ODSEV RAZVOJA BIBLIOTEKARSKE IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI NA OBJAVE REVIJE KNJIŽNICA V OBDOBJU 2012-2015
Development of Library and Information Science as Reflected in the Journal Knjižnica in the Period of2012 - 2015
Alenka Kavčič-Čolic, Ines Vodopivec
Oddano: 25. 12. 2015 - Sprejeto: 27. 1. 2016
1.04 Strokovni članek
1.04 Professional Article
UDK 001.891.3:02(497.4)"2012/2015"
Izvleček
Revija Knjižnica je najpomembnejši slovenski medij za znanstveno in strokovno komuniciranje na področju bibliotekarske in informacijske znanosti. Kot edina znanstvena revija za to področje je tudi odraz razvoja bibliotekarske znanosti in se razvija vzporedno z njo. Prispevek se osredo-toča na uredniško obdobje od leta 2012-2015 in ga postavlja v kontekst preteklih raziskav in bibliometričnih analiz. V njem so zajeti nekateri statistični podatki in pregledi, ki kažejo na stalnice in tudi spremembe v okviru strokovnega in znanstvenega publiciranja slovenskih knjižničnih delavcev. Podan je tudi pregled najpogostejših vsebin prispevkov v reviji Knjižnica v zadnjih petih letih, ki so predvsem odraz novosti na področju, ki ga obravnava. V zadnjih desetletjih je razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije namreč omogočil nove smeri razvoja biblio-tekarstva, kar je vplivalo na preoblikovanje knjižničarske dejavnosti in razvoj novih orodij, ki so knjižničarjem omogočila uvajanje novih storitev. S tem so se spremenile vsebine revije, posodobili pa so se tudi načini njenega publiciranja. Ob nekaterih razmišljanjih in ugotovitvah glede dosedanjega obstoja in razvoja revije se v prispevku odpirajo številna vprašanja, povezana z njenim nadaljnjim razvojem.
Ključne besede: revija Knjižnica, znanstveno publiciranje, razvoj znanosti, obdobje 2012-2015
op
117
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
Abstract
The journal Knjižnica (Library) is the most important medium of scientific and professional communication in library and information science in Slovenia. As it is the only scientific journal in the field, it also reflects the evolving of library science in the country.
The article focuses on the editorial board policy in the period of 2012 - 2015 in the context of prior research and bibliometric analyses of articles published in the journal. Statistical data and overviews outlining core themes and changes in professional and scientific publishing are given followed by a survey of most frequent themes in the last five years, resulting from development trends in the field.
The recent development of information and communication technology led to new directions in library science, it caused significant changes in the profession and developed new tools and services. consequently, the changes in the profession were reflected in the journal content and format.
The findings on the state and development of knjižnica from its beginnings up to the present time arise many questions about further directions of the journal.
Keywords: the journal Knjižnica, scientific publishing, scientific development, the period 2012-2015
1 Uvod
Revija Knjižnica je že desetletja najpomembnejša revija na področju bibliotekarske in informacijske znanosti knjižničarstva v Sloveniji. v njej so objavljena najnovejša znanstvena spoznanja in strokovni dosežki s tega področja ter sorodnih ved. Prva številka revije Knjižnica je bila objavljena leta 1957 in je na začetku predstavljala glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije, pozneje pa se je z uvedbo sistematičnih načel znanstvenega publiciranja razvila v strokovno in znanstveno revijo, ki danes pridobiva tudi mednarodno veljavo. od leta 19831 je Knjižnica tudi uradno revija Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), njen soizdajatelj pa je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Izdajanje revije Knjižnica in njeno poslanstvo, delovanje, uredniško politiko in programske vsebine pa ureja Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Knjižnica,2 ki ga je 26. februarja 2010 na seji sprejel Upravni odbor ZBdS-ja na podlagi 88. do 94. člena Statuta ZBDS.3
1	Leta 1983 se Društvo bibliotekarjev Slovenije preimenuje v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. več na: Zgodovina ZBdS-ja na spletni strani: http://www.zbds-zveza.si/?q=node1/50.
2	več na http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K1012/Pravilnik.pdf.
3	objavljen v Uradnem listu RS, št. 37/2009.
118
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
Revija Knjižnica je ena med redkih slovenskih znanstvenih in strokovnih revijah, ki ima dolgoletno tradicijo. Med pomembnejšimi revijami na področju knjižničarstva sta tudi Organizacija znanja (izdaja IZUM)4 in Šolska knjižnica (izdaja Zavod RS za šolstvo).5 NUK izdaja tudi Knjižničarske novice, v kateri so objavljeni strokovni prispevki in novice s področja knjižničarstva. Vse tri revije pa imajo precej krajšo dobo izhajanja6 in se osre-dotočajo predvsem na krajše novice o praktičnem delu oziroma objavljajo strokovne prispevke.
Razvoj uredniške politike revije Knjižnica ter samih vsebin je v preteklih desetletjih potekal vzporedno z razvojem strokovnih področij v slovenski knjižničarski stroki. V prvih desetletjih so bili v reviji objavljeni prispevki najrazličnejših tematik in tipologij. Od zahtevnejših strokovnih člankov, razgledov, ocen in poročil do posebnih objav ZBDS-ja, najav, razglasov, novičk ipd. Šele proti koncu 90. let so prevladali strokovni in znanstveni članki, revija pa je dobila vso potrebno znanstveno opremo, vključno z oznakami tipologije člankov. Nedvomno je bil pri tem pomemben njen prispevek k razvoju teorije in prakse knjižničarstva. Pripomogla pa je tudi k dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih na teh področjih. Znameniti knjižničarji (Gazvoda, 1987, 1996; Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984; Slokar, 1996; Dolgan Petrič, 2007; Ambrožič, 2007; Kokole, 2007; in drugi) so v različnih obdobjih ugotavljali, da ima revija Knjižnica »pomembno vlogo v našem strokovnem življenju in delu« (Gazvoda, 1987, str. V-VI) ter na splošno pri razvoju knjižničarstva v Sloveniji. Še vedno drži trditev mag. Jožeta Kokoleta (2007), da je »Knjižnica ... bila vseskozi nekakšna izkaznica društva [ZBDS, op. cit.] - odražala je njegovo življenjsko moč in dejavnost: naloge, hotenja in usmeritve, načrte, spremljanje globalnega stanja in razvoja stroke in uveljavljanje tega v domačem okolju« (Kokole, 2007, str. 31).
Po skoraj 70. letih društvenega delovanja bibliotekarjev Slovenije (DBS in ZBDS) je Knjižnica še vedno edina znanstvena revija za področje knjižničarstva v Sloveniji. S svojimi vsebinami odraža razvoj bibliotekarske in informacijske znanosti pri nas. Velik vpliv na znanstveno usmeritev revije je nedvomno imela ustanovitev katedre za bi-bliotekarstvo in informacijsko znanost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1988, sprva v obliki dvopredmetnega študija, po letu 1996 pa kot samostojni študij bibliotekarstva. V 90. letih je v Sloveniji diplomirala prva generacija bibliotekarjev,7 pozneje tudi magistrov in doktorjev znanosti, ki so dodatno prispevali k utrjevanju bibliotekarske in informacijske znanosti. Z univerzitetnim dodiplomskim in podiplom-
Več na http://home.izum.si/cobiss/oz/.
Več na http://www.zrss.si/zalozba/revije/solska-knjiznica.
Knjižničarske novice in Šolska knjižnica izhajata od leta 1991, Organizacija znanja pa od leta 2002. V prispevku se termin »knjižničar« uporablja za vse strokovne delavce na področju knjižničarstva v Sloveniji.
119
4
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
skim študijem pridobi stroka formalno veljavnost in ustvari potencial za znanstveni in strokovni razvoj.8 Skladno s strokovnim in znanstvenim razvojem stroke na fakulteti in v praksi pa je mogoče pričakovati tudi nadaljnji razvoj revije, ki odraža stopnjo teoretičnega in praktičnega razvoja knjižničarstva v Sloveniji.
