Posamezna številka 40 vin.
Pavšalni Iranko v državi SHS.
fehaja vsak dan razen pondeljka in dneva po prazniku.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1.
Oglase računamo po dogovoru.
Izdajatelj: Ivan Mlinar
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh
ttsk tiskarne MostbSck, Maribor.
Telefonska številka 312.
ip
'K&
'1 'A
•m
*:«** .v
Glasilo jugoslov. soeijalsio-demokratične stranke.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino ln Ameriko 84 K. Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnlštvo je v Ljubija n Frančiškanska ulica št. 6/1.
249. štev.
II £ju&!Jani, torek, dne Z. decembra 1919.
Četnik Ul.
toliinl zakon za Bodoče volitve.
Beograd, 30. „Pravda“ piše, da se bo za parlamentarne volitve prikrojil ^ vso državo srbski volilni zakon. Vo-Mna okrožja se bodo razdelila po sedanji razdelitvi. Mesta s 30.000 prebivalci bodo volila po enega poslanca.
Italijansko viada In dalmatinski dogodki. ‘
Split, 30. Rimska „Epoca“ javlja Qlede korakov, ki jih kani italijanska vlada storiti proti Millu, še ni nič odločna. Razširila pa se je vest, da je odpotovala v Zader posebna komisija ministrstva mornarice da se sestane z Millom.
Srbske fete zasedle ozemlje Stranice.
Pariz, 30. Po navodilih vrhovnega sveta so srbske čete zasedle dosedaj bolgarsko ozemlje Strumice. Srbske civilne oblasti so že prevzele službo.
Mirovna pogodba z Bolgarijo.
Pariz, 30. Mirovna pogodba, ki jo ie podpisala bolgarska mirovna delegata, vsebuje tri dokumente; 1. Mirovno Pogodbo med aliiranimi in asociiranimi državami. 2. Pogodbo o izvedbi mirovne Pogodbe. 3. Pogodbo, ki dovoli Romuniji in Jugoslaviji osemdnevni rok za podpis Mirovne pogodbe. Glavne točke mirovne pogodbe so nastopne: Izguba Tracije, udstopifev loka Strumice in majhnega ozemlja na srbski meji, znižanje števila vojske na 20.000 mož in izplačanje dveh milijard 250 milijonov frankov za obnovo.
železniška zveza Zagreb-Beogrod.
Beograd, 30. Minister saobračaja, ^ilorad Draškovič, je v svojem poročilu ?, prometnih razmerah v naši državi obširno govoril o progi med Zagrebom in Pogradom, ki je bila pred vojno bolj Postranskega pomena, danes je pa glavna prometna žila naše države. Govoril je tudi o korupciji, proti kateri se bodo ^krenile najstrožje odredbe. Glede zveze ■ned Zagrebom in Beogradom se že izdeluje načrt za gradnjo nove vsporedne Pfoge. Čez mesec dni se bo uvedel še Gn brzovlak na tej progi. V mesecih 'narcu in aprilu se bo pokazal napredek v prometnih razmerah kot posledica sedaj izdanih odredb. .Minister saobračaja ie tudi izvajal, da se mora pred vsem "rediti plovnost Save do Zagreba, kakor tudi pristanišči v Sisku in Brodu.
Osemurni delavnik na celem svetu I
Milan, 30. Na Washingtonski delavski konferenci so sklenili, da se uvede !la celem svetu osemurni delavnik.
Jugoslovansko brodovje. - M kovani drobiž.
Beo grad, 30. Ministrski svet je vzel Ua znanje poročilo reparacijske komisije.
poročila sledi, da je mirovna konferenca Popolnoma ugodila našim zahtevam po izročitvi dela trgovinskega brodovja bivše ^vstro-ogrske monarhije. Jugoslavija dobi vsega skupaj 250^000 ton Vodovja. — Nadalje je prišlo na razgovor vprašanje kovanja nikljastega dro-biža po 20, 10 in 5 par. Predlog je bil sPrejet.
