebnim vozilom B.P. in trčil v M.S. Škodo so ocenili na 100 tisoč tolarjev.
18.	junija je L.M. vozil osebni avto iz Kresnic proti Ljubljani. Zaradi neprimerne hitrosti je v levem ovinku trčil v betonsko ograjo.Škoda: lOOtisočtolarjev.
19.	junija ob 1130 uri seje na
cesti 1. maja v križišču pripetila nesreča zaradi neprimerne hitrosti voznice M.Č., kije trčila v voznico D.K., ko je zavijala levo. Materialna škoda: 250 tisoč tolarjev.
19. junija ob 22.27 uri je
voznika kolesa z motorjem D. B. zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v križišču na Trgu svobode v Trbovljah. Pri tem je poškodoval dve parkirani vozili in naredil škode za 100 tisočakov, sam pa je bil lažje telesno poškodovan.
Bomba v Zagorju
Društvo Behar je imelo 19. junija v delavskem domu v Zagorju zabavo. Zvečer okrog 23. ure je neznanec na PP Litija sporočil, daje v DD nastavljena bomba. Dom so izpraznili in podrobno pregledali, vendar niso našli ničesar in zabava se je lahko nadaljevala.
Streljanje
Na PP Trbovlje je 18. junija prišel trinajstletnik in povedal, da gaje nekdo obstrelil z zračno puško. V bolnici so ugotovili, da ima na prsih odrgnino od naboja. Ugotovili so, da iz balkona strelja otrok. Zadevo raziskuje tožilstvo.
Dva dni kasneje so policiste zvečer obvestili, da B. K. v naselju Ojstro strelja s puško in da je streljal za mlajšim fantom. Policisti so našli na dvorišču možakarja, ki je hodil naokrog s puško in metal petarde, okrog hiše pa je natrosil tulce od nabojev. Komaj so ga ukrotili in pripeljali na postajo, kjer se je streznil.
Kradejo kot srake
V Zasavju so spet zabeležili vrsto manjših kraj. Na Vačah je neznanec v noči na 16. junij s kolesa z motorjem APN ukradel zadnji kolesni obroč s pnevmatiko. Noč kasneje je neznanec vlomil v drvarnico na Rozmanovem trgu v Litiji, prežagal je ključavnico ter iz drvarnice odpeljal gorski kolesi.
V	isti noči so ukradli prav tako na Rozmanovem trgu še dve vetrobranski stekli iz d vehjugov.
V	Zagorju je IS.junijazmanjkala zadnja luč iz juga, ki je bil parkiran pred trgovino Taja. Spet so vlomili tudi v Tenis center v Trbovljah. Neznanci so vlomili v noči na 19. junij, spili nekaj pijače in preluknjali dva kartona sokov. Isto noč so vlomili tudi v prostore strelišča SD Alojz Hohkraut. Prostor so razdejali, spili nekaj pijače in odnesli cigarete, pivo, vino in sokove. V Hrastniku pa so v noči na 18. junij vlomili v klubske prostore NK Hrastnik. Ukradli niso ničesar.
Poškodba s traktorjem
V.J. je opravljal na dvorišču domače hiše na Slivni nad Vačami na dvorišču domače hiše kmečka dela s traktorjem, na katerem je imel vklopljeno kardansko gred, ki je bila nezavarovana in je za levo nogo zagrabila	njegovega
enajstletnega sina, kije dobil pri tem hudo telesno poškodbo.
Odšel od doma
V Litiji je 18. junija zardi slabih ocen v šoli odšel od doma dvanajstletni fantič. Oče gta je našel naslednji dan v Litiji, to pa seje zgodilo že drugič. Prvič so ga našli policisti na kozolcu.
Ropar na Izlakah
Malo po poldnevu 16. junija seje na PP Zagorje zglasil K.G. z Izlak in povedal, da ga je na avtobu sni postaj i pretepel neznan moški z obrito glavo. Vzel mu je ves denar in sončna očala. Policisti so ugotovgili, daje ropar mladoletni S.M. iz Zagorja.
Grizel je
M.O. je na PP Hrastnik 22. junija ob 19. uri povedala, daje otroka vgriznil pes, ki je last A.Z.. Pes je cepljen, lastnico pa bodo predlagali sodniku za prekrške.
Aufbiks
Jj* Hudičasiso. VHras-V tniku grafiti in pepel, v Trbovljah kaos v skupščini, v Zagorju kmečka ohcet, v Litiji pa kmečki punt Da bi obupal. Ni čudno, da ga da človek na zob. In potem se dogaja marsikaj.
p. Tako sta se v bistroju A Janez v Hrastniku malce trše pogovorila P.I. in V.B. Menda sta stara znanca. Kaj hočeš, ponavadi si stari znanci padejo v klinč.
Jh Dan prej sta bila gla-0 sna v Prapretnem mladenič B.J. in mladenka R.O. Namesto, da bi si padla v klinč sta se poslovila s klofutami. Svet je čisto ponorel.
ih Zamislite si, da vam £ nekdo zapelje na dvorišče, zlomi vrtno
ograjo in te potem hoče še prebunkati. Prav to se je 16. junija zvečer zgodilo B.F. s Kleka nad Trbovljami. B.Š. se je zdelo, da je bila rampa njegovemu vozilu na poti. Sveta preproščina je razložljiva- maligani prinesejo pač malce popačeno sliko.
Jh Pogumnež B.S. je ^ imel 14. junija s prav tako v rožicah plešočim T.A. v Zagorju pretepaške vaje. Boksarska vreča je bil B.D. iz Zagorja. Dva dni kasneje pa je bil ponoči Isti B.S. med mladeniči, ki so poskrbeli za pestro noč z vpitjem na Cesti 9. avgusta.
a; Aufbiksarji po naših ^ podatkih ta teden niso pisali grafitov. Predlagamo jim enega: Kure pa taka demokracija, ko še za pijačo nimamo več.
'OAKUSTIKA SONY, PIONEER, KENWOOD,
I KOMPONENTE, GLASBENI STOLPI SONY, TECHNICS, AKAI.
EimÌ>RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel: 0601 /61-575
VW - AUDI TRBOVLJE do.o
m m m
Veliko je kopij,
ORIGINAL JE LE EDEN
-VOLKSWAGEN GOLF-


V JUNIJU 2000 DEM CENEJE.
NE ZAMUDITE NAJUGODNEJŠE
PONUDBE.	I 1
NA ZALOGI:	. \
iGOLFri 1.4 BENCIN^
IGOLf« 1.9 DIESEL IGOLF Gl. TURBO DIESEL VENTO DIESEL VENTO GL 1.8i PASAT 1.8i
TRANSPORTER KOMBI BUS
AUDI 80 TDI
UGODNI KREDITI IN LEASING.
Prodaja: 0601/26-525, servis: 0601/21-525 ,
:
/O Banka Zasa^
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per	s
6/1993	S
u
S
5000006276,21
COBISS o
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Da res delamo za varčevalce, dokazujemo s tem, da smo
ZVIŠALI REALNO OBRESTNO MERO
za vezane tolarske depozite in uvajamo novo ponudbo:
VEZANI TOLARSKI DEPOZITI Z DEVIZNO KLAVZULO.
Kmalu tudi lastni dvodelni blagajniški zapisi.
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka ki dela z ljudmi - za ljudi.

UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime Irt priimek........................
mesto...................... poštna St,
ulica.......................... telefon...............
datum.......................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)
NAGRADNA IGRA