V tem prispevku so predstavljena nekatera razmišljanja in ugotovitve glede dosedanjega obstoja in razvoja revije s posebnim poudarkom na obdobju zadnjega uredniškega mandata v letih 2012-2015. Kot izhodišče so upoštevane dosedanje kvalitativne in kvantitativne, predvsem bibliometrijske analize objav v reviji Knjižnica (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984; Vratarič, 2006; Česnik Ušaj, 2011; Aparac-Jelušic, 1999), ki kažejo na odraz razvoja slovenske bibliotekarske in informacijske znanosti in knjižničarjev v znanstvenem in strokovnem publiciranju revije. Vsebine objav v reviji so v prvi vrsti precej odvisne od želje strokovnjakov in znanstvenikov po razširjanju svojega znanja in izkušenj, prav tako pa od specializacij, ki so v določenem trenutku relevantne za prakso, nazadnje pa še od mreženja samih urednikov in njihove pripravljenosti k spodbujanju najrazličnejših avtorjev k pisanju in objavljanju. Glede na to, da je sistem vrednotenja znanstvenih objav v Sloveniji usmerjen v višje točkovanje objav v znanstvenih revijah s primernim faktorjem vpliva, je toliko pomembnejši prav interes slovenskih knjižničarjev, da svoj čas in voljo posvetijo pisanju prispevkov v reviji Knjižnica, ki se v smislu znanstvenega vpliva še vedno uveljavlja. Revija je prav v ta namen v zadnjih letih pričela intenzivno delati na mednarodni odmevnosti in znanstveni pomembnosti. S tem je naredila korak naprej k pridobivanju znanstvene kredibilnosti, kar pa reviji seveda prinaša kvalitativne točke v sistemu slovenskega znanstvenega vrednotenja.
2 vpliv razvoja IKT-ja na znanstveno publiciranje knjižničarjev
V zadnjih dvajsetih letih je značilen hiter razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki pomembno vpliva na teoretični razvoj bibliotekarske in informacijske znanosti in knjižničarsko prakso. Svetovni splet in digitalne vsebine spodbujajo digitalizacijo in razvoj digitalne knjižnice. Večina knjižnic si prizadeva omogočiti virtualni dostop do informacij oziroma do njenih vsebin prek spletnih mest ali portalov. Nova generacija uporabnikov je namreč digitalno in računalniško pismena in knjižnice ji prilagajajo svoje delovanje. Posledica tega so nove storitve in nova področja specializacije v okviru informacijske znanosti. Uporabniki postajajo zahtevnejši, saj si želijo takojšen
Ne sme pa se pozabiti, da so pred tem (od leta 1964-1988) bibliotekarji formalno izobrazbo pridobivali na Pedagoški akademiji v Ljubljani (današnja Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani) v okviru rednega dvoletnega in dvopredmetnega višješolskega študija knjižničarstva.
120
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
dostop do informacij in do gradiva. Zaradi lažjega iskanja po informacijah digitalizacija sama po sebi ni več zadostna, ampak jo mora spremljati tudi optična prepoznava besedil (ocR). ob vsem tem je kulturna dediščina še vedno predmet raziskovanj. Njena večja dostopnost v digitalizirani obliki pa omogoča boljše pogoje za njeno proučevanje in ohranjanje. v zadnjih letih se razvijajo tudi različne tehnologije, ki vključujejo virtualni 3D dostop do vsebin, storitve spleta 2.0, semantičnega spleta itd.
Izmenjava vsebin in združevalni dostop do informacijskih virov pa postaja predvsem stalnica visokošolskih in specialnih knjižnic. Nastajajo novi modeli publiciranja, ki temeljijo na prostem oziroma odprtem dostopu. Na knjižnem trgu je vse pomembnejša e-knjiga, ki odpira veliko vprašanj z vidika knjigotrštva, avtorskega prava, kulture branja, bralne pismenosti in knjižničnih storitev.
digitalna dediščina spletnega okolja, ki eksponencialno narašča, je tako minljiva, da jo je treba nujno ohraniti, kar vpliva na razvoj področja o trajnem ohranjanju digitalnih virov. Sprejemajo se novi standardi (npr. ISo 14721, ISo 19005, ISo 28500 itd.) in nastajajo specializirana področja (npr. webometrija, digitalno skrbništvo ipd.). Urejanje varnosti sistemov, zaščita osebnih podatkov, dostop do brezžičnega interneta, ponujanje vsebin prek mobilnih aplikacij itd. postaja prioriteta vseh knjižnic. Z naraščanjem informacijskih virov in podvajanjem informacij na različnih nosilcih in v različnih formatih organizacije znanja, ki je temelj bibliotekarske in informacijske znanosti, dobiva stroka nove razsežnosti in izzive.
Tako je z globalizacijo svet vse »manjši«. Ključno je postalo mednarodno sodelovanje, ki ustvarja temelje za prisotnost in vidnost slovenskih raziskovalcev v Evropi in v svetu, kar omogoča mednarodna izmenjava metapodatkov. v zadnjih letih se v raziskovalnih in akademskih organizacijah gradijo digitalni repozitoriji, ki podpirajo protokole za interoperabilnost metapodatkov. Nosilci in graditelji teh baz so seveda knjižnice. Bibliotekarska in informacijska znanost ni bila še nikoli tako interdisciplinarna. k že obstoječi dvojnosti družboslovja in humanistike v zadnjih petnajstih letih sodijo še informacijsko tehnološke značilnosti. Gazvoda (1987, str. v) navaja, da je bil leta 1972 objavljen prvi članek o uporabi računalnika v knjižnici, od takrat je vse več člankov obravnavalo avtomatizacijo v knjižnicah, uporabo novih integralnih sistemov za knjižnično poslovanje itd. v obdobju zadnjih desetih let IkT tako precej vpliva na razvoj slovenske bibliotekarske terminologije, saj se vzporedno z razvojem področja in knjižničnih storitev v praksi in teoriji iz dneva v dan pojavljajo novi termini. Bibliotekarski terminološki slovar iz leta 2009 (kanič et al.) bo tako najverjetneje kmalu deležen prenove.
razvoj informacijske tehnologije posredno in neposredno vpliva na vse dejavnosti v knjižničnem okolju in knjižničarstvu ter omogoča tudi boljše pogoje za znanstve-
121
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
ni in strokovni razvoj knjižničarjev. Toda vse navedene spremembe, ki jih je povzročil tehnološki razvoj v zadnjih dvajsetih letih, žal niso sorazmerno enakovredno vplivale na vsebine objav v reviji Knjižnica. V Knjižnici obravnavane vsebine so bile skozi leta predvsem odvisne od programa formalnega in neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev, njihovih posebnih nalog na domačih in tujih projektih, vsebine so odražale spremembe in novosti v praksi (npr. novi pravilniki, zakonodaja, standardi itd.), velik vpliv pa ima nazadnje tudi pripravljenost avtorjev k pisanju prispevkov. Vratarič (2006), Česnik Ušaj (2011) in Aparac-Jelušic (1999) v svojih raziskavah ugotavljajo, da so velik delež vseh objav v analiziranih obdobjih prispevali raziskovalci in študenti z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter knjižničarji večjih knjižnic. Pogreša pa se več prispevkov knjižničarjev prejemnikov nagrad in priznanj ZBDS-ja, predvsem Kalanovih nagrad, ki s svojim delom in izkušnjami prispevajo k razvoju slovenskega knjižničarstva.