Železničarji za svoje in svoje organizacije pravice!
Kaj se je zgodilo?
Odrekajo se nam naše pravice, tepta se naš kolektivni dogovor,, ki smo ga železničarji po svojih delegatih sklenili z vlado v Belgradu za izboljšanje naših slabih gmotnih razmer! Minister saobračaja, g. M. Draškovič, odreka železničarjem pravico, sporazumno ž njim odrediti in urediti plače sistemiziranemu in nastavljenemu osobju v smislu „Pro-tokola sporazuma", člen 35., katerega je on sam podpisal in 15. nov. tudi že uradno objavil! Ta člen 35.'določa, da se bodo takoj, ko bodo zbrani podatki o številu regularnega osobja v celi državi in o višjni dosedanjih plač, plače povišale tudi za to osobje, in sicer naj-dalje do konca novembra 1.1. Ta protokol je podpisalo dne 30. okt. 11 železničarskih delegatov, načelnik strojnega oddelka ministrstva saobračaja in minister Draškovič sam, s pripombo, da se je ta „sporazum “ v njegovi navzočnosti pretresal, bil sprejet v seji ministrskega sveta in da se bo takoj po uradni objavi poslal ravnateljstvom v izvedbo. Sedaj pa, ko so železn. delegatje 'dne 16. nov. prišli v Belgrad, so dobili od ministra enostaven odgovor, da bo minf-ster to vprašanje rešil sam sočasno z rešitvijo uradniških plač. Naših delega-gatov ugovarjanje, da so železničarji vsi delavci in da se med seboj ločijo samo po mesečnih in dnevnih plačah, ter da nima to z uradniškim vprašanjem ničesar skupnega, ni po;nagalo, še manj p^ sklicevanje na člen 35., kateremu je minister odrekal, kljub temu, da je že uzakonjen, veljavnost!
Kaka komedija!
In namen te komedije ? Gospod minister Draškovič ne misli povišati mesečnih plač sorazmerno s povišanjem dnevnin delavcev! Razdvojiti se hoče mese-čarje od dnevničarjev, razrušiti našo solidarnost in organizacijo! To ni samo napad na naš življenski obstoj, naše družine, marveč tudi na naše edinstvo in organizacijo, ki se jo hoče onesposobiti za vsako kolektivno zastopstvo železničarskih interesov!
Kaj takega pa ne dopustimo pod nobenim pogojem!
Vse smo storili, da smo obvarovali državne in skupnostne interese. Sedaj pa smo sklenili, nastopiti zaenkrat samo z dvodnevno demonstracijsko stavko v celi državi, kakorhitro nam vlada ne bi hotela izpolniti naših že uzakonjenih pravic. Če pa se vlada ne bo zavedala svojih dolžnosti, smo pripravljeni tudi na hujše. Demonstrativno stavko uprizorimo zato, ker se še vedno predobro zavedamo državnih interesov. Če pa bi prišlo do kaj hujšega, odklanjamo za to vsako odgovornost.
Sodrugi železničarji! Ne bomo ponavljali apelacij na vašo zavednost, ne bomo vas spominjali na vaše bedne družine, ko se gre za vaše življenjske interese! Odveč bi bilo. Prepričani smo marveč, da ste se z vso dušo oklenili tega vašega boja in da ste pripravljeni na vse!
Ničesar se rie bojimo. Vse delavstvo stoji za nami! Živi naj delavska solidarnost, solidarnost, vseh železničarjev Jugoslavije. Živi naj „Savez saobračajnih i transportnih radnika i službovnika Jugoslavije" !
Naprej, sodrugi železničarji!
Naprej s paroloVsi za enega, eden ža vse in uspeh nam je zagotovljen!
Dnevne vesti.
