Gledališče Toneta Čufarja premiera št. 308 Georges Feydeau KROJAČ ZA DAME 30-letnica umetniškega delovanja Ivana Berlota WWWWWW Georges Feydeau KROJAČ ZA DAME komedija v treh dejanjih 30-Ietnica umetniškega delovanja Ivana Berlota prva uprizoritev v slovenskem jeziku prevod Tone Smolej režija Matija Milčinski scenografija in kostumografija Tatjana Oblak Milčinski lektorica Alenka Bole Vrabec osebe Bassinet Lojze Ropret Moulineaux Ivan Berlot Copelli Matjaž Konda Etienne Rado Mužan Gospa Aigreville Mira Bolte Suzanne Irena Leskovšek Rosa Jelka Kusterle Yvonne Bernarda Gašperčič Gospa d'Herblay Katja Stušek Pomponette Alenka Bole Vrabec lajnar Rastko Tepina odrski mojster Klemen Vrabec luč Miha Šest šiviljski atelje Danica Zemlja Aleksandra Džajič rekviziti in zvočni efekti Zvonka Divjak tehnika Nataša Škrilec Rožič Jan Baš Uroš Demšar Marko Rašeta suflerka Majda Rebernik Predstava ima dva odmora. Jelačič - Bužinski: PRELUDIJ ZA DOBRE LJUDI S TRGA, sezona 1979/80, režija Danijel Agrež Georges Feydeau mojster vaudeviUa *8.12.1962 Pariz - + 5.6.1921 Rueil - Malmaison Belle epoque, obdobje, ko so se želeli in hoteli Parižani zabavati in je bilo v Parizu najti stopetdeset gledališč, namenjenih zabavi. V njih je bohotno cvetel vaudeville, lahkotna komedija s songi in glasbenimi vložki, o njem so govorili vsi, od kronanih glav, ki so si z dragulji utirale pot do kurtizan, kakšna je bila La belle Otero, do običajnih meščanov. Marsikdo je hodil gledat 'svojo junakinjo' in 'njene toalete' in če bi se ozrli nazaj s kritiškim očesom, bi zbodlo v oči včasih zelo brezobzirno solistično nastopaštvo igralcev, ki so hoteli blesteti predvsem le svojim tako ali drugače ovešenim 'egom'. Georges Feydeau je nesporno vrhunski mojster vaudeviUa, ki je nastal na osnovi bulvarske komedije, komedije s tipiziranimi liki in situacijami, katere vztrajni pohod je začel Eugene Augustin Scribe (1791 -1861), avtor več kot 300 komedij. Njegovo tradicijo je nadaljeval Eugene Labiche (1815-1888), njegove komedije pa prav tako kot Scribove najdemo v repertoarju ljubljanske Drame pred drugo svetovno vojno. Vaudeville je lahkotna komedija s songi in glasbenimi vložki, ki je po 1860 bliskovito preplul tudi Atlantik in naj bi iz najrazličnejših varietejev izpodrinil zabavo dvomljivega kova. Ameriška inačica vaudevilla je bila splet komičnih prizorov, akrobatskih točk, songov in plesa in v tej obliki ga določeni sloji Američanov radi gledajo še danes. Feydeau, sin uspešnega romanopisca, je ta žanr - z več kot zanesljivim občutkom za teatralične efekte - pripeljal do popolnosti, četudi je opustil glasbene točke. Napisal je 39 iger, največ komedij v treh dejanjih, v katerih je najpogosteje prizorišče meščanski salon. Med najbolj znanimi so KROJAČ ZA DAME(1886), GOSPOD CHASSE(1892), DAMA IZ MAXIMA! 1899) in NE SPREHAJAJ SE NO ČISTO GOLA(1910). Dogajanje v njegovih delih se razvija po tipični vaudevillski shemi: s skokom čez plot, zamenjavo oseb, ljubosumjem, prepirom in spravo. Komični efekti, skrivalnice, nepričakovana naključja določajo potek dogajanja, katerega težišče je v situacijski komiki in zapleteni intrigi. Značaji in psihologija oseb niso tako pomembni, so le temeljniki ob včasih vrtoglavi poti komedijske sheme. Tudi KROJAČ ZA DAME je poln komičnih efektov in presenetljivih zasukov in žene osebe in dogodke v poskočen drnec. A razlagati vsebino komedije ni dobro...Naj vas Feydeau, edini avtor vaudevilla, ki ga igrajo še danes, preseneti ... Prva premiera Feydeauja na našem odru je bila 17.11.1990 