Slovenski raziskovalci in strokovnjaki s področja bibliotekarske in informacijske znanosti sicer nedvomno zelo dobro spremljajo razvoj stroke v Evropi in svetu. Dobro so seznanjeni z novostmi in inovacijami, ki se dogajajo v drugih okoljih. Ob pregledu starejših številk revije, ki so izšle v zadnjem desetletju, pa je mogoče ugotoviti, da številne relevantne in zanimive vsebine do sedaj v reviji Knjižnica še niso bile obravnavane. Predvsem so to vsebine s področja informacijske tehnologije, ki je dandanes nedvomno neločljivo povezana s knjižničarsko dejavnostjo.9 Ali bi se razloge za slednjo ugotovitev morda lahko pripisalo pretežno humanistični oz. družboslovni usmerjenosti slovenskih knjižničarjev, majhnosti slovenskega okolja ali premajhnemu številu strokovnjakov na področju knjižničarske IKT, ki se zaradi pomanjkanja časa težko odločijo za pisanje prispevkov, pa je na tem mestu seveda težko podati.
3 Pregled štiriletnega obdobja strokovnega in znanstvenega publiciranja v reviji Knjižnica
3.1 Ustvarjanje mednarodno primerljive revije
Pomemben cilj uredništva v mandatnem obdobju 2012-2015 je bil oblikovati revijo z mednarodno odmevnostjo. V tem kontekstu je bil oblikovan mednarodni uredniški odbor, v katerega so bili povabljeni ugledni strokovnjaki s celega sveta (Avstrije,
9 Npr. vpliv kakovosti optične prepoznave besedil na funkcijo iskanja po zbirkah, vrednotenje digitalnih knjižnic, primerjava sistemov za združevalni dostop do digitalnih vsebin, primerjava avtorizacijskih in identifikacijskih sistemov, vpeljava in analiza sistemov brezžičnega interneta v knjižnicah, prilagajanje digitalne knjižnice mobilnim tehnologijam itd.
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Litve, Hrvaške, Nemčije in ZDA), ki naj bi prispevali k razširjanju vsebin v reviji in svetovali glede vsebin in konceptov samih objav. Prva naloga uredništva v omenjenem mandatnem obdobju je bila prenos revije na novo spletno platformo, ki bi omogočila lažjo izmenjavo metapodatkov s tujimi bibliografskimi bazami. V nadaljevanju je bila spremenjena zunanja podoba revije z namenom pritegniti večjo pozornost potencialnih avtorjev člankov in njihovih bralcev.10 Seveda je bilo veliko pozornosti posvečene kakovosti prispevkov, ki so glavno merilo znanstvene odličnosti periodične publikacije. Uredništvo je poskušalo povečati število različnih sodelujočih domačih in tujih avtorjev ter približati revijo različnim vrstam knjižnic, kar je se je kazalo tudi v sestavi domačega uredniškega odbora - k sodelovanju so bili povabljeni predstavniki večjih slovenskih knjižnic (Centralna tehniška knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Mestna knjižnica Ljubljana), predstavniki specialnih knjižnic (Narodni muzej Slovenije) ter posamezniki z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani ter Zavoda za šolstvo. S člani uredniškega odbora so bile tako zastopane vse vrste knjižnic in najvišja slovenska institucija na področju formalnega izobraževanja bibliotekarjev.
Največji izziv uredništva je bil internacionalizacija revije, za kar so si prizadevali tudi prejšnji uredniki.11 Najpomembnejši cilj je bila vključitev revije v bibliografsko bazo Scopus, da bi slovenskim znanstvenikom in raziskovalcem s področja bibliotekarske in informacijske znanosti omogočili višje vrednotenje njihovih znanstvenih objav v reviji Knjižnica. V bazi Scopus je zajeto več kot 18.000 znanstvenih revij 5000 založnikov (Bartol, T. et al, 2012), med katerimi je poleg angleških tudi več slovenskih in drugih serijskih publikacij.12 Skupaj je v Scopusu 24 odstotkov vseh vsebin s področja družboslovja.13 Do vsebin revij, vključenih v Scopus, pa uporabniki slovenskih knjižnic dostopajo v okviru konzorcijev. Pogoje, ki jih zahteva založnik/izdajatelj Esevier za
10	Nazadnje je bila zunanja podoba revije spremenjena v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je uredništvo revije prevzela mag. Jelka Gazvoda, pred tem pa v letu 1964 (Gazvoda, 1987, str. IV).
11	Gazvoda (1996) v svojem prispevku posebej opozarja na pomen internacionalizacije: »Internacionalizacija znanosti in strokovnega publiciranja, ki smo ji priče v sedanjem trenutku, je prinesla tudi spoznanje, da slovenska bibliotekarska misel v svetu ni prisotna. ... mnogi menijo, da bi marsikakšno spoznanje, ki se je porodilo v glavah naših piscev, lahko koristilo tudi komu v tujini. Zato je realno pričakovati, da se bo KNJIŽNICA v prihodnjem desetletju tako ali drugače usmerila navzven.« (str. 10). Poleg tega celo razmišlja o posebni izdaje vsaj ene številke revije na leto v angleščini, saj opaža, da je »njena relevantnost v evropskem prostoru ... majhna zaradi jezikovnih omejitev, čeprav se sicer po vsebini in tudi kvaliteti člankov ... pogosto približuje tudi znanim in tujim revijam.« (1996, str. 11)
12	Poleg Scopus je za slovenske raziskovalce pomemben tudi Web of Science (WoS), ki je starejša bibliografska baza od baze Scopus. Indeksira več kot 12.000 znanstvenih revij (od leta 1975 AHCI in od leta 1900 SSCI).
13	Več na stran Scopus: https://www.elsevier.com/solutions/scopus/content
Knjižnica, 59 (2015) 4
123
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
vključitev v revije v bazo Scopus,14 revija Knjižnica že dosega, saj v zadnjih desetih letih izpolnjuje njihove oz. mednarodne priporočene standarde znanstvene opremljenost prispevkov (npr. podana tipologija članka, UDK, ključne besede, po možnosti tudi razširjeni izvleček v angleščini oz. slovenščini - do 700 besed itd.).
Recenzijski postopek se je v zadnjih petih letih izvajal anonimno, tako glede recenzentov kot glede avtorjev, ter dosledno za vse strokovne in znanstvene prispevke, kar je prav tako eno od osnovnih mednarodnih priporočil za znanstvene revije. Zaradi izogibanja navzkrižju interesov je bila skrb posvečena tudi iskanju recenzentov v organizacijah, v katerih avtorji niso delovali. Pri tem je bilo vedno upoštevano pravilo, da ima recenzent enako ali višjo akademsko izobrazbo kot avtor/ji. Morda je vredno omembe, da se je večina recenzentov na zaprosilo za pripravo recenzije hitro odzvala. S svojo natančnostjo in konstruktivno kritiko so prispevali h kvalitetnim revizijam prispevkov in s tem k izboljšanju revije. Znanstveni delež vsebine revije se je z leti konstantno povečeval, v zadnjem letu mandatnega obdobja 2012-2015, tj. leta 2015, pa je delež znanstvenih člankov že presegel 80 odstotkov vseh besedil.15 Slednje bistveno vpliva tudi na finančno delovanje revije, saj je sofinancer revije leta 2013, poleg Ministrstva za kulturo (MK) in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), postala tudi Agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS).
Čeprav bo na vrednotenje revije v slovenskem pa tudi mednarodnem strokovnem in znanstvenem okolju nedvomno močno vplival pogoj vključitve revije v omenjeno bazo Scopus ter nemara nekoč tudi v Web of Science, pa ne gre pozabiti, da je revija že več let indeksirana v številnih drugih mednarodnih bazah, ki so pomembne za stroko. Od leta 2007 je revija vključena v bibliografsko bazo Library and Information Science Abstracts (LISA), kmalu za tem je bila dodana tudi v baze DOAJ, LISTA (EBSCO), Proquest Science/Technology Databases (HT&AJ, Technology Journals, Illustrata Technology), Proquest Research Library, ProQuest Library Science in IBZ. V zadnjem mandatnem obdobju pa še v ERIH PLUS.