H kolekovanju bankovcev. Dozna-vamo, da je izšla naredba, da morajo biti bankovci pri kolkovanju tudi žigosani z žigom tiste banke, ki jih kolkuje. Žig mora biti postavljen tako, da gre del žiga preko kolka, del pa preko bankovca. — Občinstvu se priporoča, da pusti svoje bankovce kolekovati takoj prve dni.
Državna stanovanjska komisija v Mariboru. V stanovanjskih ^zadevah se je odslej obračati samo na drž. stanovanjski urad, sedaj Š o I ska ulica (nad kavarno »Central.") Občinstvo se prosi za izdatno podpiranje komisije s tem, da ji prijavi vse znane nedostatke in nepravilnosti v stanovanjskih vprašanjih, da naznani prostore, ki bi se dali deliti na več stanovanj, in stanovanja, ki niso bila pravilno oddana.
Nesreča v Borovnici. Železniški preddelavec, Franc Sitar, begunec, je v četrtek ponoči na kolodvoru v Borovnici smrtno ponesrečil. Vsled slabe razsvetljave je padel v kanal na kolodvoru. Ostal je na mestu mrtev. Zapušča ženo in petero otrok, med temi troje še nepreskrbljenih. V petek so ga pripeljali v Ljubljano, kjer se je vršil pogreb. Pokojni je žrtev razmer, v katerih mora danes delavec delati povsod, zlasti pa na železnici. Kako se na progah in na postajah zanemarja varnost osobja, vedo povedati železničarji. Ni se čuditi, če je moral izboren delavec žrtvovati življenje vsled slabe razsvetljave na borovniškem kolodvoru, zlasti v omenjenem nevarnem kraju. Kaj je delavčevo življenje za tiste, ki so na varnem! Pokojnemu vrlemu delavcu in človeku naš poslednji pozdrav, ostalim naše iskreno sožalje.
Poslovanje naših bank. Prijatelj lista nam piše: Ena vsakdanjih prikazni, čez katere se občinstvo hudo pritožuje, je, da naše banke močno deferirajo v kurzu tujih valut. Pred par dnevi sem hotel v neki ljubljanski banki nakupiti nemškoavstrijske krone. Ponudili so mi jih pri takojšnji zamenjavi po kurzu 85, to je, za 85 jugoslovanskih bi, bil dobil 100 nemškoavstrijskih kron. Če jih pa banka po čeku nakaže na svoj dunajski zavod, kjer bi jih moral dvigniti, dobil bi jih bil po kurzu 80. V tem trenutku stopi v banko neka gospa, ki je hotela tik poprej pri neki drugi ljubljanski banki kupiti nemškoavstrijske krone. Tam so ji jih ponudili le po kurzu 90. Od kod ta razloček? Toda dogajajo se še dosti večje diference. Dobro bi bilo, če bi občinstvo svoje tozadevne izkušnje pojasnjevalo v v listih in imenoma navajalo dotične banke. Kakor mi je znano, se vsaki dan sproti shajajo odposlanci vseh tukajšnih bank, da za dotični dan določijo kurz tujih valut, tako za slučaj nakupa kakor prodaje. Vkljub temu tako velike diference na škodo občinstva! Kakor se govori, delajo bančni uradniki kupčije zase. Ko hoče n. pr. kdo kupiti večjo partijo tujega denarja, nameni uradnik dotično kupčijo zase in ponudi bankovce po dosti višjem kurzu. Če kupec nasede, kar se radi neinformiranosti občinstva v bančnih poslih le prečesto zgodi, napravil je uradnik dobro kupčijo. To je tudi ena onih rakran današnjega^ časa, ki bi jih morala vlada izžgati z žarečim železom. Pred vojsko si se lahko zanesel na vsako banko. Kjerkoli si zamenjal, nikjer ni bilo niti za vinar diference. Izgovor, da danes ne izhajajo kurzna poročila, ne velja, ker kakor rečeno tukajšnje banke same sproti določajo kurze.
