Interpelacija glede slovenskih paralelk na naših državnih gimnazijah. V seji dne 28. oktobra t. 1. državaega zbora je naš poalanec Mih Vošnjak v avojem in v imenu vseh sloveaakih poslaacev stavil sledečo interpelacijo do naučaega ministra Gauča: ,,V viaoke poslaaiške zboraice 153. seji 13. dae maja t 1. vzprejela se je reaolucija, vladi naročajoča, aaj izvrši ve kratne resolucije ter uaj na gimnazijah v Gorici, Trstu, Mariboru in Celju napravi sloveaske, v Fazinu pa hrvatske paralelke počenši s šoiskitn letotn 1887,88, ob jedaem pa aaj opusti v Celju in Gorici za sloveaske učence obstoječe pripravne šole. Prej aego pred mesecem dai začelo je že šolako leto 1887/88, toda podpiaanim ni zaano, je-li ia koliko je storila učoa tiprava za izvršitev dotičaega aaročila zaatopaikov aarodov. Podpiaani opozarjajo, da se visoka zboraica poslancev v zaaedanji preteklem ni prvič bavila a to za dveh narodov duaevai razvoj velevažno zadevo, temveč da se je od 1881 1. ta stvar zabtevala leto za letom v točnih resolucijah. So ae li te reaolucije kar v aemar puščale, moramo podpisaai javiti, da ae naučne uprave doaledao preziranje takih v zakonih oaaovanih naročil, nikakor ne strinja z oziri, ki jih v kouštitucijonelnih državali izvrševalaa oblaat mora imeti naaproti oblasti postavodajalai. Iato tako se to ravnanje ne strinja z Njega uzviaeaosti točno izjavo v tej zadevi v budgetnem odseku. L. 1886 aamreč, ko se je pri razpravi državnega proračuna sprožilo vprašanje o paralelkah slovenakili, priznal je g. miniater da ao paralelke načeloma opravičene, ob jedaem pa poudarjal, da treba počakati, kakaea bode uspeh poučevaaja v nemščiai pri mladiai, ki se izobražuje na vsporednicah kraajskih, ter da bode od tega zavisna novih alovenskih paralelk ustaaovitev. Pri pretresaaju državaega proraeuna za 1. 1887 prišla je ta zadeva zopet v razgovor, in gospod minister je pri tej priliki aa podlagi uradaega poročila pripoznal, da so U8pehi v a^mškem jeziku zlaati na Ljubljauski gimaaziji ugpdui. Po tej veljavni izjavi je torej odpravljen zadnji zadržek, ki bi bil morda naučno upravo silil upirati se dotičaim zahtevam iz pedagogičnih uzrokov. Ako ee pa ustaaovitev imenovaaja paralelk z izgojevalnega stališča ae da apodbijati, tudi denarai pomialeki ne morejo je zavirati, ker so po uradnih izkazih zadnjih treh let, objavljeaih v dotičnih šolskih programih že sedaj ali v vseh ali pa vsaj v nekatei'ih Bpodnjih razredih paralelke na gimnazijah v Celju, Mariboru, Trstu in Gorici, in je tam toliko slovenakih učeacev, da se kaj lahko družijo v posebne razrede, ne da bi ae dtžavaemu zakladu valed tega nakladalo količkaj zdatnejše breme. Reuemo, da bi bilo to gospodar.stvu cel6 na koriat, ker bi po taki jezikovai orgaaizaciji odpadli pripravai kurzi, ki so aedaj v Celju in Gorici ia dajejo sloveaskemu prebivalstvu povod vedaim pritožbam, državi pa aakladajo v v go^podarakem oziru aeopravičljive stroake. Z osnovo paralelnih razredov na gimnaziji v Paziau, eveatuelno v Pulji, bi se sicer stroški aekoliko povišali, toda to povišanje bi bilo primeroma le niajhao in ae da opravičiti s tem, da je le aa ta način mogoče 140.000 hrvatskim prebivalcem mejue grofije Isterake preskrbeti pviliko, da v syoje duševno izobraženje rabijo državae srednje šole. In ko bi hotel kdo v začetkii omenjeao resolucijo sledajič pobijati z znano, v aovejšem času tolikanj priljubljeao krilato besedo o prevelikem številu gimnazijalcev ia kazati na nevaraosti, ki jih to preveliko število napravlja družinskemu in državuemu razvoju. jeočividno, kakor beli dan, da ta razlog gledž duaevnega prizadevanja aloveaakega ia hrvatskega prebivalstva v Iatri ia ajih terjatev po primerni osaovi njihovih arednjih šol ai opravičea. Ne le, da pri sedanji uravnavi njihovib srednjih šol aimajo aobene preobilnosti izobražeacev, ki se izučujejo po giranazijab, marveč je videti ravao nasprotna prikazea pri vseb strokab državne -uprave, pri ccrkvenih in drugih službah javaega življenja, kjer se kaže jako občutljivo pomaajkanje pripravaega, dcželnili jezikov zmožuega osobja. Ne da bi se spuščali v aadrobao, za vsakaterega, ki le količkaj pozna dotične razmere, nepotrebno dokazovanje, podpisaai Njegovo eksceleaco vprašajo: 1. Je-li aaučaa uprava doslej že kaj storila, da bi izvršila v začetku omeajeao resolucijo in zakaj se aiao v ujej zabtevaae slovenske, oziroma hrvatske paralelke odprle s pričetkom šolskega leta 1887,88? 2. Hoče li naučna uprava potrebno ukreniti, da se bode brez odloga zaukazala ustanovitev teb paralelk in da se bodo najpozaeje odprle s ])ričetkom aolskega leta 1888/89." Ker se je pretrgalo zaaedaaje državnega zbora, dne 28. p. m. do koaca jaauarja. utegae iniaister odgovoriti aa to iaterpelacijo še le meseca februarja. Radovedea paje svet že daaes, kako jo bo aukal miniater Gauč, kajti to je veadar-le čudao, da se miniater ae ozira na sklepe državaoga zbora!