14	Urednika preteklega mandatnega obdobja 2010-2011, dr. Južnič in mag. Badovinac, sta leta 2011 zaprosila Scopus za vključitev revije v bazo, vendar je bila vloga zavrnjena. Leta 2014 je uredništvo ponovno poslalo vlogo za vključitev revije v bazo Scopus. Vloga je bila ponovno zavrnjena, z obrazložitvijo, da mora od prve zavrnitve preteči pet let, zato služba za obravnavo prošenj na Scopus ponovne vloge revije ni niti obravnavala. Ponovno lahko revija namreč oddan vlogo za prijavo šele v juniju 2016.
15	Kodrič Dačič (2007) navaja kot pogoj za znanstvene revije, da morajo dosegati 65 odstotkov znanstvenih prispevkov. Od leta 2012 je bil pogoj za maksimalno sofinanciranje JAK 76-100 odstotkov deleža znanstvenih vsebin v odnosu do strokovnih vsebin. Ta pogoj je prešel v ARRS leto dni pozneje, ki je dodatno kategoriziral revije glede na uvrstitve znanstvene revije v mednarodne bibliografske baze podatkov. Pri revijah, ki so indeksirane v bibliografskih bazah WoS in SCOPUS se dodatno razvrščajo v štiri kategorije glede na dejavnik vpliva (https://www.arrs.gov.si/sl/infra/tisk/razpisi/13/razp-zpp-13-14.asp).
124
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
3.2 sodobnejši dostop do člankov revije
in mednarodna izmenjava metapodatkov
Velik premik pri dostopnosti revije Knjižnica slovenskim bibliotekarjem je bila izdelava njene spletne različice, ki je predhodno gostovala na spletnem strežniku Centralne tehniške knjižnice (CTK).16 Spletna različica revije Knjižnica je od leta 2003 do leta 2012 poleg tekočih številk revije v obliki PDF omogočala tudi dostop do digitaliziranih starih prispevkov, objavljenih v reviji, in je ponujala možnost osnovnega iskanja po bibliografskih podatkih.
Leta 2013 je bila vzpostavljena nova platforma revije, ki je združila osnovne informacije o delovanju revije ter njen spletni arhiv starih in tekočih številk pod okriljem skupne spletne strani ZBDS-ja.17 Spletni arhiv ter objave najnovejših prispevkov revije Knjižnica so zaživeli na osnovi sistema Open Journal System (OJS)1 Celotna baza člankov, ki je bila prej dostopna na strežniku CTK, je bila prenesena na novo spletno mesto, zato vmesnik OJS za Knjižnico poleg novih objav omogoča tudi pregled in uporabo vseh člankov s polnim besedilom od leta 1997 dalje (glej Sliki 1 in 2). Nove številke revije pa so z dogovorjenim zamikom zaradi tehnične priprave dostopne v celotnem besedilu na spletni strani revije. Bralci lahko iščejo članke po izvodih, avtorjih in ključnih besedah. Posebej so izpostavljeni izvlečki ter bibliografija posameznih prispevkov. Članki so povezani s sistemom COBISS/OPAC, kar zagotavlja redna bibliografska obdelava člankov. Celotna besedila prispevkov so dostopna še na Digitalni knjižnici Slovenije -dLib.si, v Google Scholar in v podatkovnih zbirkah, ki revijo Knjižnica indeksirajo. Leta 2014 je bil nato izveden še prevod vmesnika OJS za Knjižnico, da bi bil omogočen dvojezični dostop do člankov revije (Sliki 3 in 4) in s tem tudi lažje pregledovanje in iskanje za slovenske in tuje bralce.
Elektronsko različico številk (PDF) arhivira NUK-ov sistem SVAROG - Sistem za varno arhiviranje oddanega gradiva. S tem se zagotovi še ustrezno spletno arhiviranje revije v spletnem repozitoriju. Sistem OJS omogoča tudi popoln prehod na spletno/elektronsko uredniško politiko, kar pa v času pisanja tega prispevka ob tehničnih in drugih ovirah uredništva še ni bilo izvedeno. Elektronsko uredništvo omogoča večjo preglednost in poenostavitev postopkov objavljanja (v reviji in na svetovnem spletu); avtorji pa lahko spremljajo status svojih prispevkov, kar lahko zagotovo doprinese k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju strategije uredniške politike. Zato bo revija Knjižnica v prihodnjih letih najverjetneje sprejela tudi slednjo opisano funkcionalnost sistema OJS.
16	Po besedah Dolgan Petrič (2007, str. 9) sta spletno različico izdelala in vodila Miro Pušnik in Iztok Skulj iz CTK.
17	Več na zavihek Revija Knjižnica http://www.zbds-zveza.si/?q=revijaKnjiznica.
18	Več na http://knjiznica.zbds-zveza.si/.
Knjižnica, 59 (2015) 4
125
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
Zaradi tradicionalnega modela publiciranja, ki temelji na pridobivanju avtorskih materialnih pravic za objavo prispevkov, in ne na odprtem dostopu, se poleg urejanja avtorskih pravic za tekoče objave prispevkov v tiskani in spletni obliki sproti ureja tudi pravno-formalne pogoje za spletno objavo za vse prispevke, ki so bili objavljeni pred
Revija Knjižnica			
	DOMOV O REVIJI PRIJAVA REGISTRACIJA ISKANJE ZADNJA ŠTEVILKA ARHIV		mm
	Domov > L. 59, št. 1-2 (2015)		Izberi lezik (seletf languaael |3o,.nščin.B| Submit |
	Revija Knjižnica		UPORABNIK Uporabniško ime|
	L. 59, št. 1-2 (2015)		□ Zapomni se me
	Kazalo		VSEBINA REVIJE
	UVODNIK		1 Obseq iskanja
	UVODNIK OIXX)V(>KNt tlRIDNK 1 Alcuk.i K.ivčk" Čoln	<) 1/	ivse s i s
	ČLANKI		M«
		PDF	• Po avtoriu
	Uroš Grilc	15-36	* Po naslovu
	BRANJE SODOBNIH SLOVENSKIH ROMANOV V IZBRANIH ENOTAH MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA Katja Šikonja, Marija Petek	37^1	VELIKOST PISAVE
	IZBIRANJE LEPOSLOVJA V KNJIŽNIČNEM KATALOGU IN V KNJIŽNICI Katarina Švab, Maja Žumer	53-72	
	IZVAJANJE MATIČNE DEJAVNOSTI V HRVAŠKIH SPLOŠNIH KNJIŽNICAH Andreja Videč	73-9*	
	KAKOVOST IN VREDNOST KNJIŽNICE V OČEHUPORABNIKOV: ŠTUDIJ UPORABNIKOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Melita Ambrožič	95-125	
		PDF i ENGLISH!	