15 milijard bankovcev! Kakor smo izvedeli, kroži v Jugoslaviji že za 15 milijard bankovcev, dočim jih je bilo žigosanih le 7 milijard! Z a 8 m i 1 i -jard bankovcev torej so že med tem
v Jugoslavijo vtihotapili brezvestni kapitalisti in verižniki! . ..
Deputacija slovenskih sodnikov se je te dni mudila v Beogradu pod vodstvom poverjenika za pravosodstvo, dr. Ravniharja. Justični minister Timotijevič je priznal upravičenost zahtev slovenskih sodnikov glede posebne doklade, kakršno že vživajo njih tovariši na Hrvatskem ter se je v vsem obsegu pridružil stališču slovenskih sodnikov. Vsled tega je pričakovati ugodne rešitve.
grzojavne vesti.
Za vrnitev železniškega parka.
Beograd, 29. Naša vlada je v Parizu zahtevala, da se naši državi povrne 80 lokomotiv in 1000 vagonov, ki so jih Bolgari ob okupaciji spravili iz Srbije. Naša delegacija je izjavila, da naša železniška direkcija ne bo mogla opravljati mednarodnega prometa, ako ne dobi teh lokomotiv in vagonov.
Nabava lokomotiv v Avstriji.
Beograd, 30. Minister za šume in rude se še vedno mudi na Dunaju, kjer se pogaja zaradi poprave pokvarjenih lokomotiv. Po njegovem poročilu mu v tem pogledu delajo velike težkoče, ker se zahtevajo kompenzacije. Te težkoče pa so že odstranjene po posredovanju naše vlade.
Demonstracija v Zadru.
Split, 29. Ko se je v Zadru izvedelo za izjavo italijanske vlade glede D’ Annunzijevega zadrskega podjetja in glede Millovega postopanja, so uprizorili Italijani demonstracije proti vladi in v prilog guvernerju. Admiral Millo je demonstracije blagohotno pozdravljal. Govorili so na nato trije nacionalistični govorniki, ki so prižli iz Reke in [imeli protivladne govore, posebno proti Nittiju.
Zbor nemških socijalistov.
Dunaj, 30. Po poročilih dunajskih listov se bo vršil strankin zbor neodvisnih 30. novembra in zbor centruma v januarju prihodnjega leta.
Boljševlki v ofenzivi.
Moskva, 29. Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Na zapadni fronti se kaže jak odpor sovražnika, ki ga podpira ogenj angleških vojnih ladij. Na 'vseh frontah se nadaljuje naše napredovanje. Na južnovzhodni fronti se približujemo na obeh obalih Volge Caricinu.
Odstop poljske vlade.
Varšava, 30. V seji deželne zbornice je izjavil deželni maršal, da je sporočil Paderewski, da so vsi ministri podali ostavko. Na seji načelnikov strank je deželni maršal na to predlagal, naj ostane Paderewski na svojem mestu, notranja politika pa poveri podpred* sedniku ministrstva. Predlog je večini kabineta sprejela. Paderewski prevzame zunanjo ministrstvo in ministrsko pred-sedništvo.
Gibanje sinlajnovcev.
Pariz, 30. Angleške oblasti so odredile najstrožje odredbe proti sinfajnov-cem. Proklamacija maršala Frencha prepoveduje za vso Irsko vsako organizacijo sinfajnovcev, njihovih klubov in njihove irske prostovoljne armade ter vsake skupine, ki je v zvezi s sinfajnovči. Poro-* čajo tudi o novih atentatih.
Kako so gospodarili Romuni na Ogrskem.
Budimpešta, 30. 40.000 vagonov in 1500 lokomotiv so odpeljali Romuni iz Ogrske. Med njimi je 1000 osebnih in nad 70 salonskih ter dvornih vozov. Poleg tega so iz skladišč v Szolnoku, Debreczinu in drugod odpeljali s seboj tobaka za 45 milijonov kroni
Vabilo na naročbo!