v režiji Bojana Čebulja: POROKA ŠTEFA VAMPIČA. KROJAČ ZA DAME v slovenskem jeziku še ni bil uprizorjen, ne v ljubiteljskem ne v poklicnem gledališču. V originalu so ga igrali študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. abv ZELENA LUČ ZA KOMEDIJO 30 LET UMETNIŠKEGA DELOVANJA IVANA BERLOTA-TAUBUA 44 VLOG VSEH ŽANROV, 45. ZA JUBILEJ, 654 PREDSTAV Anton Novačnn: HERMAN CELJSKI, sezona 1966/67, režija Jože Tomažič Taubi, trideset let umetniškega delovanja je sicer lepo zaobljena številka, a pri tvoji življenski moči in ustvarjalni zvedavosti pa zagotovo še ni dokončni obračun s teatrom. Se vidiš na teh deskah tudi še po letu 2000? Zagotovo. Vendar bolj v komediji. Mislim, da je poslanstvo Gledališča Toneta Čufarja v teh norih časih prav DOBRA KOMEDIJA. Ljudem res ne gre zameriti, če si želijo sprostitve. Televizija, ki je postala del našega življenja, prinese v domove toliko težkega, trpkega, nasilnega pa tudi butastega, da velikokrat slišim: 'ti, a se splača it' v vašo igro, a je za nasmejat'?'S tem ne trdim, da moramo igrati samo komedijo. Če pregledujemo kroniko našega gledališča, lahko ugotovimo, da je večina igralcev, ki so zdaj 'odrasli in zreli', začela kot mlečnozoba druščina v otroških igrah. Da se zagnanost prenaša iz roda v rod. Najprej mama pa nato sin, ali najprej oče in nato hči. Kaj pa ti? Si bil tudi ti kdaj najmanjši palček? Najdemo v starih gledaliških listih tudi imena tvojih staršev ali sorodnikov? Marijan Širola: SKOK, CMOK IN BISTROOK, sezona 1972/73, režija Vera Smukavec Ne, jaz sem jo primahal v zakulisje na povabilo pokojnega režiserja in pedagoga Jožeta Tomažiča. Gruča fantinov nas je stala pred šolo, ko nas je gospod profesor začel snubiti, naj bi se podali na gledališke deske. Kar nekaj nas je prišlo, a drugi so kmalu odjenjali... Ja, teater je postal samoumevni del mojega življenja. Marsikakšno smo uganili in na vajah je bilo bolj sproščeno kot zdaj. Pa ne zaradi ljudi ampak zaradi okoliščin. Malone vsa igralska ekipa je bila v službi v železarni. In ko seje bližala premiera, smo bolj kot v službo hodili na vaje. Danes, ko delamo razpored vaj, vsi vlečemo na plan notese, da vidimo , kdaj kdo lahko in kdaj ne more priti na vajo. Čas se zavrti nazaj samo v pravljicah, v znanstveni fantastiki in v spominih.So pa tiste ure, ki jih igralci zdaj skupaj prebijemo na vajah dragocene. Ce se poglobiš v vlogo, ostane vsak dan ob strani.Se stiinjaš? (Smeh.) Mislim, da smeha res ni mogoče pregnati iz teatra. Ob študiju vsake predstave in tudi potem, ko se igra, se nabere toliko anekdot, daje škoda, ker jih nismo načrtno zapisovali. Cvetko Golar: VDOVA ROŠLINKA, sezona 1967/68, režija Bojan Čebulj, Frank Flirschenfelder, Ivan Berlot Zdaj pa k tvoji prvi vlogi. V Novačanovem Hermanu Celjskem nisem imel prav posebno velike vloge. Navdušilo pa me je, da sem zlezel pod kožo Zidu, osebi, ki je bila zelo drugačna od mene. Igralcu, ki šele začenja, sta v veliko podporo tudi šminka in kostum. Počuti se varnejšega. V prvih petnajstih letih si igral v vseh žanrih. V 'Kastelki' si bil eden od sinov, v 'Preludiju za dobre ljudi s trga' si igral župnika, v 'Vdovi Rošlinki' si igral Janeza, bil si v vseh zasedbah otroških iger. Zelo lepe spomine imam na Kastelko. Nekdo je po eni izmed predstav rekekBili ste res kot njeni sinovi. S Slavo Maroševičevo kot Kastelko to ni bilo težko. V 'Vdovi Rošlinki' sem imel kot Janez 19 let. Jeseniški humorist Frank Hirschenfelder mi je kot soigralec Balantač rekel: 'Ravno prav si mlad pa...saj veš kaj... za to vlogo ...' Pravzaprav sem bil vesel vsake vloge. Zelo rad sem dihal na gledališke škrge, se pravi, da sem rad dihal z avtorjem in tistim zaodrskim vzdušjem, ki gaje pravzaprav z besedami težko opisati. Anton P. Cehov: MEDVED, SNUBAČ, sezona 1981/82, režija Miran Kenda Rado Mužan, Ivan Berlot Ko sem te spoznala, so mi rekli, da si Taubi. V gledališkem listu za Benetovičevo 'Hvarčanko' sem zaman iskala Taubija tega pa tega, dokler mi niso razložili, da si v resnici Ivan. Te je tako krstila Vera Smukavčeva? Ne. V Zabreznici smo igrali 'Kastelko'. Popoldansko in večerno predstavo. Vmes smo šli na malico v gostilno Flis. Na mizi je bila njihova preverjena klasika: šunka in hren. Jaz sem pospravil ne le šunko in hren - ampak tudi vse drobtine z mize. Drago Vrhovnik - Digo meje pogledal in rekel: Veš kaj, ti pa t'ko pikaš koker en taubi (Taube = golob). In prijelo se meje... Kako si združeval poklicne dolžnosti, teatrske in navsezadnje tudi družinske? Z dobro voljo in potrpljenjem. Amaterski igralci se svojim zakonskim družicam, če te niso igralke, oddolžijo po lasmi iznajdljivosti. Je pa ena luštna anekdota, kako bi moja prvorojenka kmalu postala Trnulčica. Tisti dan, ko je bila soproga že v porodnišnici, smo igrali Trnulčico dopoldan in popoldan. Vmes sem hodil telefonarit, če je že...pomagala mi je tudi Vera...soigralci pa so navijali : 'Če bo punčka, mora biti Trnulčica...No, krstili smo jo za Barbaro in zdaj je tudi že sama mamica.' Sam in Bella Spewack: NAŠI TRIJE ANGELI, sezona 1987/88, režija Vera Smukavec Ivan Berlot, Klemen Košir, Bojan Dornik Režiserji so v tebi vedno bolj odkrivali komično žilico. Tudi Vera je rada režirala komedije. Sam si rekel, da sta se dobro ujela. wwwwww 10 Marin Držič: TRIPCE DE UTOLČE, sezona 1991/92, režija Vera Smukavec Mojca Kobentar, Ivan Berlot, Irena Leskovšek Drži. Vero smo imeli kot za nekakšno mamo, prijateljico, sodelavko in smo ji včasih tudi živce 'kravžali'. Pa je imela kot režiserka zelo dober posluh za igralca in za odnose med posamičnimi liki. Veri se imamo zahvaliti tudi za to, da je nadaljevala tradicijo Jožeta Tomažiča: pripeljati v teater čim več mladih. Zato med Čufarjevci nikoli ni bilo generacijskih prepadov. Če si vztrajal, si začel kot kakšna pravljična živalca in se levil in levil, dokler nisi pristal v odrasli igralski skupini. Neki nemški igralec je nekoč obešenjaško razmišljal, da je igralec v komediji podoben lovskemu psu . Brž, ko zavoha plen (=publiko), plane nadenj in se iz komedijanta rad prelevi v burkača. Publika zagotovo daje polet igralcu. Ob polni dvorani igralec kar zadiha, naj bo v katerikoli igri. V komediji pa je past, ki si jo omenila, zares nevarna. Miran Kenda , naš nekdanji direktor in režiser, je večkrat rekel: 'Komedijo je treba igrati zares in premišljeno. Če se igralci smejejo sami sebi, še ni rečeno, da se jim bo smejala publika.' Za kritike je velikokrat več vreden igralec, ki se razcveti v tragiki kot pa tisti, ki zna zajokati ali zavriskati v komediji. Rekel bi, da je na odru veliko laže trpeti, kot pa spravljati v smeh občinstvo. To v komediji zlepa ne gre na led.Dokaz za to je bila prestava 'Rodil se je oče', kjer smo nastopali s svojimi priimki in imeni in zaplete okoli očeta, ki čaka, da se mu rodi otrok, vzeli več kot zares. Ko sem stopil na oder v železničarski uniformi - saj res delam na železnici - je publika že prhnila v smeh... Zapleti s tekstom so nemalokrat burili duhove med soigralci. Povzročali so včasih slabo voljo, včasih pa krohot v garderobi. Če pa se s tekstom