	Maša Manca Florjanič, Klementina Možina	127-144	
	NOVEJŠE KNJIŽNIČNE STAVBE V SLOVENIJI Tina Kalan, Primož Južnič	145-16]	
	PRVIH DESET LET UPORABE RAČUNALNIKOV V UNIVERZITETNI KNJIŽNICI MARIBOR Irena Sapač	263-18:	
Slika 1: Slovenska verzija revije Knjižnica na sistemu Open Journal System - kazalo
Revija Knjižnica		
	DOMOV O REVIJI PRIJAVA REGISTRACIJA ISKANJE ZADNJA ŠTEVILKA ARHIV	wSS
	Domov > L. 59, št. 1-2 (2015) > Ambrožič	|slo».nščin.B| Submit |
	KAKOVOST IN VREDNOST KNJIŽNICE V OČEHUPORABNIKOV: ŠTUDIJ UPORABNIKOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Melita Ambrožič	UPORABNIK Geslo □ Zapomni se me
	Izvleček V članku so predstavljeni rezultati študij uporabnikov, ki jih Narodna in univerzitetna knjižnica periodično izvaja že od leta 1987. Z njimi pridobiva podatke o splošni podobi knjižnice v javnosti, pomenu knjižnice za študij in raziskovalno delo ter uporabi njenih storitev in informacijskih virov. Še zlasti pa jo zanima ocena kakovosti storitev in osebja knjižnice, kot jo zaznavajo njeni uporabniki. Spremljanje kakovosti storitev z vidika uporabnikov je namreč sestavni del procesa ugotavljanja uspešnosti delovanja knjižnice in v izvajanju njenih strateških in letnih načrtov dela eno od temeljnih orodij kontrole. Zadnja študija uporabnikov je bila opravljena konec leta 2013. Raziskovalni podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletne ankete. Vključevala je vprašanja, ki so omogočila primerjavo z rezultati preteklih študij, prvič pa tudi vprašanja o ekonomski vrednosti storitev knjižnice. Avtorica ugotavlja, da v primerjavi z rezultati prejšnjih raziskav tudi zadnji kažejo, da anketiranci knjižnico najpogosteje obiščejo zaradi uporabe njenih prostorov za študij oziroma zaradi izposoje knjižničnega gradiva. Redko iščejo strokovno pomoč knjižničnega osebja in slabo izrabljajo bogato ponudbo elektronskih informacijskih virov ter orodij za njihovo odkrivanje Delež tistih, ki knjižnico vrednotijo kot javnosti dobro prepoznavno, odprto in prijazno ter zaupanja vredno ustanovo, se je v primerjavi z rezultati preteklih raziskav povečal, prav tako delež tistih, ki visoko vrednotijo vpliv knjižnice na kakovost in učinkovitost njihovega dela in študija. Tudi stopnja zadovoljstva s osebja. Zaradi nezanesljivosti zbranih podatkov ekonomska vrednost knjižnice ni bila ugotovljena.	VSEBINA REVIJE P5- Obseq iskanja s VELIKOST PISAVE l«j 3 (SAJ
	Ključne besede	
	Full Text:	
	References	
Slika 2: Slovenska verzija revije knjižnica na sistemu Open Journal System - vpogled v članek
126
A. Kavčič-Čolic, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
"hp
letom 1997. Za materialne avtorske pravice avtorji prejemajo simbolične honorarje, ki jih sofinancirata Ministrstvo za kulturo in ZBDS. Če se bodo ta sredstva v prihodnosti zmanjševala, pa bo to morda priložnost za prehod na odprtodostopni model publici-ranja, vsaj za primere novih objav.
Slika 3: Angleška verzija revije Knjižnica na sistemu Open Journal System - kazalo
^^ Revija Knjižnica		
	HOME ABOUT LOGIN REGISTER SEARCH CURRENT ARCHIVES	Submit | =i- 1 s 'berme
	Home > Vol 59, No 1-2 (2015) > Ambrozic	
	Quality and Value of Library Services from a User's Perspective: The Case of The National and University Library in Ljubljana User Studies Abstract	
		
		i Ha 1
	Keywords Full Text:	
		
	„ p___	
Slika 4: Angleška verzija revije knjižnica na sistemu Open Journal System - vpogled v članek
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
3.3 Značilnosti revije v obdobju 2012-2015
Uredniška politika zadnjih štirih let je bila usmerjena v inter- in večdisciplinarnost z enakomernim pokrivanjem različnih področij, ki povezujejo bibliotekarstvo, informacijske znanosti in knjigarstvo. Skrb je bila posvečena motivaciji knjižničarjev iz različnih tipov knjižnic za pisanje člankov ter iskanju primernih avtorjev na posamezne tematike s področja bibliotekarske in informacijske znanosti, kakor tudi drugih sorodnih področij. Da bi vsebine prispevkov slovenskih avtorjev postale vidnejše v tujini, je uredništvo v letih 2012-2015 uvedlo podaljšan izvleček ter v nekaterih primerih dodalo tudi povzetke v angleškem jeziku. S tem je postala vsebina revije dostopnejša tuji znanstveni javnosti, domačim bralcem pa so koristile podrobnejše informacije iz tujih objavljenih člankov.
Podobno kot prejšnja uredništva se je uredništvo v letih 2012-2015 prav tako zavedalo ključnega pomena revije za razvoj in razširjanje slovenske strokovne terminologije, ki je so-gradnik strokovnega in teoretičnega razvoja bibliotekarske stroke. V tem oziru je uredništvo vsak članek dodatno pregledalo ter se odločilo o vsebinski in terminološki ustreznosti ter pomembnosti za širšo bibliotekarsko stroko.
Predvsem je uredništvo spodbujalo temeljne in aplikativne izvirno znanstvene in pregledne znanstvene prispevke (Preglednica 1), ki so bili namenjeni seznanjanju slovenske strokovne javnosti s svetovnimi smernicami v knjižničarstvu ter najnovejšimi dognanji bibliotekarske in informacijske znanosti. Čeprav je bilo nekaj prispevkov posvečenih tudi nekrologom in biografijam, je bilo biblio-biografskih prispevkov in recenzij o slovenskih in tujih znanstvenih in strokovnih delih, ki bi bili namenjeni promociji bibliotekarskih znanstvenikov in strokovnjakov, vseeno razmeroma malo.
Preglednica 1: Statistika revije Knjižnica 44(2000)-59(2015)
Letnik in leto	št. prisp. skupaj	št. znan. prisp.	Znanstv. AP.	št. strok. prisp.	Strok. v AP.	Ostali prisp.	Ostalo v AP.	št. AP. skupaj
44 (2000)	30	19		11				43,09
45 (2001)	28	16		12				37,26
46 (2002)	38	20		18				49,85
47 (2003)	30	19	30,43	11	10,50	3	1,65	42,58
48 (2004)	42	20	33,10	9	9,04	13	8,33	50,56
49 (2005)	45	18	31,95	19	15,28	8	1,75	48,99
50 (2006)	35	16	30,07	11	10,08	8	1,46	41,61
51 (2007)	33	20	29,67	13	14,30	11	2,58	46,55
128
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
Letnik	št. prisp.	št. znan.	Znanstv.	št. strok.	Strok.	Ostali	Ostalo	št. AP.
in leto	skupaj	prisp.	AP.	prisp.	v AP.	prisp.	v AP.	skupaj
52 (2008)	35	14	22,65	13	12,17	8	1,49	36,31
53 (2009)	21	11	42,95	8	7,96	2	0,50	50,41
54 (2010)	38	20	28,86	5	3,91	15	6,00	39,20
55 (2011)	45	27	43,06	12	10,76	8	0,76	54,50
56 (2012)	41	29	41,09	9	12,45	4	0,80	44,32
57 (2013)	22	13	26,50	6	9,00	3	1,10	36,60
58 (2014)	24	15	27,25	5	4,01	4	1,96	33,21
59 (2015)	29	19	30,74	5	5,47	5	1,90	38,11
V zadnjih štirih letih je v reviji Knjižnica objavilo svoje prispevke okrog 150 avtorjev. Največ je bilo samostojnih prispevkov (64 odstotkov). V tem obdobju je sorazmerno glede na število vseh avtorjev za dva odstotka povečan odstotek prispevkov z dvema avtorjema (24,3 odstotkov), za dobre tri odstotke pa je povečano število prispevkov s tremi in več avtorji glede na prejšnje obdobje (Preglednica 2).