V S 1. decembrom se zviša naročnina »Napreja“ mesečno na 7 K. To malenkostno zvišanje ne odgovarja vočigled ogromnim tiskarskim stroškom niti zdaleka. Držali smo obljubo in nudili svojim naročnikom, kar je bilo mogoče. Meščanski listi so pustili svoje ljudi na cedilu, naš list pa, ki izhaja edini kot dnevnik v Sloveniji, je storil napram občinstvu, kakor zlasti napram delavstvu svojo polno dolžnost. Kakor rečeno, smo storili vse, kar nam je bilo mogoče nuditi našim cenjenim čitateljem. Vsled tehničnih ovir lista žal ne bomo mogli v času stavke izdajati v prejšnji obliki, kar pa se bo po stavki takoj zgodilo. Prosimo torej vse naše prijatelje, da nam ostanejo tudi nadalje zvesti naročniki in čitatelji, ker bo povrh vsega naš list izmed vseh drugih še vedno najcenejšL
Upravništvo in uredništvo.
KAJO DELIČ
draguljar in zlatar
Ljubljana, Bilierieva ulica it. 5
priporoča soojo
zlatarsko in drigaljarko delavnice
za osako orsto nooih del in po-praail. Cnako preozame ose orste pozlačenja in posrebrenja. Kupi se staro srebro in zlata po naj-nižjih cenah ter se predelana staro zlatnino n nooo, kakor prstane, uhane itd.__377
Valentin JKaček
tovarna Domžale prejema vsako soboto na sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare ženske in moške klobuke v popravilo. Druge dni jih pa pobira zame tudi g. Suhadol-: nik, slaščičarna, Oradišče št. 3 :
737
kuhinjske i, oprave, postelje, spodnje in vrhnje mo-droce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole lz trdega in mehkega iesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej.
Vabimo na vgled. 691
Orard) vajenec “ SSK
nasproti glavne pošte ljani.
Ljub-
646
Gospodarska družba
trgovsKe šole, vešča slov., nem. in italj. jezika v govoru in pisavi išče službe kot začetnica v pisarni večje trgovine ali podjetja, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod „služba“. 799-3
Klobuke
damske in moške sprejema v moderno prenovljenje vsaki dan. Postrežba solidna, cena nizka. E. Stemberger, Dunajska cesta 9./1 11. dvorišče.	797—1
TiBOViDa z želtz.ErjavecSTurk,
Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Križevniške cerkve sprejme krepkega učenca.	772	1£
Slike za legitimacije
Izvršuje najhitrejše fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7, nasproti Križanske cerkve.	743-3
(JaiHAfl želi se seznaniti s UUjpUU samostojno gospodično ali vdovo, četudi revnega stanu. Ponudbe na upravo Na-preja pod ..Tajnost*._______________792
Iščejo se
tomrnifthl mizar.
skladišče Balkan
prodaja lepe namizne hruške i« jabolka
po zelo nizki ceni. Oddaja se le v zabojih od 60 do 100 kg. 742-2
dobrih gasilskih cevi 50 do 55 mm v premeru kupi Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. 780-1
kdor želi fine, močne, i dobre čevlje iz močnega levro ali boks kupiti. Oarantlram za dobro. Kje, pove upravništvo .Naprej-. 781-1
Humku "d
Domžalah it.
slavnemu občinstvu, da sem pričel v 106 sedlarsko in tapetniško obrt. Vsa v to stroko spadajoča popravila bodo najceneje In točno dovriena. Z odličnim apoitovanjen MART IN MALI, sedlar in tapetnlk. 782-9
želi Imeti hitro, po ceni ter trpeino Izdelane lasne kite, naj polije svoje izčesane lase na Albin Šinkovec, brivec in lasnttar, Vič pri Ljubljani. 764
hlače.
neve (dobro obran jene) modne zimske Naslov v upravi Napreja.
