Leto L Poštnina <■ ’ ?«*' * pavšalirana. Ljubljana, ponedeljek 15. decembra 1919. Posamezna Številka 40 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK Štev. 229. C0FS® p © p©2tš: z: celo lero . H M — m psi Ista . H zb*— za cBiPt Sela. H 10*— za 1 isesbc .. H 3*50 Ha Ljubljsno ^«ranje talcev v-Šibeniku kaže težnjo, da se podpira d' Anmmzio, ne pa da sc zavirajo, njegove • nadaljuj«; .pustolovščine; ,.Pvofes.6r ..Dizdar ;hi'Radakovie-sla šla k, Millu energično : ojj-OtesUrat. . ., Delavski domovi. O tem predmetu smo na tem mestu že pisali. Žal, da smo doslej bili le klicarji v puščavi zakrknjenih src kapitalistično-liberaine gospode, ki ima danes še v rokah usodo delavskega ljudstva v Jugoslaviji. , Živimo v dobi, ko se kapitalizem potaplja v lastni gnusobi. Toda te zadnje sunke njegovega grešnega življenja občuti s podvojeno in potrojeno silo delavsko ljudstvo. Živimo v dobi, ko je pohlep po denarju omamil stotisoče, ko vse drvi za zlatom in bankovci, ko pa vse pozablja na prve telesne potrebe človeka, V dobi, ■ko za delavca ni kruha, ne obleke, ne obutve, manjka delavcu tudi poštena streha. Delavska družina brez poštene strehe nad sebe j, brez tihega družihskga doma, je uničena! Toda, kdo se bo danes brigal za srečo delavskih družin, ko pa je prva skrb mogotcev — lov za denarjem in veljavo. Zato imamo v Ljubljani in po vseh večjih krajih to strašno stanovanjsko bedo. Zato doživljamo, da naše delavske družine prebivajo v kletem podobnih luknjah, v kotiščih bolezni za delavske otroke in odrasle. Tudi pod Avstrijo je bilo vprašanje delavskih domov vladam deveta briga. Zato pa je statistika Avstriji kazala, da je umrljivost njenega delavstva večja ko drugod, kjer imajo delavci boljša stanovanja. Kultura naroda in države se namreč da presojati tudi po umrljivosti njegovega ljudstva. Na 1000 prebivalcev jih je 1. 1912. umrlo v Avstriji 35.6, v Nemčiji le 15.6, v Angliji le 13.3. Največjo vlogo igra pri tem delavsko stanovanje. V Sloveniji kažejo predvojne številke umrljivost 24. Kakšna mora biti šele danes, ko so barake, vagoni, kleti in beznice prenočišča delavskega ljudstva v Sloveniji! Da res stanovanja vplivajo na večjo ali manjšo umrljivost delavskega ljudstva, nam kažejo številke pri nas, v Nemčiji in v Angliji. Celo pred vojsko je bilo stanovanje delavčevo bedno. Poglejmo v Ljubljano, Jesenice, Trbovlje! Zato toliko jetike, zato umrljivost 24 na tisoč. Nemčija je imela velike delavske hiše, kosame za delavce. Vendar je tudi v teh kosamah nemški delavec imel za svojo porabo 2—3 sobe. Zdravje in morala nista trpela v takih stanovanjih toliko. Zato pa je nemškega delavca umrljivost bila le 15.6 na tisoč. Tudi na Angleškem je stanoval delavec v takih delavskih kosarnah, a le po manjšem delu. Večji del angleškega delavstva stanuje v lastnih hišicah, kvečjemu v hišah z dvema družinama, ter ima vsaka družina na razpolago 5—6 prostorov! Zato tudi umrljivost angleškega delavstva skoro še enkrat manjša ko pri nas! Ko bi naša buržuazna gospoda, ki s pomočjo socialnih demokratov pašuje nad našim delavskim ljudstvom, imela saj toliko uvidnosti, da bi se brigala za razvoj lastne industrije. Če že za delavca nima srca, saj njihova skrb za žep bi jih morala priganjati k temu, da oskrbe delavstvo z zdravimi stanovanji. Pa je duševno pre.e-na, da bi mislila na to! Delavec mora v delu izčrpane sile nadomestiti doma na počitku in razvedrilu. Naj li kleti in beznice povrnejo delavcu čilost in moč? Zato hira'delavec, hira produkcija, kriv pa je seveda delavec! In vendar so slaba stanovanja največkraj kriva vsemu. Dobili smo S-urni delavnik. Delavec ima 16 ur prostega časa na dan. Kako naj ga porabi? V kleti in pod streho, v mrazu in temi? V tako stanovanje pojde kvečjemu spat. V društvu tudi ne more tičati ves prosti ča'... Na sprehod po zimi in slabih čevljih in , obleki ni . misliti! Tedaj v oštarijo! Or'! m !o povedano, alkoholizma bi bilo med na.