Preglednica 2: Število objavljenih člankov glede na tipologijo
Tipologija COBISS*	Prispevki 2006-2011	Prispevki 2012-2015	1 avtor 2006-2011	1 avtor 2 avtorja 2012-2015 2006-2011		3 in več 2 avtorja avtorjev 2012-2015 2006-2011	3 in več avtorjev 2012-2015
1.01	46 (27,4 %)	32 (27,8 %)	19	14	18	10 9	8
1.02	28 (16,7 %)	31 (27 %)	16	19	9	9 3	3
1.03	14 (8,3 %)	7 (6 %)	11	3	3	3	1
1.04	48 (28,6 %)	18 (15,7 %)	39	12	7	5 2	1
1.12		1 (0,9 %)		1			
1.13	1 (0,6 %)	1 (0,9 %)	1	1			
1.16		1 (0,9 %)		1			
1.19	1 (0,6 %)	1 (0,9 %)	1	1			
1.20	6 (3,6 %)	12 (10,4 %)	6	12			
1.21	4 (2,4 %)		4				
1.24	7 (4,2 %)	4 (3,5 %)	7	4			
1.25	11 (6,5 %)	7 (6 %)	10	6	1	1	
2.02	1 (0,6 %)		1				
2.20	1 (0,6 %)					1	
Skupaj	168 (100 %) 115 (100 %)		116 (69 %)	74 (64 %) 38 (22,6 %)		28 (24,3 %) 15 (8,9 %)	13 (11,3 %)
* Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografije v COBISS-u. Dosegljivo na spletni strani: http://home. izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf
129
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
Razmerje med številom izvirnih in preglednih znanstvenih člankov je v obdobju med 2012. in 2015. približno enako (31 : 32). V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je povečalo razmerje med številom strokovnih in znanstvenih prispevkov - odstotek znanstvenih prispevkov je več kot dvakrat večji od strokovnih (80 odstotkov : 20 odstotkov Preglednica 3).
Preglednica 3: Razmerje med znanstvenimi in strokovnimi članki v obdobju 2012-2015
Tipologija	Prispevki 2006-2011	Prispevki 2012-2015
1.01, 1.02, 1.03, 1.16	88 (64,7 %)	71 (80 %)
1.04	48 (35,3 %)	18 (20 %)
Skupaj	136	89
Načeloma so znanstveni prispevki daljši od strokovnih, kar se opaža tudi v statistiki avtorskih pol (Tabela 1). Po teh podatkih je razmerje med znanstvenimi in strokovnimi besedili približno 79 odstotkov : 21 odstotkov v prid znanstvenih besedil (Preglednica 4). Obseg znanstvenih besedil je povečan za pribl. dva odstotka glede na obdobje 20062011, v katerem je bilo razmerje med obojim 77 odstotkov : 23 odstotkov.
Preglednica 4: Razmerje med obsegom znanstvenih in strokovnih besedil v avtorskih polah (AP) v obdobju 2012-2015
Letnik in leto	Znanstv AP.	Strok. v AP.	Ostalo AP.	Št. AP. Skupaj
56 (2012)	31,07	12,45	0,80	44,32
57 (2013)	26,50	9,00	1,10	36,60
58 (2014)	27,25	4,01	1,96	33,21
59 (2015)	30,74	5,47	1,90	38,11
Skupaj	115,56	30,93	5,76	152,25
Revija Knjižnica je tako sčasoma postala pretežno znanstvena revija, v kateri pa so bili v zadnjih letnikih vključeni tudi visoko kakovostni strokovni prispevki.19
Vse dosedanje bibliometrične analize objav v reviji Knjižnica (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984; Aparac-Jelušič, 1999; Likar, 1997; Vratarič, 2006; Česnik Ušaj, 2011) ugotavljajo pretežni individualizem avtorjev. Popovič, Ambrožič in Južnič (1984) pa navajajo tudi, da je »Dosedanji razvoj znanosti (...) pokazal, da čim starejše in bolj razvito je neko strokovno področje, tem večji je delež prispevkov, ki imajo več kot enega avtorja«
19 Zato je nastala potreba po reviji s strokovnimi vsebinami, ki bi pokrila potrebe za razširjanje bolj poljudno-strokovnih prispevkov. To je tudi priložnost in izziv za druge revije kot so npr. Knjižničarske novice.
130
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
(str. 175). Svojo trditev utemeljujejo na analizi Chemical Abstracts, »... kjer je bilo npr. leta 1900 80 % člankov z enim avtorjem, leta 1960 pa je bilo takšnih člankov le še 30 %« (Kirn, 1975, str. 127, cv. Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984, str. 175). Čeprav je v reviji Knjižnica, kot kaže Tabela 2, še vedno močno prisoten individualizem, se počasi povečuje tudi delež prispevkov z dvema in več avtorji (Preglednica 5). Nujna bo nova raziskava, ki bo pokazala, ali je to naključje oziroma potreba po sodelovanju raziskovalcev različnih disciplin pri obravnavi bibliotekarske problematike ali gre le za prispevke, ki so nastali ob praktičnem sodelovanju avtorjev iste stroke. Vpliv vse večje prisotnosti informacijske tehnologije v bibliotekarstvu v tem kontekstu vsekakor ni nezanemar-ljiv. Predvideti pa je mogoče, da se bo trend povečevanja soavtorstva nadaljeval tudi v prihodnosti.
Preglednica 5: Razmerje med avtorji in števili člankov ter soavtorstva v prispevkih revije Knjižnica
Obdobja analize	št. člankov št. avtorjev		Razmerje št. avtorjev/ članki z št. člankov 1 avtorjem 2 avtorja	3 ali več kot 3 avtorji
1974-1983*1	69	39	1,77 67 (97,10 %) 1 (1,45 %)	1 (1,45 %)
1990-1996»2	183	117	1,56 162 (88,52 %) 16 (8,74 %)	5 (2,73 %)
2000-2004*3	126	92	1,37 107 (84,92 %)14 (11,11 %)	5 (3,97 %)
2005-2010*4	125	111	1,13 79 (63,20 %)36 (28,80 %)	10 (8,00 %)
2012-2015	115	153	0,75 74 (64 %) 28 (24,6 %)	13 (11,4 %)
*1 Vir: Popovič, Ambrožič in Južnič (1984) *2 Vir: Likar (1997) *3 Vir: Vratarič (2006) *4 Vir: Česnik Ušaj (2011)
Vsebine, ki so bile obravnavane v zadnjih štirih letnikih revije Knjižnica (letnik 56 do
letnik 59), se lahko okvirno razvrstijo v naslednje vsebinske sklope:20
Področje informacijske znanosti:
•	informacijski viri,
•	spletni viri,
•	informacijsko vedenje, informacijske potrebe, študij uporabnikov,
20 V prispevku Popoviča, Ambrožič in Južniča (1984) avtorji analizirajo vsebino objavljenih prispevkov na podlagi UDK in frekvenčne porazdelitve besed v naslovih. Avtorji obžalujejo, da ni deskriptorjev, ki bi omogočili bolj poglobljeno analizo. V obdobju 2012-2015 so vsi znanstveni in strokovni prispevki opremljeni z ključnimi besedami, vendar pa zaradi vse večje interdisciplinarnosti UDK vrstilci hkrati omogočajo lažjo klasifikacijo po področjih. Slednja razvrstitev tako ponovno temelji na dodeljenih UDK vrstilcih.
131
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
•	vrednotenje informacijskih virov,
•	uporabniški vmesniki,
•	odprti dostop,
•	tehnologija RFID,
•	sistemi za poizvedovanje,
•	georeferenciranje,
•	digitalni repozitoriji ,
•	digitalni arhivi,
•	spletni arhivi,
•	virtualni dostopi do gradiva, 3D digitalizacija,
•	optična prepoznava besedil,
•	TEI,
•	trajno ohranjanje digitalnih virov,
•	interoperabilnost.
Bibliotekarska znanost:
•	katalogizacija,
•	novi modeli katalogov,
•	inventarizacija,
•	bibliografije,
•	knjižnična statistika,
•	merjenje uspešnosti knjižnic,
•	knjižnična dejavnost in storitve,
•	izobraževanje,
•	postavitev gradiva,
•	matična dejavnost,
•	informacijska pismenost, bralna pismenost,
•	knjižnične stavbe.
Knjigarstvo:
•	elektronska knjiga,
•	knjižni trg,
•	branje in slovenske bralne navade.
Knjižna in knjižnična kulturna dediščina:
•	kodikologija,
•	literarna zgodovina,
•	pisna kulturna dediščina,
•	zasebne/osebne knjižnice,
•	digitalne zbirke, virtualne razstave,
132
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
•	digitalizacija,
•	digitalne enciklopedije.