758
Šivilja,
vtiča v šivanju modernih oblek, kostumov in sukenj, išče delo samo v boljših hišah. Ponudbe na upravo Napreja.	757
Knnlvn ]ik*lnlk 28 jm>HpULlA ovratnike. Ponudbe na upravo .Napreja*. 763
imun uka
prodaj. Poizve se v soboto okrog ld. ure dopoldne pri baronu Rechbach, Bleiweisova cesta it 7, pritličje, Ljubljana.	762
I aemeblovano sobo, če mogoče v sredini »Maribora". Ponudbe se prosi na upravo „Na-preja“ v Mariboru.
ki zna izdelovati tudi modele, dalje
iouurnlšhl Udor
m
strojni lillučavnlčar
prostim stanovanjem za tovarno v Bosni. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače naj se pošljejo pod Z. B. 1718“ upravništvu Naprej. 732
JKodni salon
STUCHL9-
MASCHKE
Cjubljana
Zidovska ulica 3 Dvorski trg 1
priporoča svojo veliko izbiro krasnih modelov, baržunastlh velour, plišastih in filcastih klobukov kakor tudi iz kožuhovine za dame in deklice.
Popravila točno In ceno.
682
hlnlklobukigotovl.
M IDEAL H
Fran Josipa cesta 9 MARIBOR Vetrinjska ulica 16
Pralnlca-Svetlollkalnica = Čistilnica=
za ženske in moške obleke.
Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914
f Ovratniki 1 K do 1 K 10 v
Specijaliteta!
Zapestnice
1 K 20 v
Priporočamo tvrdko
Ji Peteline, LjubUnno.
Sv. Petra nasip 7,
tovarniška zaloga šivalnih strojev ter njih posameznih delov. Istotam potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.	195
iia Hit il
Ustanovljena v letu 1865.
Stanje vlog koncem 1. 1918 K 16,687.328.61. Izplačani darovi K 1,613.468 39. Re-ervni zaklad, naložen v mestnih hišah, glasom knjig koncem 1. 1918 K 851.431-82. Cenilna'vredhost K 3,000.000,
prevzema
vloge na knjailce z dnevnim obrestovanjem po 3% tn v tekočem računu (konto-korent) istotako s 3% brez provizije, zaračunajo se le lastni stroški.
Rentni davek se ne odbije od obresti. — Vlagateljem so na razpolago brezplačno poštne položnice.	684
r
JEKLARNA NA RAVNAH
(GEORG GRAF V. THURN’SCHES STAHLWERK STREITEBEN)
USTANOVLJENA L. 1774 — GUSTANJ- ▼V* RAVNE, KOROŠKO (JUGOSLAVIJA) /\ Poštna postaja: GUŠTANJ — Železniška postaja : PREVALJE Brzojavni naslov: JEKLARNA GUŠTANJ
Proizvaja:	Azzalonsko	in bresciansko jeklo v zabo-
jih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in nelegirana topilniška jekla
za vsakovrstno orodje največje trajnosti.
Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože, za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta i. t. d.
Legirana in nelegirana Martinova jekla
za vozove in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate 1. t. d.
Izgotavlja:	Vozovne	osi	s	pušami	in	nakončniki;	trans-
misijske valke (ostrugane do 4 m, sirovo kovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane ^	dele	za	avtomobile	in	vagone;	krogle	za	ce-
mentne mline i. t. d.
garva
Čisti
osakoorsfno blago
pere	tovarna
domače perilo (pošilja po isto na dom) JJJJ {j[J[|J
Ljubljana, Poljanski nasip šU = <=,
Podružnica MARIBOR: Gaspodska ulica ši. 38.
obleke 288 svctlolika
ooratnice, zapestnice in srajce
1.3
<8>
■<&
Priporočamo tvrdko 777-3
Josip Omersa
Razpošilja vse vrste pisarniške in šolske potrebščine, vse vrste razglednice na debelo in drobno.
Ljubljana, Dunajska c. 6/1.
' ® =====
o
O pohištvo. Ceniki zastonj!
Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložkl-modrocl, otomane, spalni in dekoracijskl divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po jako nizkih . ■ -1 cenah pri tvrdki za pohištvo ■■ ■ ■ ■ ■ —	574
Karel prels, ftiaribor, Stolni trg štev. 6.
J
Prva
mehka In trda vsako množino pripelje na dom družba
„Impex“
Mahrova hiša, Krekov trg štev. 10, I. nadstropje. 767-8
Manufakturi!,
| pletenine, £ galanterije
•sz
Si
au
m
rs
*
drobnine. s
Gaspari & ?aninger,
Maribor, Tegetthofova ulica it. 68.
J	ijji
družba z o. z.
se usoja nažnanjati, da je začelo poslovati v
Ljubljani, Sodna ulita 2 — Mariboru, Vetrinjska ulica 34.
Tehnični ravnatelj; avtor. clv. inž. Veclav Fidrhel.
Komercijelnl ravnatelj: Viktor Kukovec.
Odd. I. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo, izvršitev zgradb.
Odd. II. Vodne gradbe ; Izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija ; poljedelska melijoracija; kanalizacija in vodovodi.
Odd. III. Beton, železobeton. Železne konstrukcije.
Odd. IV. Železnice, ceste, predori, mostovi.
Odd. V. Industrijska In gospodarska poslopja.
Odd. VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev in industrijskih tvarin.
Z
z
m
m
ki poslovni koledar
ledar je namenjen rednemu zapisovanju tekočih poslov, rokov, dnevnih dohodkov in izdatkov ter bode radi tega dragocen pripomoček za redno in točno poslovanje vsakega urada, pisarne, industrije, trgovine ali obrti, kakor tudi za knjigovodstvo zasebnega gospodinjstva ali gospodarstva.
Jugoslovanski poslovni koledar
nega prostora, 80 primernih zapisovalnih tablic, oglase, poštne določbe, brzojavni cenik, kolkovne lestvice i. t. d. ter Ima priročno trgovsko obliko 24 X 18 cm.
Ker izide koledar radi tehničnih ovir šele po 15. decembru v omejenem številu, naj si vsakdo zagotovi nakup in točno dopošlljatev s tem, da ga
takoj naroči po dopisnici.
Koledar velja K 6'—, po pošti K 7 —; denar naprej ali po povzetju; pri naročilu 15 izvodov se pošlje 1 izvod zastonj; v Ljubljani se dostavi na dom. Preprodajalci dobe poseben popust.	795
2AL0lnIIrva JUiOSLflVAHIKEGA KOLEDARJA
v Ljubljani, Breg, št. 20.
V
Kje se naroče najboljši in najcenejši tapetniški in mizarski izdelki? 728.3
Franc Sajovic, tapetoik pri tvrdkah Ui M mizar
Poljanska cesta 19 r“ mu nasproti realne gimn.
----------- -	LJUBLJANA	--------------
Ta dva Izvršujeta kompletne spalnike, jedilnice, oprave za salone kuhinjske oprave, divane, otomane, fotelje, stole vsakovrstne
žimnice itd. po najsolidnejših cenah.
Prav tako prevzameta v POPRAVO vse v tapetniško in mizarako stroko spadajoče predmete in jih izvršujeta po najnižjih cenah. P. n. občinstvu se gornji tvrdki najtopleje priporočate, ker sta vsled njiju preciznosti in solidnosti na najboljšem glasu.
za
se išče kapetana. Ponudbe ae prosi na upravo Napreja.	774-2
Mesefna soba
2)eln. glavnica J[ 20,000.000
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu :: obrestovanju ::
LJUBLJANSKA KAEDITNA BANKA
v tjubljani	2
Podružnice: V Splitu, Celovcu, trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Jttariboru
Kes. fondi okroglo 3{ 8,000.000
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave In dovoljuje apro-:: vizacijske kredite ::