-m mnogo manj, in bilo bi veliko več .srečnih delavskih družin, ko bi delavec imel prijetno, lagodno stanovanje, . Predrago je zidati, pravijo. Res! Toda mi ne vidimo niti dobre volje, niti poskusa /a kak načrt, kako b se delavstvo oskrbelo s svojimi domovi Zemlja, Iti je v okrožju industrije last špekulantov, leži prazna, njena cena raste ljudstvu v "škodo, brezdelnemu špekulantu v profit. K aESES**'/" ■5S3Sr' c*srn mm Dviganje ledije. : Naša slika predstavlja, kako dvigajo iz morja laško vojno ladijo Lionardo da Vinci«, ki se je bila potopila v Tarentu. Vprašanje delavskih domov, hišica in vrt, je tesno spojeno z vsem socialnim vprašanjem. Toda za vse to se socialna demokracija nima časa brigati, ona je za deklo kapitalistični buržuaziji. Stanovanjska komisija v Ljubljani nam je jasen opomin, kako je delavec, ki nima miljonov, v očeh te gospode le uboga para. Stanovanja so za one, ki kaj imajol Delavstvo, vprašanje tvojih domov je tvoja življenjska potreba! Kapitalistično-socialistična družba pa za srečo delavskih družin nima srca! Pomagajmo si sami s pomočjo kršč. delavske organizacije! Na delo! AH hoče vlada pomagali? Beda slamnikarskega delavstva. Danes je potekel zadnji rok, ki ga je postavila slamnikarska delavska organizacija vsem nemškim tovarnarjem in vladi, Delavstvo je radi odlašana dela v tovarnah stopilo pred odločilno dejanje. Vlada je obljubila vso svojo pomoč, da pripravi delavstvo do zaslužka. Mi jo danes spominjamo na to obljubo in zahtevamo od nje takojšnjih ukrepov. Že devet mesecev se delavcem obljublja pomoč, te pomoči pa delavstvo v Domžalah ni popolnoma nič okusilo. A ko vlada za kulisami kaj špekulira, naj pri tem ne pozablja delavstva, ki je danes v največjem pomanjkanju. Domžalsko delavstvo nam piše v svojem obupu: Do sedaj smo poslušali, sedaj pa stoično pred rčsnim dejanjem, h kateremu nas sik sila in za katerega mi nismo več odgovorni .Vse posledice pripisujemo kome-:! n os ti vladnih organov, ki nočejo spoznati naše potrebe in stiske, Vlada, pomagaj, dokler je časi Kako do!go še? V bivši Avstriji res ni bilo mnogo moke, ne drv in premoga in ne petroleja, vsaj zadnje dni njenega življenja ne, vendar svoj košček kruha je vsak dobil. Danes , po preteku enega leta obstanka »s>»ečne< Jugoslavije jc pa to drugače: če imaš čas, moraš v vrsto, če ne, si brez kruha, ker — kakor je zdaj urejeno (višek modrosti!) — je nemogoče priti do njetfa. Kako tudi: zjutraj, ko greš na delo, prodajalne že odprte niso, če so — pa kruha ni; opoldne je zaprto, čc ni — je razprodano; popoldne, ko — če — odprejo, si pri delu; zvečer je zaprto. — Seveda, na ta način lahko mnogo moke prihranjene (za ve- tan c »Večerni list«, dne 15, decembra 1919. štev. 229. i'.h ‘lic!}, ic bo delavstvo brez kruha. Na magistratu o tem in na kruh kajpada ni treba mislili... — Kakor vse kaže, ne bo v tem v doglednem času boljše. Da pa bomo vsi davkoplačevalci prišli do svojega vsakdanjega kruhka, bo treba zopet — karte! Torej karte ven! Predvsem že zato, da ne bodo ubogi bosi in razdrapani ljudje morali v tem mrazu ponižno stati pred prodajalnami in se prehlajati — zdravil itak ni! — ter po nepotrebnem izgubljati čas. — Pa tudi prodajni čas uredite tako, da bo lahko vsak prišel do svojega deleža, kar mu — kot državljanu »velike srednjeevropske žitnice« najmanj pristoja. Prosimo pa: čimpreji! Delavstvo i. dr. Razdelitev veleposestev, LDU Belgrad, 13. decembra. Dela za razdelitev veleposestev so večinoma že dokončana, vendar pa še vedno prihajajo pritožbe iz Banata in Baranje. Ministrstvo za agrarno reformo se bo pečalo z revizijo teh pritožb. Vof»lh ladti ne dobimo. LDU Belgrad, 14. decembra. »Politika« poroča iz Pariza: Vrhovni svet je •klenil, da se vojne ladje bivše avstro-ogrske monarhije razdele med aliirane velesile. Potemtakem bi država Srbov, Hrvatov in Slovencev izgubila pravico do dela bivše avstroogrske mornarice. Dobili bi le del manjših enot, in sicer večinoma za policijsko službo. Londonska konferenca. LDU London, 14. decembra. (Dun KU.) Reuetrjev urad poroča: Po seji med-zavezniških državnikov, ki je bila v soboto popoldne, je izdal angleški ministrski predsednik naslednje poročilo za časopisje: Razpravlja se predvsem o finančnih in gospodarskih problemih,' Dalje se je pretresalo jadransko vprašanje. Pri tem sta bila navzoča italijanski minister za zunanje stvari in ameriški poslanik. Konferenca se je bavila tudi z mirovnimi pogoji za Turčijo. Pogajanja se vrše v vseskozi prisrčnem tonu. Polltltne novice. r-j- Občinske volitve v Sloveniji. Dr. Žerjav je izdal okrajnim glavarstvom povelja, naj začno pripravljati vse potrebno za občinske volitve. Volitve se imajo vr-šiti v Sloveniji na podlagi splošne in enake volilne pravice začetkom prihodnjega leta. 0 ženski volilni pravici seveda dr. Žerjav noče nič slišati. Naše delavske žene si bodo zapomnile to krivično postopanje li-beralao-aocialističnega eksekutorja dav Žerjava. -p Ovaduštvo po deželi Ljubljanski vladni dopisni urad poroča z dne 13. dec.: »Dne 7. in 8. t m. sta se vršila v Leskovcu pri Krškem in v Cerkljah na Dolenjsk. shoda Samostojne kmetske stranke za Slovenijo. Pristaši Slovenske ljudske stranke so na obeh shodih motili zborovanje in so njihovi govorniki očitali Samostojni kmetski stranki vdanostno izjavo kralju Petru, sklenjeno na zborovanju v Ljubljani. Na drugem shodu je tajnik Kmečke zveze, ki je organizacija SLS., poudarjal: »Mi pa smo republikanci.« — Pristojna oblast je uvedla preiskavo.« — Pristojna oblast je še komaj uvedla preiskavo, kar poroča dopisni urad, je še torej dosedaj gola denun-ciacija. Kako pride dopisni urad do tega, da opravlja denunciatsko službo, nam je nerazumljivo. Ne bomo pa se motili s trditvijo, da je dopisni urad dobil objavljeno denunciacijo iz krogov JDS. Odkar je dr. Tavčar odmaknil svoje čiste roke od JDS, je postala liberalna stranka kloaka za de-nunciacije najnižje vrste. Špiceljska služba je izpeljana minuciozno po celi deželi in funkcionira izborno. O tem se lahko prepriča vsakdo, kdor je dobil le malo vpogleda bodisi v deželno bodisi centralne urade. Kar se tiče denunciacij, ki jih dopisni urad objavlja, nam seveda ni ničesar znanega, in bomo kot pošteni ljudje počakali na izid preiskave. -j- Odkup dolenjskih železnic. »Ju-tamji List« poroča iz Ljubljane: Delniško društvo dolenjskih železnic bo 30. t, m. imelo svoj glavni občni zbor. Kakor se sliši, bodo na tem zboru razpravljali o prodaji dolenjskih železnic državi, -j- Delavsko Zborovanje v Bosni. Sarajevska deželna vlada je izdala naredbo, s katero izipTeminfa oziroma izpopolnile zakon o zavarovanju delavcev za slačaj bolezni. -j- češki narodni, socialci v razkolu. Po prevratu je češka narodno-socialistična stranki postala zelo močna, toda sedaj se njera nvjč že ruši. Opozicijonalne skupine se prijavljajo vsak dan. V Pragi že dalj časa izhaja znan tednik »Češka Demo- 1 ra-ia«, organ Kanrino - socialnih inteli- ntov, 1 i stoji v opoziciji proti vodstvu ELi..n!:e. Glasilo narodno-socialnih anarhi- stov je tednik »Červen«, ki tudi pobija vodstvo stranke. Skupina starih nar. soci-alitsov z znanim Chocem na čelu tudi pripravlja nov opozicijski list. Odstavljeni vodja Choc agitira za svojo politično smer. Tako se krha moč narodnih socialistov na Češkem vedno bolj. -j- Ljudska stranka v Italiji je pri adresni debati oddala svojo prvo izjavo. Govoril je poslanec Urispolti. Žahteva, da mora Italija v sporazumu z ostalimi narodi oblažiti ostrino mirovnih pogodb tako, da ne bo zmagovalcev ne premagancev. Nadalje zahteva, da imajo vstop v delavske zbornice zastopniki vseh organizacij. Zagovarja pokrajinsko avtonomijo. Razlaga program ljudske stranke in ga primerja s programi drugih strank. -f Štrajk v vojaških zaporih v Zagrebu, »Obzor« piše: »Čitamo v belgrajskih Radničkih Novinah od 9. t. m., da že nekoliko dni traja štrajk glada med političnimi aretiranci. Štrajk je izbruhnil po R. N. radi tega, »ker se proti aretirancem postopa od strani jetniških oblasti na brutalen in barbarski način in ker se mesece držijo v zaporih brez zaslišanja in preiskovanja dejanj, z; radi katerih so zaprti in ker se nikakor ne postavijo pred sodišče.« Štrajk ima namen, da oblasti prisiH, da jih odvedejo pred sodišče ali da pomrejo od glada. Dnevn@ rtovka. — Naročnikom! Jutri ustavimo »Več, list« vsem onim naročnikom, ki še niso obnovili naročnine za mesec september. — Uprava »Več. lista«. — Ena krona je 2.75 centima. Avstrijska krona pada vedno globlje. V Curihu velja le še 2.75 centima, medtem ko ie padla češka od 9.45 na 8 cent,, rnarka od 10.40 na 9.50 cent. in francoski frank od 47 na 43 centimov. — Prepovedane inesirane srečke. V naši državi so srečke inostranih razrednih loterij prepovedane. — Slobodni uvoz pctroio'a. Uprava državnega monopola v Belgradu objavlja, da je do preklica svoboden uvoz petroleja proti plzčarju mono^olske takse 54.63 dinarjev v zlatu za 100 kg. — Valuta na zagrebški borzi. V soboto dne 13. decembra se ie plačevalo: 100 ameriških dolariev 9700 Ki 100 dinar- j jev 430 K; 100 lir 600 K; 100 »vnlfifekib ‘ kron 68 K. — Brez potrebe pra-d sodiščem. Orožnika je žalil Franc Markovič iz kranjskega okraja.. Pri razpravi je pričala za moža tudi Markovičeva žena, dasi ji je predsednik g. nadsvetnik Vedemjak svetoval, naj se pričevanju odpove. Žena je v »vejem pričevanju povedala, da je tudi ona zmerjala orožnika, vsled česar se bo morala tudi sama zagovarjali pred sodiščem, Markoviču je prisodilo sodišče 5 dni zapora. — Konj ukraden, Dne 1. decembra ponoči so neznani zlikovci ukradi! pO'Jest-n'ku Ant. Berian v Boš tan jeki vasi 13 pvi Grosupljem iz hleva konja kostanjeve barve, 16 pesti visokega, 16 let starega. Na glavi ima konj belo Tso, pod trebuhom tn levi strani pa malo bulo. Kdor bi kaj iz-kaj izvedel o koniu. naj sporoči lastniku. — Jetika na Dunaju. Po poroč lih dunajskega mag:strata je letos na Dunaju umrlo rta jetiki 18.000 ljudi, 1. 1914. pa le 6223. Glad in pomanjkanje! UubISanske novke. li »Dedni logar« na Liudskeni odru. Opozarjamo slavno občinstvo na Otf»n Ludivigovo ža’oigro »Dedni logar«, ki to bodo igrali jutri, v torek, ob pol 8. uri zvečer na Ljudskem odru. Predprodaja vstopnic se nahaja v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslov. tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu, nasproti Zvezde ter eno uro pred predstavo v Ljudskem domu, I, nadstr. lj Umrljivost v Ljubljani ja padla v primeri z lani za polovico, prehrana se je kolikor toliko zboljšala, epidemij ni, vsled česar se je tudi število pogrebov skrčilo, lj Splošna gospodarska zadruga, Gosposvetska (Marije Terezije cesta štev. 2), pri kavarni Evropa bode začela v ponedeljek, dne 15, t. m. razdeljevati krompir. Radi male množine, ki jo je zadruga za enkrat dobila, bode dobil vsak član zadruge za enkrat le 100 kg. Krompir stanc kg 1 K 50 vin. in se bo delil: v ponedeljek, dne 15. t. m. članom s črko od A do H; v torek, dne 16. t. m. članom s črko od I do P; v sredo, dne 17. t. m. članom s črko od R do 2. Vrečo naj prinese vsakdo s seboj. Člane opozarjamo, da se drže razdelilnega reda. Novi člani se sprejemajo v zadrugo vsak dan od 4. do 6. ure popoldne v prodajalni. Pristop k zadrugi imajo predvsem nastavljenci, delavci in revni zasebniki. Nihče pa ne sme biti član že kakega drugega konzuma. — Načelstvo, lj Ljubljanska porota. Danes so se pred ljubljansko poroto pričele razprave. Pred porotniki se zagovarja 17 letna Marija Židane v a iz Mengša radi tatvine. Ob- dolženka je raznašala po vaseh žemlje 'n jih prodajala. Ker pa je delala izgubo, ie primnjkljoj pokrila s tem, da je začela Krasti. Pokradla ]e pri dveh družinah v znesku nad 6000 kron. Židanova je bi’a obsojena na 18 mesecev ječe. Druga razprava se vrši proti Hildi Lorber, tudi radi tatvine. Lorberjeva je zapirala trgovino izdelovalca orgelj Ivana Kacina, ki je zaprt radi ovaduštva. Pri tem je ukradla Kacinu zlatnino in 4200 K denarja. lj V tramvaju »e ponavljajo tatvine. Te dni je bila zopet ukradena posestniku Habjanu iz Domžal ura z zlato verižico, na kateri je obesek zlat angleški šterling. Verižica nosi napis »Union Holl&nder«. lj Tihotapstvo s tobakom. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so zaplenili večjo množino tobaka Mariji Uršič in Juliji Tušar, katerega sta nameravali utihotaplti preko Poljanske doline čez demarkacijsko črto. Dalje so zaplenili 199 zavojev tobaka Josipu Kumer iz Kojskega pri Gorici, ki ga je tudi nameraval utiho-tapiti preko demarkacijske črte. lj Tatvino v Ljubljani Žepni tatovi v Ljubljani zdaj zelo vztrajno izvršujejo svojo obrt. Pred glavno trafiko j® bilo ukradenih iz žepa 1000 kron nekemu, ki je čakal na tobak. — V Ljubljani je nekaj tatov, ki kradejo suknje gostom, kateri jih po stari navadi iz poštenih časov sem obešajo na obešala in se ne zmenijo za nje, dokler ne zapuste lokala. V kavarni pri Slonu je bila ukradena gospodu Adolfu Guštinu do kolen dolga, temnorjava suknja z razaj zavihanima rokavama. V kavami Union $o pa bi’e ukradene 3 suknje, vsaka je vredna 3000 kron. — Hlače sumljivega izvora je prodajal v Kolodvorski ulici Albert Lovšin. Hlače so črne z belimi črtami in belimi pikami. Detektvi kolodvorske pol. ekspoziture so Lovšina pr?, jeli in našli pri njem tudi nevarno orožje. — Motorni jermen 4 m dolg in eno dlan širok ie bil ukraden na Poljanski cesti z dverišča, Itaine psovke. r Dunaj v razprodaji Dunajska »Volks2eitung« se tako-le norčuje iz lastne bede: »Ura •5no dovoljena razprodaja. Ponujamo po trdnih cenah mlado, samostojno republiko s popolnim inventarjem (mirovno blago). Plačljivo v dolarjih, rižu ali bobovi kavi Cenik: 40.000 dunajskih hiš; popolnoma ucve, ter nerabljene kopalne banic, plinske peči, kuhinje in zaboji za £rejnog — 400.000 calaijcv. Golovec ia eopoldovcc; zgodovinska griča, za zgradbo razgledne železnice zelo priporočljiva. Kdor krpi obenem tudi Herinaana- kogel in Anninger, tebi 10 cdstotkev popusta —- 20.000 dolarjev. Donava; prvovrstna reka, ki uživa evropsko slavo, najbogatejša studenčnica — 12.000 dolarjev. iQ dunajskih bolnišnic; krasna veibališča za mlade zdravnike; msk dan. zajamčeno 2C0 slučajev jetike, 200 skorbuta m 200 nezadostne prehrane — 1QGQ dolarjev. 12 dvanajstoric filharmonikov, prvovrstno blago; zelo priznani, napol sestradam — 20.000 dol • j*v. 2 dvorna muzeja (dobro izpraznjena); dalje gotove umetnine, n. pr. spomeniki Marijo Terezije, Tegetthoffov, Schivarzenbergov, cesar Frančev In prmc Evgenov zaradi izpremembe mnenju, najceneje — 10.000 dolarjev. Rotovž. Skoraj nov! Z dobroidočo k! st jo in samo dvema vsiljivima strankama —- 50.000 dolarjev. 100 dunajskih šol; suhe, nezakurjene, z novimi berili in spolno prosveto. Vzdrževanje skrajno ceno, ker se učiteljstvo kitni z obljubami ,otroci pa sploh ne — 2000 dolarjev, čedna majhna armada, zloier.a v vojašnice; lastna godba; različne vni-forme in mnenja, sestavljena iz samih poveljnikov. Za straženje mostov in vlakov z vojaškimi darili posebno porabna — 30.000 dolarjev. Telefon; dražestna otroška igrača; uveden po vseh hišah In uradih z električno napeljavo in kompliciranimi aparati Čisto nedolžen in nenevaren, ker je vsak stik izključen. Kot igra s potrpljenjem pedagogičnega pomena. Kot dodatek 500 v govoru In odgovoru Izveiba-nih telefonskin gospodičen — 50.000 dolarjev. Itd. NB. Ob odkupu celokupne ponudbe dobavimo 12 državnih tajnikov, 24 podtajnikov, 48 referentov in % nepotrebnih uradov brezplačno.« r Norveško ljudstvo za treznost Zadnji čas je bilo na Norveškem na dnevnem redu vprašanje, da li naj država prepove razpečavanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo nad 12% alkohola. Vlada si o stvari ni upala sama odločiti, marveč je rešitev prepustna ljudski volji; odredila je ljudsko glasovanje. Norveški narod se je razdeli! v dva tabora: za prepoved in proti njej. Pristaši obeh naziranj so razvili silno propagando in so v tem času stopila v ozadje vsa druga vprašanja. No, ljudstvo se je obneslo kakor vselej, kadar gre za pametno reč: Glasovalo je približno 75% vsega prebivalstva, in sicer se je izreklo 70 odstotkov glasovalcev za prepoved, proti pa le 30 odstotkov. Tako je Norveška prva država, kjer je ljudstvo samo odločilo za treznost — ameriška vlada je prepovedala alkoholne pijače potom uaredbe. Improvizacija. a Vsi krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši radi cenejših živil, v torek, dne 16. decembra 1919 ob 6. zvečer v veliki dvorani na magistratu. Kdor ne pride k sefi, ne more poslovati pri krušni komisiji. a Vse krušne komisije bodo uradovale, in »cer: v četrtek dne 18. decembra 1919 od S. do 12. ure dopoldne radi izdaje izkaznic za sladkor, aa katere se bo dobilo tekoči teden sladkor ia moko ia v petek dne 19. decembra 1919 od 8- do 12. ure pa se izdajajo vprašalne' pole za cenejšo prebrano. — Zamudniki, ki ne pridejo h krušnim komisijam, dobe na magistratu sladkorne izkaznice: za L do V. okraj le v soboto dne 22. dec., za VL do X. okraj le v ponedeljek, dne 22. dec. Vprašalne pole pa se bodo izdajale zamudnikom šele po novem letu. Če kdo torej ne bo debil pravočasno s-udkorja, moke. ali cenejših živih naj pripiše aam sebi. Dolžnost vsakega, je, da gre k svoj krušni komisiji, ako ueče, da bo moral ca-kati o& izkaznice ali žir. ila, ker na magistratu ni mogoče ostreči tisočem zamudnikom, ki Ie radi udobnosti ali celo malcj-marnostf ne gredo* h krušni komisiji. Kdo je opravičen, da cenejših živil, je razvidne iz tozadevne notice in razglasa. Dtrrt. pisal Rabin dr anat Tagors.. (D*he.l il. Rajharan se je vinil v svojo redno vas. Do tedaj ni dobil nobenega sina, in ni bilo upanja, da bi se mu kateri naredil. Toda zgodilo se je, da mu je pred pretekom enega leta žena porodila sina in umrla. Neznanska bolest se je polotila njegovega srca ob pogledu na novorojenčka. V globini njegove duše je tičal zli sum, da se je urini! kot usiljenec na mesto malega gospoda. Mislil je, da bi bila težka žalitev, da bi bil srečen s svojim edinim sinom po tem, kar se je zgodilo z malim detetom njegovega gospoda. Resnično, če ni bila stopila njegova obvdovela sestra na mesto umrle matere, bi novorojenček ne bil živel dolgo. Toda polagoma se je izvršila sprememba v Rajharanovem srcu. Nekaj čudovitega se je zgodilo. Novi otrok se je pričel pogumno plaziti po tleh in plezati čez prag- Njegov glas, zvok njegovega ameba in joka, njegove kretnje so spominjale na malega gospoda. Pogostoraa, ko f« poslušal Rajharan njegov krik, mu je pričelo srce divje biti, in zdelo se mu je, ko da kriči njegov nekdanji mladi gospod nekje v nepoznani deželi smrti, ker je izgubil svojega Kana. fajba Ito je bilo ime, ki ga je dala Rajharanova sestra novorojenčku) je pričel kmalu govoriti. Učil sc je izgovarjati papa in mama in v svojem otroškem tonu. Ko je Rajharan zaslišal te zaupne glasove, mu je bila skrivnost jasna takoj. Mladi gospod se ni mogel ločiti od svojega Kami, zato se je zopet povrnil v njegovo lastno hiSo. Dokazi za to so bili za Rafharana jasni kot beli dan. Prvič: Mali otrok sc jc rodil takoj po smrti njegovega mladega gospeda. Drugič: Rajharanova žena si ni mo^r rtikoli pridobiti toliko zaslug, da bi v swj priletnosti porodila srna. Tretjič: Novi otrok beži z zibajočima kretnjami in kriči popa in mama. Vsi znaki kažejo, da bo ta otrok bodoči sodnik. Tu se je spomnil Rajharan na obdd' žitev matere. »Ah,« si je dejal iznenaden« »materino srce je imelo prav. Ona je vedela. da n j« bil otrok kradem* Ko j« prišel do tega zaključka, j« bil ve« peavzri kesa nad svojo prejšnjo malomamoutja Z dušo in telesom se je posvetil novemu otroku in mu je bil naijpožrtvovalnejši varuh. Pričel ga je oblačili, ko da je sin kakega bogatina. Kupil nm je voziček, atla-sovo obleko in z zlatom vezeno kapo. Stopil je okras svoje mrtve žene in mn je napravil iz njega zlate obročke krog rok in nog. Ni pustil, da bi re bil otrok igral 9 katerimkoli iz soeeščšne ia jc čuval nad njim po dnevi in po noči. Ko je otrok z**' stel v dečka; je bil tako raznežen in raž' vajen in j« hodil tako opravljen, da so vaški otroci kKcali za »Njegova mfloet« & ao se norčevali iz njega. (Dalje.) TU* ImnaNg »Vetaraags Um Odgovorni oraiafc Joto Motoe