Nekateri prispevki se seveda lahko uvrstijo v več kategorij oz. v več navedenih tem, opaziti pa je, da so v zadnjih štirih letih prevladovale vsebine s področja informacijske tehnologije. Tudi kulturna dediščina je bila nemalokrat obravnavana s tega vidika. Prispevki o kulturni dediščini pa se večinoma vežejo na digitalizacijo starejših gradiv, katerih besedila so bila nato obdelana s programi za optično prepoznavo besedil (OCR - Optical Character Recognition), postavljena v format TEI ter kasneje z iskalniki dograjena v slovarje itd., kar uporabnikom knjižnic omogoča lažje iskanje po virih ter druge raziskave.
Revija Knjižnica je imela tudi v obdobju 2012-2015 pomembno vlogo pri razširjanju bibliotekarske terminologije. To obdobje zaznamuje vse večji prodor terminologije s področja informatike in računalništva. Nove rešitve prinašajo tudi nove temeljne raziskave. Zaradi tega so dobrodošli tudi prispevki v drugih jezikih. Primer je članek o mnogovrstnem predstavljanju znanstvenice oddelka za bibliotekarstvo in raziskovalcev hrvaške univerze, ki je bil objavljen v št. 58(4).21 Hrvaško besedilo prispevka lahko pomaga slovenskim raziskovalcem pri določanju ustrezne terminologije v slovenščini. Opozoriti je treba na pomembno vlogo Komisije za terminologijo pri ZBDS-ju, s katero je uredništvo revije pogosto sodelovalo pri reševanju terminoloških dvomov.
3.4 Referenciranje domačih in tujih virov
Drugi element, ki ga omenjajo zgoraj navedeni avtorji v svojih analizah, je povečevanje števila tujih, predvsem angleških referenc v slovenskih člankih od leta 1974 pa vse do leta 2010. Čeprav je uporaba tuje literature v člankih revije Knjižnica še vedno dokaj intenzivna, pa statistika za zadnjih pet let kaže ponovno porast uporabe domačih virov (v več kot 54 odstotkih) ter upad citiranja angleške literature (le dobrih 36 odstotkov) oz. povečanje navajanja virov v drugih tujih jezikih (skoraj osem odstotkov). Navajanje hrvaških in srbskih virov pa je po letu 1996 močno upadlo, kar se ni spremenilo niti v zadnjih petih letih (Preglednica 6).
21 Več na: Rubinič, Cupar in Šauperl (2014). Načelo višestrukog predstavljanja: predstavljanja dokumenata koja su stvorili različiti sudionici. Knjižnica, 58(4), 95-117.
133
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
Preglednica 6: Jezik citirane literature v člankih revije Knjižnica
Obdobja analize	Slovenski jezik (%)	Angleški jezik (%)	Hrvaški in srbski jezik (%)	Drugi jeziki (%)
1974-1983*1	48,8	16,5	5,3	29,4
1990-1996»2	39,2	50,9	5,0	4,9
2000-2004*3	44,0	48,7	1,8	5,5
2005-2010*4	43,7	51,3	1,2	3,9
2011-2015	54,3	36,1	1,7	7,9
*1 Vir: Popovič, Ambrožič in Južnič (1984) *2 Vir: Likar (1997) *3 Vir: Vratarič (2006) *4 Vir: Česnik Ušaj (2011)
Razlogov za povečanje uporabe domačih virov na račun tuje literature je zagotovo več. Ob vse večji razpoložljivosti in upoštevanju primernih domačih virov so razlogi zagotovo še v vse boljši razvitosti domačega znanstvenega raziskovanja, ki raste vzporedno z razvojem formalnega izobraževanja knjižničnih delavcev, kar se kaže tudi v večjem številu kvalitetnih domačih študij. Ob tem ostaja slovenski znanstveni raziskovalni prostor v okviru bibliotekarstva in informacijske znanosti še vedno sorazmerno majhen. Vendar pa je postala revija Knjižnica v zadnjih letih izrazito interdisciplinarna. Pričela je pokrivati tudi druga raziskovalna področja, ki se širše vežejo na delo v okviru stroke, ter tako zajela tudi študije drugih humanističnih in družboslovnih ved. S tem se je razširil tudi obseg navajanja in uporabe domačih virov v objavljenih prispevkih.
Tako domači kot tuji viri interdisciplinarno zasnovane revije dajejo širši uvid v strokovne novosti na področju ter podajajo nova izhodišča za strokovno in raziskovalno delo oz. nove rešitve, ki nastajajo s številnimi znanstvenimi raziskavami. Slovenski viri so domačim avtorjem tudi dobro dosegljivi. Do aktualnih tujih, še posebej angleških virov, pa je avtorjem omogočen dostop v okviru konzorcija za nabavo znanstvene literature v Sloveniji, ki poleg drugega daje dostop do relevantne literature na področju bibliotekarstva in informacijske znanosti.
Seveda pa je predvsem od vsebine posameznega prispevka odvisno, kakšne reference so bile uporabljene in upoštevane. Na primer, v primerih obravnave slovenskih standardov, zakonodaje, tudi terminologije ali določene prakse neke slovenske knjižnice ipd., je mogoče pričakovati več slovenskih referenc kot v primerih obravnave splošne knjižnične problematike, ki se ne veže neposredno samo na slovensko okolje. Specifični pa so tudi zgodovinski prispevki, članki o arhivskem gradivu, literarne štu-
134
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
dije ipd., ki poleg slovenskih in angleških virov mnogokrat vsebujejo še reference na primarne vire v latinskem, italijanskem in nemškem jeziku.
Ne sme pa se izključiti možnosti, da je eden od razlogov za manjšanje uporabe angleških virov ta, da knjižničarji ne obvladajo dovolj strokovne angleške terminologije in zato niso motivirani za prebiranje tuje strokovne literature. Trditev sloni le na opažanjih in bi bila zanimiva tema za raziskavo.
4 Razmišljanja o bodočnosti revije
Na podlagi pregleda delovanja revije Knjižnica od leta 1974 pa vse do konca leta 2015 je mogoče ugotoviti, da je revija skozi zadnja desetletja nepretrgoma gradila in nadaljevala svoj razvoj v smeri znanstvene periodične publikacije. Ob tem dandanes tudi že dosega kriterije mednarodnega znanstvenega publiciranja, ki ga za lažje in poenoteno vrednotenje publikacij zahtevajo mednarodni znanstveni standardi in bibliografske baze (npr. Web of Science in Scopus). V zadnjih nekaj letih so bili v reviji objavljeni prispevki, ki so po kvaliteti lahko primerljivi s tujimi znanstvenimi objavami s tega področja ter prav zato zanimivi tudi za tuje bralce. S svojo interdisciplinarno znanstveno uravnanostjo je revija Knjižnica v zadnjih letih postala tudi medij za znanstveno komuniciranje slovenskih strokovnjakov in raziskovalcev različnih strok. Slovenski avtorji, ki v reviji objavljajo, se vse bolj povezujejo in objavljajo prispevke v soavtorstvu. Skoraj pretenciozno pa bi bilo trditi, da je sama revija morda nekaj prispevala tudi k uveljavljanju referenciranja domače strokovne in znanstvene literature, ki je bila v zadnjih petih letih, v nasprotju s preteklimi desetletji, opazno več upoštevana. Pri prispevkih v zadnjih petih letih je namreč večletno tradicijo citiranja angleških virov in literature, ki je v svetovnem merilu vodilna na bibliotekarskem strokovnem in znanstvenem področju, zamenjalo citiranje slovenskih virov.
V kratkem je mogoče pričakovati, da bo revija Knjižnica končno našla prostor v emi-nentnih bibliografskih bazah, kot sta Scopus in WoS. Slednje bi nedvomno prispevalo k višjemu vrednotenju revije na domačih tleh in dodatno pritegnilo slovenske avtorje k publiciranju svojih prispevkov v edini znanstveni reviji s področja bibliotekarske in informacijske znanosti, tega nadvse pomembnega kulturnega področja človeškega delovanja. Interes avtorjev zagotavlja tudi dolgoročnost strokovnih rezultatov in ne nazadnje tudi sam obstoj revije kot take.
Ob večjem interesu avtorjev so pomembne tudi tematike, zajete v prispevkih. Podobno kot v preteklih petih letih bo najverjetneje tudi v prihodnosti vse več pozornosti namenjene raziskavam s področja vrednotenja digitalnih zbirk, digitalnih knjižnic ter
135
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4
razvoja spletnih dostopov in katalogov oziroma novejših knjižničnih storitev. Vse bolj bodo pomembne različne oblike poosebljanja knjižničnih storitev in druge inovacije v knjižnicah, ki jih prinaša novodobna tehnologija, razvoj uporabniškega virtualnega spletnega prostora in globalizacijske tendence. Pri vse večji zasičenosti z informacijami bi bili lahko nadvse zanimivi tudi novi modeli organizacije informacij ter sistemi za poizvedovanje, ki bi olajšali iskanje relevantnih vsebin. Razmislek bo veljal tudi terminološkim vprašanjem in novim opredelitvam že znanih pojmov (npr. kulturni dediščini, ki nastaja v digitalnem okolju). Pričakovati pa je nemara tudi ponovno opredelitev bibliotekarstva kot vede, ki vse bolj postaja neločljivo povezana in odvisna od informa-cijsko-tehnoloških orodij.
Prihodnost bo pokazala tudi, ali je potreben ponoven razmislek o nadaljevanju objav posamičnih prispevkov v angleščini in ali bo nemara uvedeno celo izdajanje ene angleške številke revije na letni ravni. Vsekakor pa ne gre pričakovati, da bi revija Knjižnica v celoti pričela izhajati v angleškem jeziku, kot se je zgodilo v primeru nekaterih slovenskih revij, ki so želele doseči tujo znanstveno javnost,22 saj bi slednje lahko porazno vplivalo na slovenski razvoj bibliotekarske terminologije, ki je že danes močno odvisna od prevzetih tujk in poslovenjenih oblik terminov, ki se jih uporablja v vsakdanjem delovnem knjižničnem okolju.
Navsezadnje bo pozornost prihodnjih uredništev najverjetneje usmerjena še v modele publiciranja in financiranja revije, ki se je že zadnja štiri leta soočala z nekaterimi finančnimi spremembami, perspektive v prihodnjih letih pa vsekakor ne kažejo dolgoročno zagotovljenih sredstev za nemoteno uredniško delovanje. Obenem ne bo odveč razmisliti o vlogi, ki jo ima revija v okviru zveze in posameznih društev ZBDS-ja. Posamezne sekcije ZBDS-ja bi pri tem nedvomno lahko bolj dejavno podprle vse-binsko-tematsko področje revije ter s svojim delovanjem intenzivnejše pripomogle k sooblikovanju znanstveno-strokovnih smernic, ki jih revija posreduje v svoje okolje.
Čeprav trenutne statistike naklade revije Knjižnica napovedujejo negativen trend glede njene nadaljnje uporabe ter nemara celo ukinitev tiskane izdaje revije,23 je pesimizem
22	Več na npr. Economic and business review, ki jo izdajata Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Zveza ekonomistov Slovenije in je nadaljevanje nekoč Slovenske ekonomske revije.
23	Leta 2012 je naklada revije Knjižnica znašala 1500 izvodov, od leta 2013 do leta 2015 pa se je naklada revije zmanjšala na 1300 izvodov na tiskano številko, kar pa še vedno predstavlja nadpovprečno naklado v primerjavi z drugimi subvencioniranimi revijami (npr. povprečna naklada subvencionirane družboslovne ali humanistične revije je od 300 do 500 izvodov - npr. naklada Slavistične revije znaša 550 izvodov, revije Acta historiae artis Slovenica 400 izvodov, revije Acta Histriae 300 izvodov). Višina naklade je bila letno določena glede na število naročnikov, ki jih je bilo leta 2012 še 1355, medtem ko jih je bilo leta 2013 samo še 1260, število naročnikov pa je tudi v naslednjih letih še naprej upadalo. Tako ima leta 2015 revija Knjižnica še 1161 naročnikov.
136
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Odsev razvoja bibliotekarske in informacijske znanosti na objave revije Knjižnica, 117-138
zagotovo odveč. Slovenska knjižnična stroka nikakor ne sme pozabiti na dolgoletno tradicijo in vlogo revije, ki še zdaleč nista dokončni. Njena novi prostor in namen bosta jasna šele, ko se bo informacijska tehnologija po dolgih letih uvajanja IKT-ja v knjižnice, v tem, trenutno še vedno pretežno humanistično-družboslovnem okolju, tudi dokončno ustalila. Knjižnično-informacijsko mišljenje, zasnovano na inventarnih knjigah in kataložnih listkih slovenske zgodovine, pa bo zamenjalo razmišljanje zasnovano na temeljih digitalne dobe - pa naj bo to v sanjavih oblačkih ali mrežnih povezavah ...
Literatura
Ambrožič, M. (2007). Knjižnica: od skromne publikacije do ugledne in pomembne revije. Knjižnica, 57(1), 11-17.
Aparac-Jelušič, T. (1999). Znanstveni i stručnbi članci u Knjižnici i vjesniku bibliotekara Hrvatske: Pokukšaj usporedne analize stručnog i znanstvenog doprinosa u knjižničarstvu. Knjižnica, 43(2/3), 179-196.
Bartol, T. [et al.] (2012). Primerjava izbranih funkcij informacijskih sistemov Scopus in Web of
Science, Knjižnica, 56 (1-2), 77-104. Česnik Ušaj, J. (2011). Revija Knjižnica - analiza vsebine in bibliometrijska analiza od leta 2005 do
2010 : diplomsko delo. Ljubljana : [J. Česnik Ušaj]. Češnovar, N. (1997). ZBDS praznuje petdeseto obletnico obstoja. v [Ambrožič, M.]. 50 let
društvene dejavnosti:zbornik (str. 7-9). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Dolgan-Petrič, M. (2007). Knjižnica - že 50 let sopotnica slovenskega bibliotekarstva. Knjižnica, 57(1), 7-10.
Gazvoda, J. (1996). Revija Knjižnica in bibliotekarsko publiciranje. Knjižnica, 40(1), 9-14. Gazvoda, J. (1987). Beseda ob jubileju. Knjižnica, 37(4), III—vi. Kodrič-Dačič, E. (2007). Novim petdesetim letnikom na pot. Knjižnica, 57(1), 19-24. Kokole, J. (2007). Razmišljanje o prispevku Društva k razvoju knjižničarstva v Sloveniji. v [Stopar, K.]. 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik (str. 31-40). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Likar, T. (1997). Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996.
Knjižnica, 47(1), 107-119. Popovič, M., Ambrožič, M. in Južnič, P. (1984). Nekaj značilnosti razvoja slovenskega
knjižničarstva v novejšem obdobju. Knjižnica, 28(3-4), 167-198. Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Knjižnica. (2010). Pridobljeno 10. januarja 2016 s spletne
strani: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K1012/Pravilnik.pdf. Slokar, R. (1996). S štiridesetletne poti v prihodnost. Knjižnica, 40(1), 5-6. Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. (2009). Uradni list RS, št. 37. Pridobljeno 10. januarja 2016 s spletne strani: http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2012/ statut_zbds.pdf.
Knjižnica, 59 (2015) 4
137
A. Kavčič-Čolič, I. Vodopivec: Development of Library and Information Science, 117-138
Knjižnica, 59 (2015) 4

Vratarič, S. (2006). Bibliometrijska analiza revije Knjižnica od leta 2000 do 2004 : diplomsko delo. Ljubljana : [S. Vratarič].
Zgodovina ZBDS. Pridobljeno 10. januarja 2016 s spletne strani: http://www.zbds-zveza. si/?q=node1/50.
dr. Alenka Kavčič-Čolič
Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si
dr. Ines Vodopivec
e-pošta: ines.vodopivec@guest.arnes.si
138