zapleteš v kriminalki, je še huje. Ko smo igrali 'Deset zamorčkov', smo v eni od predstav preskočili enega mrliča. S pogledi smo se sporazumeli, da moramo nazaj, da se bo stvar izšla. Ray Cooney: POKVARJENO, sezona 1993/94, režija Miran Kenda Borut Verovšek, Alenka Bole Vrabec, Ivan Berlot I & 12 Grant - Marriott: OPROSTITE, NAPAČNA SOBA, sezona 1996/97, režija Miran Kenda Ivan Berlot, Irena Leskovšek Kaj pa očarljivi ženskar, doktor Moulineaux, s katerim boš praznoval trideset let svoje pripadnosti gledališču? Vesel sem ga, saj ponuja kopico situacijske komike...vendar ne bi preveč rad govoril o njem, preden ne začutim, kako se bo obnesel pri publiki. Navdušenje publike je namreč za igralca največje priznanje in darilo. Taubi, iskrene čestitke v imenu vseh Čufarjevcev in hvala za vse, kar si dal našemu teatru! Ostani še dolgo zvest deskam, na katerih si začel in na katerih te zelo rada gleda tudi naša publika! / abv PREMIERE IVANA BERLOTA - TAUBUA 13.12.1966 Anton Novačan : 27.12.1966 Vasja Ocvirk: 8. 4.1967 Dušan Radovič: 28.10.1967 Levstik-Griin: 8. 2.1968 Cvetko Golar: 30. 3.1968 Hermann Müller: 24. 4.1968 Ivan Cankar: 28.12.1971 Danilo Gorinšek: 26. 2.1972 Peter Ustinov: 11. 4.1972 Jean Duval: 19. 4.1972 Marija Holkova: 10.11.1972 Marijan Širola : 26.12.1972 Smiljan Rozman: 17. 6.1973 William Shakespeare: 15.11.1973 Saša Škufca: 25.11.1973 recital ljubezenske poezije: 23.12.1973 Agatha Christie: 26.12.1973 Marjan Belina: 27. 3.1974 Tone Partljič: 3. 4.1975 A. E. Greidenaus: 23.12.1975 Jože Tomažič: 21. 1.1976 Mire Štefanac: 27. 3.1976 . Mira Mihelič: 11.11.1976 Tone Partljič: 21. 1.1977 Ivo Benetovič: 22. 4.1977 Ivo Vojnovič: 16. 2.1980 Jelačič-Bužinski: 19. 4.1980 Novak-Novak: 25.10.1980 Anton Tomaž Linhart: 2.10.1981 Anton P. Čehov: 21.11.1981 Ivo Brešan: 29.12.1982 Ivo Brešan: 4. 2.1984 Carlo Goldoni: 26.10.1985 Bertold Brecht: 30.10.1986 Fone Čufar: 8. 1.1987 Jean Anouilh: 7. 5.1987 Kishon-Kenda: 20.11.1987 Sam in Bella Spewack: 31. 3.1989 Branislav Nušič: 18.11.1989 Carlo Goldoni: 17.11.1990 Georges Feydeau: 16.11.1991 Marin Držič: 14.11.1992 William Wycherly: 10.12.1993 Ray Cooney: 19.10.1995 Carlo Goldoni: 12. 4.1996 Grant - Marriott: 19. 3.1998 Georges Feydeau: HERMAN CELJSKI PETER KLEPEC KAPITAN PIPLFOX KASTELKA VDOVA ROŠLINKA PRI BELEM KONJIČKU POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI RDEČA KAPICA KOMAJ DO SREDNJIH VEJ ETIENNE PEPELKA SKOK; CMOK in BISTROOK ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK ROMEO IN JULIJA TRNULČICA LJUBIM LJUBIŠ DESET ZAMORČKOV UŽALJENI MEDVEDEK ŠČUKE PA NI HODL DE BODL POHORSKA BAJKA VEČNA LOVIŠČA SVET BREZ SOVRAŠTVA O NE, ŠČUKE PA NE HVARČANKA ENAKONOČJE PRELUDIJ ZA DOBRE LJUDI S TRGA GUGALNIK TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI MEDVED,SNUBAČ SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA HAMLET V MRDUŠI DONJI SLUGA DVEH GOSPODOV MALOMEŠČANSKA SVATBA LJUBEZEN V KLETI ŠKRJANČEK RODIL SE JE OČE NAŠI TRIJE ANGELI SUMLJIVA OSEBA RIBIŠKE ZDRAHE POROKA ŠTEFA VAMPIČA TRIPČE DE UTOLČE PODEŽELANKA POKVARJENO IMPRESARIJ IZ SMIRNE OPROSTITE, NAPAČNA SOBA KROJAČ ZA DAME »st er er sr» r VIKTOR MOHORIČ ZLATARSTVO Cesta Maršala Tita 41 Jesenice V_______________________________J r Ortopedski . Hnpomocki TEPINA d.o.o. Jesenice, Titova 112 TeL, fax: 064 861-214. tel. 064 861-660 int.290 Zdravje je več vredno kot zlato. ______________________________J r Po mnenju ministrsva za kulturo št. 415-1209/97 mb/sp z dne 23.10. 1997 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica.