plačana v gotovini.
KA SOBOTA, 9. augusta 1931.
Cena 1 Din.
tjednik.
ino M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
CENA :
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar 1 pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVIII. št. 32.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Vera — fundament zgoje.
Kak velikanskoga pomena je vera za živlenje i kak jako je zavolo toga potrebna verska zgoja, je povdarja na vseh straneh sveta telko znamenitih možov (vladarov, voditelov narodov i držav, zgojitelov itd.), da je skoro smešno vsigdar nanovo povdarjati, da si živlenja brez vere nemremo zamisiti i da je vera fundament vsa 
ke zgoje. Tüdi na tom mesti ne bi nagiašali toga, a eden slučaj, ki seje pred nedavnim Primero, nas sili k tomi. 
ZAHVALA NJEG. VELIČANSTVA, MIN. PREDSEDNIKA ZA POZDRAV AGR. ZADRUGE.
AGRARNI ZADRUGI
za savsko i dravsko banovino, v roke predsednika g. Klekl Josipa v
ČRENSOVCIH.
Po nalogu kancelarije Nj. Vel. Kralja, odnosno kabineta ministrá notranjih poslov Vam izrazim zahvalo za izraze podaniške zvestobe i vdanosti, koje ste sporočili Povodom občnega zbora Vaše zadruge.
Sreski načelnik : Dr. FARČN1K.
Važnost vere za živlenje i važnost versko-nravne zgoje se (že ponovno) ne naglašala samo od strani najvišiših predstavnikov oblasti i kulturnih ustanov (min. predsednik, visokošolski profesori itd.), nego celo od strani Najvišišega mesta. Listi so prinesli od toga svoj čas duga poročila. Tak sodijo od vere i verske zgoje na najvišišem mesti. Nasproti tomi pa se najdejo lüdje v nižiših vrstaj, ki na vero sami ne dajo nikaj i bi jo radi odstranili tüdi iz zgojnih ustanov (šol itd.) Tak je nastopo pred nedavnim med nami tüdi nekši gospod, ki spada med zgojitele. V svojem govori na javnom spravišči se je izjavo proti verskoj zgoji.
Ka je gnalo toga zgojitela i ka je sililo i sili vnoge drüge, da se zaganjajo proti veri, ne bomo preiskovali. Pač pa naglasimo naproti vsem takšim protiverskim patronom: Vera je za nas isto ka živlenje. Brez nje sí živlenja nemremo zamisliti i što nam ubija vero, ubija nas same. Što šče žgajati našo deco i mladino brez vere, rüši fundament srečne bodočnosti.
Kakšega pomena je vera za živlenje, nam očivestno svedočita posebno dva žalostna pojava dnešnjega časa : nezmerno vživanje opojnih pijač i nesrečni zakoni.
Ravno zdaj preživlamo tak težko gospodarsko krizo, kakše ešče
nesmo meli. Vnogi jezeri nemajo sredstev niti za najsilnejše potrebe i dačo. Pa ka vidimo vseedno ? Splošno podivjanost. Pije se i pije brez pogleda na to, da si kopamo grob. Kde je zrok ? V verskoj brezbrižnosti. Kulturni zgojni vplivi so že segnoli tüdi na deželo. Tüdi tam se že vnogi ravnajo po zgledi „inteligence“, štera skrbi za vse drügo, samo molitev, slüžba boža, predga, spoved itd. joj je deveta briga, rekši da vse to ne je za izobraženoga človeka. Te zgled vleče. Cerkve se praznijo i či že pridejo takši v cerkev, tam na mesto ka bi molili, si pogovarjajo i se z drügih pobožnih vernikov zasmehavlejo. Za predge i dobre opomine si vüha zapirajo. Nasprotno pa se v takšem časi napunjavlejo krčme. I ka se tam godi, ne trbe opisavati.
Ešče vekše grozote nam kaže drüžinsko živlenje. Vera pravi, da je zakon svestvo, da je nerazločliv, da zahteva vernost, medsebojno lübezen zakoncov itd. Dokeč ma človek v srci verski čüt i se Zaveda, da de mogao od vsega živlenja Bogi davati račun, njemi je zakon istinsko svestvo i njemi je nerazločliv. Inače pa je, če v svojem srci zataji vero v Boga. Po letaj se navoli zakonskoga jarma ino se ga šče rešiti. Tak mamo žene-matere, ki brez vsakoga smilenja zapüstijo može i deco pa se
vlačijo s tretjov peršonov. Ravnotak mamo tüdi takše može. Nadale mamo može i žene, ki gazijo vernost, štero so obečali pri sklepanji zakona i skrivoma zvün zakona strežejo svojemi poželenji i gnüsno živejo. Ne pomislijo pa na svojo nesrečno deco, šterim bi mogli davati lepe zglede i včiti na dobro zgojo, nego davaj njim že v mladosti zgled na takše grdo živlenje. I ka bo s takše dece? Ne drügo, kak razbojnicje, Boga ne poznajoči i tak si nakopa puno düšo grehote. Tak daleč morejo priti samo tisti lüdje, ki so zbrisali iz srca strah boži i so se zdrüžili s šatanom.
Ka se tiče naše krajine, opomnimo vse zgojitele, da so bili ravno verski Predstavniki tisti, ki so pripomogli k tomi, da je ostala ta krajina Slovenska i da je dnes jugoslovanska. V tom pogledi je odpovedalo uradništvo i vučitelstvo, samo dühovščina je postavlala slovenski jezik na prvo mesto. Po veri smo ostali slovenski i tak je tüdi zdaj ravno vera tista sila, ki vtrjüje v nas lübezen do domovine i slovanske narodnosti. 
2.
NOVINE
9. avgusta 1931.
Sprejemni izpit na srednjih šolaj.
Prosvetni minister je na osnovi zakona o srednjih šolaj izdao pravilnik in program o sprejemnem izpiti za vpis v prvi razred srednjih šol. Najvažnejše določbe pravilnika so sledeče:
Čl. 1. Vsi učenci, šteri se želejo posvetiti srednješolskemi študiji kak redni ali kak privatni učenci, morejo pred vpisom v prvi razred položiti sprejemni izpit. Te izpit lehko obavljajo samo tisti učenci, šteri so dovršili štrti razred osnovne šole najmenje z dobrim uspehom brezi vsakoga slaboga reda.
Čl. 2. Sprejemni izpit se polaga v časi od 27. avgusta do 1. septembra vsakoga leta.
Čl. 5. Sprejemni izpit se polaga iz naslednjih predmetov : 1. Iz srbo-hrvatskoga, odnosno slovenskoga jezika, 2. iz matematike.
Čl. 7. Na ustmenom izpiti iz učnoga jezika more učenec dokazati, da zna gladko i pravilno pisati po diktati.
Čl. 8. Pri izpiti srbohrvatskoga jezika morejo učenci pisati diktat polojno v cirilici, polojno v latinici. V srednjih šolaj dravske banovine se piše diktat samo v latinici.
Čl. 11. Na ustmenom izpiti iz učnega jezika morejo učenci dokazati, da znajo zanesljivo poznavanje svojega materinskoga jezika, da lepo gladko i razumlivo čtejo, da znajo prečteto čtenje ponoviti, da pokažejo točno poznanje besednega reda i da zna deklamirati narodne pesmi.
Ćl. 25. Uspeh i čas sprejemnoga izpita se zamerka na zadnjem šolskom izpričevali.
Čl. 26. Za sprejemni izpit se morejo učenci prijaviti s prošnjov, k šteroj se more priložiti zadnje šolsko izpričevalo pa krstni i domovinski list. Te prošnje se morejo predložiti ravnateljstvi dotične Srednje šole, kde se želi polagati sprejemni izpit.
*
Starši, ki ščete dati deco v gimnazijo, pošlite na ravnatalestvo gimnazije kem prle prošnjo i priložite vse, ka zahteva čl. 26.
Glasovit ogenj.
V Rušaj je v pondelek zgorela fabrika umetnih gnojil i karbida. Tak grozovitoga požara že dugo ne bilo. Rešiti se ne dalo skoro nikaj, čeravno so gasilci napnoli vse sile. Vnogi gasilci so bili ranjeni. Škoda znaša okoli 10 miljon Din.
Atentati na vlake.
Nekša skrivna banda je začnola atentate na tühinske vlake. Pri Zemuni. je bila eksplozija, ki je vničila 6 vagonov. Dva potnika sta zgübila živlenje. Na Jesenicaj pa je zgorelo 5 vagonov. Atentate so pripravili v inozemstvi.
Smrt 47 grških vojakov.
Na albansko-jugoslovenskoj meji je bila zasipanih 47 grških vojakov. Misli se, da je nesrečo pripravila hüdobna roka, zato grška  vlada protestira v Albaniji.
Kalendar.
august (31 dni)	33. teden.
Svetovna politika.
Glasanje v Katoloniji. V nedelo se je vršilo v Kataloniji glasanje za autonomijo. Za autonomijo je glasalo okoli 70% glasovalcov. Narod se za voditela Macio silno navdüšüje.
Mlr v Italiji ? Vidi se, kak da bi se fašisti navolili boja proti sv. oči i Cerkvi. Na zvüna se Cerkev več ne napada, pač pa fašistični pripadniki skrivoma napadajo dühovnike i drüge odločno katoličane.
Murska Sobota
— Nova meša. Preminočo nedelo je g. novomešnik Bejek Janez iz Kroga prikazao Bogi prvo sv. daritev. To je bio za Soboto znameniti dogodek, zato ne čüdno, da se je zbrala od daleč i blüzi nad 800 lüdi. Predgao je g. tišinski plebanoš ,,Krantz Jožef. Vse se je zvršilo jako lepo. Vnogi pravijo,  da bi bilo še vnogo lepše, če se g. novomešnik z gosti ne bi pripelao, nego bi prišeo v prošeciji. Bilo bi istinsko lepše. Novoj meši se je veselila cela fara, posebno,  pa Bejekova hiša i rodbina. Bejekova hiša je znamenita. Bogi je darüvala dve sestri-bolničarki i zdaj dühovnika.
— 35 letnica. V nedelo, 2. augusta je minolo 35 let od dneva, kda je meo g. kanonik Sziepecz Ivan novo sveto mešo. Od Boga njemi želemo še vnogo srečnih, zadovolnih let.
—Nogometna tekma. V nedelo je Mura nastopila proti Primorji iz Ljubljane. Zmagali so Ljubljančani v razmerji 8:2. Če pomislimo, da je Primorje v Ljubljani, eden najmočnejših klubov, je to za Muro preci dober rezultat.
— Autonesreča. Preminoči četrtek sta na vogli pred Hahnovov hišov vküpvdarila Berényijov auto iz Dobrovnika i Pergarov iz Turnišča. Automobila sta se nekelko poškodüvala.
Zvün toga pa je dobilo preci hüde rane dete g. vučitela Benkoviča. Kak je prišlo do nesreče, se ne ve na tenci.
— Vsem šolskim vodstvom sporočamo, da se za šolsko leto dobijo v papirnoj trgovini I. Hahn po ugodnoj ceni vse šolske tiskovine i drüge šolske potrebščine.
Krasna povest Pravica  in usmiljenje“ se dobi po 10 Din. v Prekmurskoj tiskarni.
— Nova fabrika. Kak smo čüli, je g. Šiftar Ludovik v Zagrebi küpo mašine edne bečke fabrike za perilo. Mašine spravi v Soboto i tü odpre novo fabriko za perilo.
Slovenska krajina. Vsem mladenkam Slov. krajine !
Po Velikoj Meši tisto nedelo, to je 16. augusta je v Črensovcih veliki shod za vas, na šteroga se vse kak najtoplej vabite. Letos je 1500 let, ka je verno katoličansko lüdstvo v Ephezi v Grčiji, kde je cerkveno spravišče obsodilo krivi navuk Nestorija, ki je trdio, da Marija narodila Boga, nego samo človeka, ka je verno lüdstvo glasno svedočilo „Marija je Bogarodica“. Marija, vaša draga nebeska Mati, mladenke, je Bogarodica ! To svedočite ve tüdi. Zato pridite vse te den v Črensovce, ki mate rade Devico Marijo. Pridite, te den bo spomin toga veseloga dogodka pred 1500 leti. Spored je sledeči :
Spovedavanje od 5. vüre naprej. Ar de spovednikov malo, štere so le mogoče, naj opravijo doma sv. spoved i pridejo samo k sv. prečiščavanji.
Rana sv. meša je ob 7. štero do slüžili mil. g. -kanonik Časi. Med tov sv. mešov je sküpno sv. obhajilo mladenk.
9 avgusta 1931.
NOVINE
3
— Smrtna nesreča v Nedelici. Mlatilnica je tüdi v Nedelici zahtevala žrtev. Po nesreči je med drümline prišla noga 15 letnoga Zvér Jožefa. Zobci so nogo odtrgali. Siromaček je med groznimi bolečinami naskori vmro.
ZA N E D ELO.
Po risalaj edenájseta.
Evang. sv; Marka vu 7. táli.
Vu onom vremeni vün idoči Jezuš z krajin Tiraša, prišeo je po Sidoni k morji Galileanskomi, med krajinov Dekapoliša. I pripelali so k njemi glühoga i nemoga ; i prosili so ga, ka bi položo na njega roko. I pelavši njega od vnožine na stran, püsto je prste svoje vu vüha njegova ; i plünovši dotekno se je jezika njegovoga i gori se zgledovši v nebo, zdehno, je i veli njemi: Effeta, to je, odpri se. I preci so se odprla vüha njegova i rezvézalo jezika njegovoga i prav je gučao. I zapovedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim on prepovedao, od toga bole so oni vün glasili; i tem bole so se čüdivali, govoreči: dobro je vsa včino i glühe je včino čüti i neme gučati.
Sv. meše  se začnejo slüžiti ob 5. pa bodo vsako vüro do desetih. Ob 10. je predga i slovesna sv. meša, štero do popevali g, Jerič Ivan, dekan.
Predgo do meli pred slovesnov sv. mešov mil. g. Časl, kanonik iz Maribora.
Spravišče. Po slovesnoj svetoj meši je veliko Marijino spravišče pri cerkvi, na šterom vam bodo govorili g. Dr. Hohnjec Jožef, profesor iz Maribora.
Vabljene vse mladenke to i onostran Müre !
Župni urad v Črensovcih.
*
— Mladenkam na znanje ! Mladenke štere se vdeležijo Marijinoga spravišča dnes tjeden, to je 16. aug. lehko dobijo tüdi obed ob 1. vüri po shodi v „Našem Domi.“ Obed njim pripravi sirotišnica „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Štere ščejo obed dobiti, se moro ešče dnes javiti z vsake vesi sküpno ali po našem širiteli ali pa g. domačem dühovniki, tak ka mi do srede večera najkasnej dobimo prijavo do rok, keliko jih šče obed meti. Obed dobi vsaka, štera darüje na sirotišnico pet dinarov, Te penez se more včasi pobrati od prijavljenih i tista, štera ga pobere, ga mora 16. augusta v „Našem Domi“ izročiti. Kelikokrat 5 Din. izroči, teliko izkaznic dobi, ka je darüvala na sirotišnico i teliko oseb dobi obed. Penez se izroči po ranoj meši okoli poldevete vüre. Izroči pa penez iz vsake vesi samo edna mladenka, štera je skrb za organizacijo na sébe vzela. Prek 12. augusta se več. nišče ne more prijaviti za obed. Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“  v Črensovcih.
— Čestitamo. Na svetek Marijinoga vnebovzetja, 15. avgusta, se poroči v cerkvi Matere Milosti v Maribori, naš bivši urednik, zvršeni pravnik g. Franc Bajlec, z gospodičnov Zorkov Košir, upravnov uradnicov v splošnoj bolnici v Maribori. Mladomi pari vnaprej želemo obilo sreče.
—	Važno spraviš če na Cankovi. Gremij trgovcev priredi v nedelo dne 9. avgusta 1931 ob 2. vüri popoldne na Cankovi v prostoraj gostilne g. Vogler Viktor spravišče sadnih trgovcov za srez Murska Sobota i zednim tüdi uradni den gremija. Predmet spravišča je razprava z ozirom na pravilnik o kontroli friškoga sadja namenjenoga za izvoz, ki je izšeo v „Službenih Novinah“ št. 130 z dne
12. junija i stopi v valavo dne 12. septembra 1931. Po tom pravilniki i odredbi ministrstva za trgovino i industrijo začne komisija za pregledüvanje i klasifikacijo sadja poslüvati
za grozdje i slive dne 15. avgusta, za jabuka, grüške, kitine itd. pa dne 12. septembra i se po tom termini brez dovolenja ministrstva za trgovino i industrijo ods. za izvoz sadja ne bo smelo več izvažati sadje. S pogledom na veliko važnost toga spravišča i uradnoga dneva i stroge predpise, v pravilnike, ki predvideva velike kaštige za tiste, ki ne bodo točno postopali po predpisih pravilnika, se v Vašem lastnom interesi pozivljate, da se toga uradnoga dneva i zborüvanja vdeležite točno ob napovedanom časi. Spravišče je namenjeno v glavnom za trgovce s sadjem i deželnimi pridelki, lehko se pa vdeležijo tüdi ostali člani gremija i na uradnom dnevi stavijo svojo želo.
— Preprečena nesreča. Dne 27, julija ob ½ 12 ponoči bi se lehko zgodila velika nesreča. Hüdobna roka je podteknila ogenj v mojoj slami, ki je stala tik poleg gospodarskoga poslopja. Sreča v nesreči je bila, da je v trenutki, kda je ogenj nastano (kak, ešče dnes ne vemo), šo mimo nekši dečko iz Črensovec. Kak hitro je zapazo nesreč, je začeo zvati na pomoč i na vso moč bežo po šprickanco. Ne še poteklo pet minut i šprickance je bila na mesti i začnola taki. delüvati. To je bila rešitev : samo par minut naj bi prišla pozneje, pa bi bilo vse gospodarsko poslopje v ognji. Tak pa se je ogenj omejo i smo rešili še nekelko slame. Čütim se düšnoga, da se na tom mesti najprisrčneje zahvalim vsem  sosedom, gasilcom i sploh vsem dobrim lüdem, ki so me rešili tak hüde nesreče. — Jožef Cigan, cestni nadzornik, Črensovci.
— Beltinci. V sredo, dne 12. t. m. ob 9. vüri se vrši tü premovanje konjov. Dostop majo samo konji težkih fajt pod navadnim pogoji.
— Gor je plačao. Preminočo sobota večer je prišeo iz B. v L. v ves nekši dečko. Domači dečki so ga opazili i so ga s palicami sprejeli. Tak so ga natlestili, da je domo pobegno.
-- Griža. Nešterne vesnice v dolnjem deli krajine, posebno Gomilice i Brezovico je obiskala velka nevola. Močno je začnola razsajati griža. Skoro pri vsakoj  drügoj hiši majo betežnika. Vnogo jih je že vmrlo. Nešterne so spravili v špitao, n a jih tüdi tam pobira smrt.
— Naša nova povest. Z dnešnjov številkov smo začnoli objavlati novo povest „S strelov i plinom.“ Povest opišüje boj ednoga Amerikanca i ednoga Japonca s strelov i plinom. Iz povesti je razvidno, kak grozovito moč ma strela i plini. Poleg boja se opisüje velka lübezen na tak lepi način kak v malošteroj povesti.
Razgled po domovini.
Težka nesreča pri kopanji 
sadre. Iz jajca poročajo : V sredo dopodne se je v rudniki sadre, ki je last nekšega Izeta t Šahaliča, v bližini Jajca pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških živlenj i dva težko ranjena. Te dni je Izet Šahalič začeo z delom sküpno s štirami delavci. Kak so stopili v rüdnik i začnoli z odkopavanjem, se je zaednok zrüšila nanje ogromna plasti sadte i zasipala Šahaliča i delavca Stojana Smiljaniča. Dva drüga delavca, šteriva 
je tüdi oplazila sadra, sta se ešče pravočasno maknila. Taki so začnoli z odkopavanjom nesrečnih. Izpod sadre so po dolgem trüdi iz vlekli oba ponesrečenca, ki sta bila sezna že oba mrtva. Njuni trupi sta bili strašno razmesarjeni. Po mnenji strokovnjakov je bilo sadre, ki se je vsüla na delavce, za tri z vrhane železniške vozove.
Hüda prometna nesreča v Sarajevi. V Sarajevi je prišlo te dni na nekem križišči do hüde prometne nesreče. Voz, do vrha naklajen s pohištvom je zaleto po klanci navzdol, ar je odpovedala zavora. Konji so se z vozom zaleteli v nekšo slaščičarsko delavnico i jo povsem porüšili. Pri tom se je smrtno ponesrečo voznik Muharem Vukovič, dokeč je slaščičar, ki se je v tom časi zadržavo v slaščičarna dobo lakše poškodbe.
Strašna smrt pastiri ce. V G. Igranih pri Spliti se je te dni pripeti-
4
NOVINE
9. augusta 1931.
la težka nesreča. Pastirica Pera Šulenta je pasla svojo čredo ná nekšem travniki pod visikov stenov. Naednok pa se je stena odkrüšila i spadnola na nesrečno deklo. Za njov se je oddrobila še velka skala, težka okrog 600 kilogramov, ki je tüdi spadnola na ubožico. Pera je bila se zna taki mrtva. Od njenega tela ne ostalo drügo kak krpa krvavečega mesa.
Težka prometna nesreča v Zagrebi. V pondelek popoldne okoli pol 3. vüre se je v Spodnjem deli Savske ceste pripetila nerodna prometna nesreča, ki bi lehko mela šče vnogo težkeše posledice. 32 letni krovec Dominik Vrbanec se je pelao z motornim kolom po neki stranski vulici na Savsko cesto. Ne pa opazo automobila tipa „Šteyr“, ki je z velkov naglicov vozo vdolž po Savski cesti. Na ta način se je zgodilo, da je motorno kolo s punov hitrostjov zavozilo v auto. Nesreče ne moglo niti preprečiti takojšnje zaviranje automobila. Vrbanec je v velkom loki zleteo z motornega kolesa i obležo težko ranjen. Motorno kolo se je povsem
razbilo. Vrbanca so pripelali v bolnico i sodijo, da ma poleg težkih zvünešnji poškodb tüdi težke Znotrašnje poškodbe.
Jagnje z dvema glavama i šestimi nogami v zapori. V zapori sarajevskega okrajnega načelstva se
je te dni nahajao čüden jetnik ; jagnje z dvema glavama i šestimi nogami. Zgodba, za volo štere je moglo jagnje v zapor, je sledeča : Njegov lastnik je bio dolžen pančevskomi sodišči manjšo vsoto, štero ne poravnao. Za volo toga je Policija na zahtevo pančevskoga sodišča jagnje zaplenila i privedla v sarajevske zapore. Tü je bilo jagnje po nedužnom nekaj dni zaprto. Medtem pa je lastnik poravnao svoj dug, nakoj so jagnje z dvema glavama i šestimi nogami izpüstili iz zapora.
Zežgala šumo, ar se je bojala vukov. Iz Mostara poročajo : Na planini Čvrsnici je te dni izbruhno velki ogenj, ki je povzročo precejšnjo škodo. Naknadno so doznali, da je ogenj povzročila pastirica, ki je zakürila velki ogenj, ar se je bojala vukov, ki so grozili napadnoti njeno čredo.
Včasi so sanje istinske.
Bankir v Norih Truro W. H. Loung je te dni sanjao, da je njegovo poldrügoletno nečakinjo povozo avtomobil. Opozoro je svojo svakinjo, naj skrbi za zadostno otrokovo varstvo. Kljub tomi so se sanje obistinile: nekši avtomobil je po nesreči zavozo na trotoar i deklico v njenom otroškom vozički zmečkao. — Bole vesele so bile sanje priletne kmetice Marije Szabo v nekši vesi pri Sege-
dini. Eden njenih sinov se je pred 20 leti izselo v Ameriko i se ne po tistom nikdar več zglaso ; vsi so bili prepričani, da je že davno mrtev. Pred 14 dnevi se je pa Szabo nekšo noč zbüdila i začnola kričati: „Vrača se, vrača se !“ Kda je pribežala njena hči gledat, ka se je materi zgodilo, njoj je začnola ta pripovedavati, da je v sanjah vidla svojega sina, kak sloni na ladji, s šterov se vozi v Evropo. Sin da se je preveč postarao, a na obrazi ma dugo brazgotino. Ženi, ki je v zadjem časi kazala znake histerije, ne nišče vervao njene sanje. Te dni pa je nenadoma prišo domo sin iz Amerike — postaran i z dugov brazgotinov na lici.
Izjava.
Podpisana sporočava vsem, da je vse nekdanje premično in nepremično premoženje Pojbič Petra ter Kakaš Danijela in Lidije iz Čekečke-vasi najina izključna last, da nima nihče razen naju dveh pravico prodati. Zato svariva vsakogar, da bi karkoli razen naju kupil, kdor pa je že kaj kupil, naj takoj vrne, da se izogne tožbi.
Kdor kupi od naju najino krčmo v Čekečkivasi 22, jo dobi čisto brez vseh bremen. Vse druge govorice so neresnične.
Murska Sobota, 5. avg. 1931.
Za Maršik Karola in Irmo roj. Kakaš
 notar Kader Anton.
Dom.
Frank Crane predelüje pomen „dom“ etak :
Stene doma ne so napravlene iz kamenja ali lesa. nego iz istinitosti i zvestobe.
Nedopadnjenost, trenja, ki jih prinaša Vsakdenešnje živlenje, nasprotja osebnosti — vsega toga ne odpravijo perzijske preproge ali parketna tla, nego samo osebnost, popüstlivost i samopremagüvanje. Zavese, ki prikrivajo domače bogove od šteroga radovedneža i klepetül, ne so iz platna ali čipk, nego iz kopren, ki jih tketa nežnočütnost i mučečnosti.
Za dom ne je potrebno, da bi na vsakši način počivali na mehkom i belom platni, nego je najbolša i najpotrebnejša blazina šče vsikdar mirna vest — vest, štere ne teži nikša žalitev proti Bogi ali proti lüdem. Gotovo je težko den zaklüčiti tak, da
sunce ne zaide nad našimi čemerami i moremo tak s tihim srcom vživati Večerni pokoj.
Posvet v domi naj po dnevi ne bode samo sunčni posvet i po noči ne samo električni posvet, nego naj vsikdar sveti tüdi posvet odkritosrčnoga nagnenja. I te dober posvet poštenoga nagnenja ne moremo küpiti fal — trbe si jo vsakši den znova priboriti i osvojiti nikdar ne sme niti za edno vüro vgasnoti.
Tvoj dom ne tam, kde devleš doli tvojo obleko, nego tam, kde se stepeš doli svojih skrbi. Ne trbe, da bi bila zato klet v tvojoj hiši napunjena z jabokami, z vinom i vsakovrstni zalogami. Pač pa naj v skritoj mošnji tvoje hiše leži shranjeni lepi spomin na prijetne vüre, na mala junaštva, ki so ostala sveti neznana i na močno prenašano gorje.
I kak v škatüle spravlamo stara pisma i ponošeno obleko, tak shrani-
mo tüdi menje zemelske reči : polübe, reči i poglede, ki so nas osrečili, kak smo jih ednok prejeli i ki so nam postali zdaj lepi spomini.
Pravi dom ne kraj, kde se lüdje idoč srečajo s praznim „Dober den“ i „Na svidenje“ ali s polübom na čelo, nego je dom ognjišče, na šterom se zdrüžüjejo plameni, plamen, ki tem jasnejše žari i se tem više zdihavlejo proti nebi, tem popolnejše je zedinjenje.
Tvoj dom je trdnjava v bojevitom sveti, kde ti ženska roka vgojdno opaše orožje i ti zvečer lejša otrüjenost i male dnevne rane.
Ne pozabi vsakši den si znova praviti, da varnost tvojega doma ne samo v močnih vrataj. Najvekšo varnost njemi da tvoja Zvestoba do samoga sebe, do tvojega dela, do lüdi okoli tebe. Bodi zvest i pripravleni slüžiti ; s tem pridobiš zadovolno srce i prijetnost doma.
9. augusta 1931.
NOVINE
5
Iz sveta.
Povoden v Kini. V Nankingi je povoden izpodjela 4000 hiš, ki so se podrle. Ponekod stoji voda 2 metra visiko. 10.000 lüdi je brez strehe. Tüdi drüga mesta ob reki Jangce je povoden občütno prizadela.
Tri leta voze za nesramne kopalce. Kanadski Zakonodajni zbor je v tretjem čtenji sprejeo zakon, ki določa za kopalce, ki so nezadostno oblečeni, vozo do treh let. Zakon je v prvi vrsti naperjen proti početji neke ruske sekte, ki propagira nagoto. Kda se bo Europa genola proti skrunitvi kulturnih običajov po kopališči?
Živlenje i premoženje za misijone. V Ibambi — Belg. Kongo — je vmro 70 letni misijonar C. Tomaž Studd, ki ma znamenito zgodovino. Sin odlične rodovine, je Studd študirao v Cambridge-i; bio je eden najbolših športnikov, da Cambridge-i pomeni vnogo. Kak je bio 25 let star, je začüto v sebi klic po misijonskem zvanji. Püsto je svet i njegov blesk, darüvao svojo dedščino 30,000 funtov šterlingov misijonom i se sam posveto misijonskomi deli. Delo je v Kongi i dosegno najlepše uspehe. Pred dvema letoma je zbetežao, a ga neso mogli nagnoti, da bi svoj misijon zapüsto. Zdaj je vmro. Eden njegov brat je bio londonski lord mayor.
5000 let staro žito. Dunajski profesor dr. Menghin je pri Kairi odkrio slede davne, dozdaj neznane kulture. Naselbina leži pri Maadi ji i spada na konec egipčanske predzgodovinske dobe, tak da jo loči od sedanje dobe približno 5000 let. Tlorisi hiš kažejo, da so imele okroglo obliko ; spredaj so imeli velki prost vhod, i to so bile v tleh velke lončene žare, v šterih so meli vodo i žito. Poleg toga so meli za živež i drüge potrebščine kleti v obliki jam ; v njih so našli šče ostanek zalog. Lonci, ki so jih našli, so večinoma nad eden meter visoki. V nešternih so našli šče do 5000 let staro žito. V menjših skledah so našli ostanke okra, ki je slüžo za farbanje tela. Med kostmi so ugotovili govedo, drobnico i prašiče.
AGRARNE ZADEVE
Razlaga agrarnoga zakona. § 1. S tem zakonom je popolnoma likvidirana, to je rešena agrarna reforma. So brezvestni lüdje, ki še zdaj trosijo glase, kda je že razglašen agrarni zakon, ka ga prej nega. Takše hujskače trbe samo naznaniti oblasti. „Slüžbene Novine“ broj 42. je prineseo celi zakon, ki ga je podpisao kralj Aleksander I. minister za agrar Dr. Stanko Šibenik i ministerski predsednik Peter Živkovič. Na
vsakom občinskom uradi ga ma vsaki občan pravico pogledati.
§ 2. guči od tistih veleposestev, štera se razdelijo med agrarne interesente. V Medjimurji, kde mamo svoje člane i v celoj našoj Dravskoj banovini se tista Veleposestva razdelijo med agrarne interesente, štera presegajo 130 kat. oralov za obdelavanje pripravne zemlje, ali pa 347 kat. oralov zemlje poprek, to je takše, ka se more obdelati i takše ka se ne more obdelati, kak šume, pašniki itd.
§ 5. Zemljišča sposobna za obdelavanje so : njive, travniki, gorice, ogradi, sadovnjaki, hmeljniki, rižova pola, i oni pašniki, ki so sposobni tüdi za drügo kulturo.
§§ 3 i 4. gučita od toga, ka se že v agrarni najem dana zemlja, če ravno presega samo 100 oralov, ostane pod agrar, Če je lastnik zemlje ne sam obdelavao, nego jo v najem ali v deo davao. Potem ka državna imanja ne spadajo pod agrar, pač pa banovinska, štera so se v najem davala. Imovinske občine zemlja — urberialna — če dozdaj ne je bila pod agrar, po zakoni tüdi ne bo. Pod agrar ostane samo to, ka je dozdaj bilo.
Pošta.
Bokan Š. Odposlanec, Gančani. Kotrige vas prosijo, da poberete notri peneze. Prosimo lepo. Rous St. Beltinci 154. Urgerali smo. Gda dobimo odgovor, vam ga naznanimo. Hajduk Jožef, Gančani, Ozvatič Ivan, Tišina. Zakaj pošilata po nakaznici peneze, pa zobstom trošita. Zadruga ma položnice, štere smo odposlali odposlancom. Pri teh je iščite vsi i brez poštnine morete poslati nam peneze. Stevanec Verona, Vančaves. Povej kotrigam, naj zvolijo za časa betega moža ednoga, pomočnika njemi, ki de vodo posle pri zadrugi. Sršan J. Podturen. Javili smo vas, da hočete i ví šume. Toliko vzemete, koliko morete plačati. Plačüvale do se 20 let. Cena agrarnoga zakona. Tisti Službeni List, v šterom je razglašen agrarni zakon, dobimo za 2 Din. 50 par, če ga naročimo 50 komadov. Dajte nam odposlanci taki glas, keliko falatov ga potrebüjete. Kühar A. Ižekovci. Hvala za poslano.	Vodstvo Agr. zadruge.
MLINARJI !
Mlinske kamne Čarne i bele Mlinska sita svilena i voln. Remne za pogon najbolše i ostale minske potrebščine nüdi najceneje :
BRCAR & COMP.                Ljubljana
3            Kolodvorska 35.
Delavske zadeve.
Po obvestili pristojnih uradnih mest se bodo vestfalskim rüdarjem v v domovini rente izplačüvale i neso niti ustavlene niti propadle. Trenutno so li nastale pri izplačili ovire radi krize v Nemčiji, ki pa bodo v kratkom ustavlene. Telko prizadetim v pomirjüvanje. 	Sres. nač. Lipovšek
* 
Naslovi kat. slovenskih dühovnikov v Franciji so :
Valentin Župančič, izselj. dühovnik Lievin 17 rue Možari—Fosse 16, P. d. C.
Anton Hafner, izselj. dühovnik Merlebach 15 rue de l Eglise.
Jožef Kastelic, izselj. dühovnik Aumetz, Moselle.
Pošta upravništva.
Drobec Imre, Bodonci. Zavolo slaboga zdravja ešče zdaj neje mogoče. Rogan Števan, Dolnji Slaveči. Na koj ste nam poslali 75 Din. ? Prosimo nujnoga odgovora. Majcan F. Rankovci. Delaven den predpoldnom od 8 do 10. Casar Martin Monte-video. Naslova nesmo mogli prle popraviti ar nesmo dobili spremembe. Zdaj smo spremenili. Németh V. dar obrnoli na sirotišnico. Vinčec J. Canada. Prošeno poslali. Nemec Anton, Polbersdorf. Samo edne plačate. Rogan Štefan, D. Slaveči. Roth-deutschi poslali Novine od 1. augusta. Dopisnik, Kuzma. Nepodpisana pisma se ne pregledajo.
Na Glavnoj vulici v hiši trgovca WORTMAN BENŐJA
Dolnja Lendava
se od 1. oktobra naprej da z arende trgovski ali pisarniški lokal (soba).
ODA SE
po ugodnoj ceni zavolo preselitve posestvo v Logarovcih št. 10. hiša, gospodarsko poslopje, njive, travnik i log. Njiva i travnik je pri hiši, log pa je oddaljen ¼ vüre ; ki želi küpiti, naj se zglasi v LOGAROVCIH št. 10. p. Križevci pri Ljutomeri.
Lepe Orehove deske (blanje)
pet frtalne popunoma sühe 2½ m3 oda po fal ceni JANEZ CVETKO Globoka pri Ljutomeri.       2
6
NOVINE
9. augusta 1931.
Za naše male.
Psi, mačke i miši.
Bilo je v časi, kda so psi meli pravico pobrati i pojesti tisto meso, ki je spadnolo s stola. dobro poznavajoč lüdi, so psi šteli, da se njim da za to pravico pismeno dopüščenje.
Podali so se k svojemi pesjemi krali i so ga pitali, ali bi bilo pametno, da bi od lüdi prosili pismeno dopüščeje. Krali se je ta miseo dopadnola i pozvao je svojega tajnika, uglednoga mačka i njemi je zapovedao: „Vzemi papir i napiši to dopüščenje !“ Maček je prineseo somarsko kozo, na njo je napisao dopüščenje, nato jo je odneso na podstrešje i jo je tam v ednom koti skrio.
Ednoga dneva so se miši sprehajale na podstrešji. Prišle so do skrite kože. Dopadnola se njim je i začnole so jo lizati.
Pri ednoj priliki je verti spadno s stola falat mesa. Pes, zavedajoč se svoje pravice, ga pograbi. Gospodar ga zavolo toga nesmileno zbije. Sirmaček se na to podá k svojemi krali i njemi potoži, kakša krivica se njemi je zgodila. Kral pozove mačka i njemi veli, naj prinese pismeno pooblaščenje. Maček se poda na podstrešje. Kda zagledne kožo, ga obide groza. Od pisanja je ostalo samo par črk. S strahom se povrne h krali i njemi pove ka se je zgodilo. Te je ves besen skočo s prestola i je šteo mački odgriznoti glavo. Srmaček je komaj vujšeo pred njim na podstrešje.
Kak je pribežao maček na podstrešje, je zagledno pred seov miš. Razsrdo se je, pograbo ubogo miško i kričao nad njov : „Ti, nesnaga, si polizata naše pravice !“
Od tistoga časa vlada med psom, mačkom i mišjov neprijatelstvo.
k prenaglomi spravlanji ino izkoristijo ravno najvugodnejši položaj te, gda je kmet v najhüših časaj za peneze.
Velka nadloga za kmeta so razni mašetarje, ki blago küpüjejo za toga ali ovoga trgovca. V slüčaji, da 
küpüjejo preküpčevalci sadje za kak 
šega trgovca, morejo meti; posebno pooblastilo štero izda trgovski gremij i ga vidira Sresko načelstvo. Če pa küpüjejo na svoje ime, bi se morali izkazati z obrtnim listom. V vsakšem slüčaji priporočam, da se sadje odava samo proti gotovemi plačili.
Preküpčevalci povzročajo z nerednim preküpčevanjom kmeti velko škodo na drügoj strani pa pomenijo nelojalno konkurenco za našo solidno trgovino. Takših našetarov se trbe ognoti ! Narod jih pozna !
Sreski načelnik : LIPOVŠEK s. r.
*
Predavanja od opravlanja, pebiranja, sortiranja i odaje sadja bo priredilo sresko načelstvo po svojem strokovnjaki. Prvo takše predavanje se bo vršilo v nedeljo 9. augusta po ranoj meši pri Sv. Jürji, nadale pa popoldnevi po večernicaj v Pertoči v osnovnoj šoli. Podobna predavanja se bodo vršila drüge nedele tüdi po drügih sadjarskih krajih, od šteroga bodo „Novine“ pravočasno: poročale.
Drevesne škropilnice. Ar se je pokazalo velko zanimanje za sadne škropilnice, je Sresko načelstvo vpelalo akcijo za razdelitev drevesnih škropilnic po znižanoj ceni. Škropilnice firma Holder se bodo nabavljale pri tvrdki J. Miovič, Maribor, ki bo v te namena dala 10% popüsta. Škropilnice bodo interesentje dobili za polovično ceno. Nahrbtne drevesne škropilnice srednje velikosti koštajo pri tvrdki Din. 1450, s popüstom i po znižanoj ceni pa samo Din. 652·50.
Prevozne drevesne škropilnice koštajo pri tvrdki 3450 Din. s popüstom i po znižanoj ceni pa samo 1550·50 Din. Pri dodelitvi škropilnic se bodo vpoštevale v prvoj vrsti kmetijske organizacile, potom šole i občine. Privatnikom se bodo dale podpore izjemoma če so vzorni gospodarje. Natančnejša navodila se dobijo pri kmetijskih organizacijaj i sreskom načelstvi.
Tržne cene.
Penezi: USA dolar Din. 55.80; Canadski dolar Din. 54.80, Austrijski šiling Din.
E 7.92, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira Din 2·90, Pengő Din 9.80,. Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din, 14.
Živina: biki, jünci i telice Din.,5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9.
Zrnje: pšenica Din. 170, žito. Din.,K 170, oves Din.; 190, kukorca Din.. 170, krumpli Din. 75, ajdina Din. 170, proso . Din. 190 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 1200, mešani Din. 150, 
Gospodarstvo.
Spravlanje i odavanje sadja.
Edna najvekša napaka v našem, sadjarstvi je prerano spravlanje sadnoga pridelka. Ne samo,  da poškodüjemo pri tom sadno drevje, ar njemi polomimo rodni les, nego je tak, s silov potrgano sadje malo vredno, naj si bode, da je ponücamo doma ali pa odamo, ar, je prerano brano sadje šče ne zrelo, ne da niti dobroga niti dugo ne trpečega mošta, na trgi pa pokvari ceno šče dobromi blagi.
Mi smo navezani z našlim sadjom na zvünske tržišča, kama ne priti aja samo naše, nego tüdi ameriško avstralsko i rusko sadje, ki je vnogo bole skrbno spravleno. Zavolo toga se samo odsebe razmi, da to sadje dosegne lepšo ceno i uspešno konkurira z našim. Nevarnost je, da mi zavolo toga zgübimo sadni trg, ka bo melo za posledico, da mi naše sadje, ki je itak od narave jako lepe kvalitete ne bomo mogli več tak vugodno odavati.
Če ščemo tekmüvati z uspehom na drügih sadnih tržiščaj je pogoj da znamo zahteve i običaje svetovnoga trga i da se jim s pridrüžimo. 
Sadje naj se ne bere prerano. To je posebno važno pri jesenskom sadji, ki pridobi naj več na težili kvaliteti ravno zadnje dni. Rano poletne i jesensko sadje trbe brati,  kda je popunoma razvito (drevesno zrelo), teda prvle, kak je za vživanje zrelo. To sadje za vživanje dozori med prevozom i v shrambaj. Zimsko (kesno) sadje trbe püstiti kem duže na drevi.
Na podlagi zakona od  kontrole
izvoza kmet. pridelkov, ki je lani izišao v Uradnom listi, je v Službenih novinaj od 12. junija 1931. objavleni pravilnik od kontrole friškoga sadja namenjenoga za izvoz, Po tom pravilniki more biti sadje, ki je namenjeno za izvoz zrelo, brano z rokov i nepoško-
düvano. Zeleno, nezrelo, prezrelo, stučeno, nečisto, deformirano, poškodüvano po toči, strošeno z drevja i zmlačeno friško sadje se ne sme izvažati kak sadje za jelo.
Jaboka ne smejo, biti menša od 5 cm. v premeri. V ednoj pošilki morajo biti jaboka edne sorte i ednoga razreda ino približno ednake velikosti, ovači se more to sadje označiti kak „mešano“ ali „za predelavo“.
Pregled i kvalifikacijo sadja bodo vršili posebni komisarje, ali pa sreski kmet. referentje izdajo tozadevno potrdilo. Če blago ne bo odgovarjalo predpisom označenoga pravilnika, ne bode komisija (komisar) izdala toga potrdila. 	Navajam  nešterne termine, pred
šterimi bi se spodi označene sorte ne brale i to : sharlamonsky ne pred 25. julijom pisani kardinal ne pred 25. avgustom, londonski peping ne pred 1. oktobrom kosmači  (ledrance) ne pred 20. septembrom, mošancika ne pred 15. oktobrom, kanadka ne pred 25. septembrom, bobovec ne pred 15. oktobrom, jonathan ne pred 15. oktobrom, zlata parmena ne pred 25. septembrom, štetinec ne pred 25. septembrom.
Preranoga spravlanja sadja pa ne zakrivijo vsikdar posestniki, nego v prvoj vrsti tisti trgovci, ki takše zeleno blago küpüjejo i silijo sadjarje
9 augusta 1931.
NOVINE
 7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM.
Ӏ
Oči, ki so ličile mandeljni, je podpro v opazüvalno i je z mrkov z pozornostjov opazüvao učinek. Oči so njemi bile mrzle i nepremične kak falat ledü. Zdaj se je brez brige obrno i je na falat papira zabeležo nekši obrazec. Potom je odložo opazüvalno cev i je srepo gledao pred sebe. Stao je za stolom, kak kakši kip.
— Mutsuhito Dsain, ka premišlavate? — je pitao Overton, (drügi  pomočnik. — Ali se vam ne posrečilo ?
— Pač — se je stepo Japonec. — Samo na to sem mislo, kak zdaj v mojoj domovini vse cvete . . .
Nekakši žalosten smehljaj njemi je preleto na brezkrvni, žuti obraz, pogled se njemi je otrüjeno zgübo v daljavi; iz fabričnih rorov se je po nebeskom oboki valo proti suučnomi vzhodi zamazani dim.
— V tom časi more biti tam jako lepo, — je pravo Overton. — Ali Bog zna, mene tüdi najlepša slika samo za nekaj časa prevzeme. Ve je vendar tak naravno, ka je lepo. Kakši znanstveni obrazec ali kakša istinska skrivnost me bole zanima . . .
Mutsuhito Dsain je zdehno.
— Cvet je najčüdovitejši obrazec i najveličastnejša kemična skrivnost, štero samo tisti reši, ki išče klüč rešitve v samom sebi. Korina je skrivnost stvarstva. Lübim naravo. Ar znam, da sem klüč narave jaz : misleči človek . . .
Overton se je zdigno. Eleganten posvetnjak je bio tüdi v belom delavnom jopiči, kda se je pomali sprehajao po velkoj delavnici. Japonec je z mrzlim pogledom sprevajao lepoličnoga mladenca; Overton je bio podoba popunoga amerikanskoga bogataša.
— I tüdi narava ne izvrši nžišega dela,  kda stvori cvet, kak mi, trda prizovemo iz dna preiskovalnih cevk neznano formulo . . .
listina, — se je veselo; smejao Overton — ve tüdi zemla ne nikaj drügoga kak (velika preiskovalna cev, v šteroj se odigrajo isti velki učinki, ki jih v pomenšanoj obliki opazüjem v opazovalnoj cevi . . .
— Tak je, — je prikimao Japonec. — Kak daleč ste prišli s poizküsi ?
Overtonov obraz se je zmračo.
—	Na začetki začetka sem še. Razteznost plinov . . . Nora istina. Ali se mi posreči vresniči, da bi se plini v valovitoj liniji širili naprej. Tak kak
jaz ščem . . .
— Nemogoče.
— Samo edne misli trbe, vzplamtečoga bliska i sem na pragi skrivnosti. Samo edne misli i čüstva, da zrüšim edno veliko zakonitost sveta — živlenja.
Plini, ki se bodo dali voditi ! Kda se nevidna plinska molekula ne bode mogla ločiti edna od drüge, ar jih bo moja vola vküp držala. Ka pravi k tomi Mutsuhito Dsain? 
Japonec se je nasmehno.
— I zakaj ščete vkovati v verige plinska tela ? —je pitao potom resno. —Naravi nemogoče delati sile. Zakaj ščete zrüšiti navuk od; razteznosti plinov ? Kakši znanstveni pomen ma to ?
Poglednola i sta se.
— Za človeško bodočnost delam — je z višine odgovoro Overton.
—Jaz tüdi.
— Ali tüdi drügi smotri mi miglajo pred očmi. .
Japonec se je naslono na sto.
— Vojska ? — je pitao tiho.
—	To, — je prikimao Overton.
Mutsuhito Dsainovo oko je vzplamtelo. Punčica se je raztegnola, potom znova skrčila i izraz je otopeo, samo na zbočenih vüstaj je zaigrao nekših fini, zaničljivi smehljaj.
—	Vojska je mati betegov i mantranja, mir pa . .
—. . . priprava ma drügo vojsko, ga je prekino
Amerikanec. Zvezda Zdrüženih držav se zdigava i. . .
— Japonski se smeje bodočnosti, — je mirno pripomno Mutsuhito Dsain.
Overton se je vznemiro, vendar pa se je premagüvao.
Kak mislite ? — je poglednola prijatela.
Japonec se je nagno nekelko naprej i je na prsaj prekrižao roke.
—	Anglija je obstarela, ali svetovno gospodstvo ma šče v rokaj. Latinski narodi So nazadüvali, slovanstvo se je izživelo, germanski militarizem je oslabeo. Što je na vrsti ? Amerika ali Japonska. Ali tüdi lüdstvo Amerike spada k beloj rasi i mešanica lüdstev v sebi nosi one razkrajoče klike, ki so semle-le velike narode na pozorišči svetovne zgodovine . .
— I Japonska ?
— Mi smo še barbari ; vi tak mislite.  Ja, mi smo še barbari, naša kultura pa je stara. Ne kultura, kak je vaša. Naša kultura je vzklila iz slave i sijaja pretečenih vekov i je rasla v deželi Vzhajajočega sun-
ca, čisto i zvesto. Naša kultura je resna kultura. Naša kultura ne zvünešnjost. Ka je na nas zvünešnjost, smo jo prevzeli od bele rase . . .
Overton se je smejao.
— Mi ne smo postali krščeniki,  ali potrpežlivi, ponižni, brez velikih zahtev i požrtvovalni smo, — je nadalüvao Mutsuhito Dsain. — Japonec ves srečen
merje za plemenite ideale. V düši našega lüdstva še vedno tlijo one svete, strahotno velike sile, ki so v zapadnih narodih že spomrle. Japonec je ostao zvest svojim dediščinam, je pa z velimi stopaji sledio, zapadnoj civilizaciji, na vnogih črtaj jo je celo prehito. Japonec je žednim konservativen i moderen. Neomahlivi temelj naše moči, naše prišestne oblasti je naravna moč i čistost düše . . .
— Amerika je zdignola svet ! —je protestirao 
Overton. — mir. Mutsuhito Dsain,  inaši mašini  so
glasniki svetovne oblasti dela !
Japonec je s priznanjom prikimao.
Ja. Amerika je delala čüde. Samo da je tü človeška düša postala mašin, medtem kda je pri nas človek düša mašina . . .
Overton se je na ves glas smejao.
— Čüdim se, da mate takše, mišlenje od naroda, šteroga zakladi so podlaga vaše izobrazbe ! — je potom pripomno razdraženo.
Na Mutsuhito Dsainovom obrazi je_ zaigrao tisti značilni Budha-smeh.
— Hvaležen sem g. profesori Brinkley, šteroga bistra pamet je v nove smeri naravnala mojega blodečega düha, se je priklono. — I po osebi g.
profesora Brinkny sem hvaležen tüdi Ameriki : meo bi ja za svojo drügo domovino, če ne bi bio Japonec . . .
(Dale.)
8
NOVINE
9. augusta 1931.
OBRTNA BANKA podružnica v LJUTOMERI
Centrala v LJUBLJANI.
Telefon št. 2. 
Dava obrtne i trgovske kredite ino dugoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršüje bančne posle najkulantneje. Vloge na knižice i na tekoči račun obrestüje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovori višje. Küpüje i odava državne srečke, valute (dolare, francoske franke itd.) po najbolšoj dnevnoj ceni.                        2
Za smeh.
„Kak pa je to, gospod majster, da so zdaj žemlje tak male: prle so bile dosta vekše.“ — „To je ščista naravno“, pravi pek. „Prvle smo pač več testa jemali.“
* *
*
Pri krščanskom navuki pita nadzornik Rudolfa: „Povej mi kakši izrek Jezušov, ki si ga ohrano v spomini iz zgodb svetoga pisma.“ Rudolf nikaj ne pomisli, nego se hitro odreže: „Poberi se šatan !“ — Nadzornik: „Oho, pa ti misliš to na mene?“
* *
*
Ednok je nekši tühinec napravo med vožnjov na vlaki glasno opazko, da bi zdražo verne sopotnice: „Pekla ne, ve Bog ne more spraviti vküp teliko küriva, da bi bilo zadosta.“ Dühovnik, ki se je pelao tüdi v tistom oddelki, pristavi prostodüšno: „Dokeč bo Bog meo zadosta takših klad, kak ste vi, ne bo prišeo v zadrego !“
Razpiše se
tesarsko i kleparsko delo
na stolpi farne cerkve v VELIKIH DOLENCIH. Stari leseni šindel se odstrani i se pokrije s plehom.
Pogoji se lehko poglednejo na župnom uradi v Vel. Dolencih.
Pismene ponüdbe sprejme do 23. augusta toga leta FARNI ODBOR v VELIKIH DOLENCIH.	2
Za sodni okraj Murska Sobota išče svetovna firma
zastopnika
z garancijov po Din. 20.000. Provizija i fiksna plača. Pismene ponüdbe pod značko ,,SMC“ na Upravo našega lista.
Izjava.
Podpisana Vugrinec Peter in Šabjan Franc, posestn ka iz Kobilja, izjavljava, da so neresnične in brez vsake podlage trditve, da je Ljudska hranilnica in posojilnica v Dobrovniku prišla v denarne težkoče. Obžaljujeva, da sva razširjala te popolnoma neresnične vesti in se zahvaljujeva hranilnici in posojilnici v Dobrovniku, da je odstopila od tožbe proti nama.
Dolnja Lendava, dne 28. julija 1931.
VUGRINEC PETER 1. r.
ŠABJAN FRANC 1. r.
NOVA
AUTOBUSNA
PROGA :
Čakovec—Mursko Središče— Dolnja Lendava—Črensovci— Beltinci—Murska Sobota. Začetek vožnje 10. augusta.
Odhod iz Čakovca ob 6.40 vüri Prihod v M. Soboto ob 8.20 vüri Odhod iz M. Sobote  ob 14.30 gori Prihod g     Ćakavce  ob 16.20 gori
Podrobni vozni red i cinik sledi.
Oda se posestvo
v Iljaševcih p. Križevci pri Ljutomeri obstoječe iz 5 plügov zemle, z lepov zidanov hišov i z gospodarskim poslopjom. Natančneje pove lastnik JOŽEF MURŠIČ posestnik v Dobravi p. Križevci pri Ljutomeri.
V občini HRASTJE MOTA
se odata dve posestvi
edno obsega 22 plügov, drügo pa 10 plügov. Pri obema je vse zidano i s črepom pokrito. Što Želej küpiti, naj se zglasi pri NEMEC ALOJZI na Moti.	1
Oda se mlin
zidani i s črepom pokriti novi od leta 1929. 5 párov škeri ; vodni i parni pogon. Poleg je hiša s 4 plügi zemle. Cena se poizve pri lastniki            2
ZORGER KAROL
KRUPLIVNIK p. G. LENDAVA.
Mizarje pozor !
Oda se po pokojnom IVANI BOT, mizarji v Nuršencih pri Ljutomeri vse mizarsko orodje z raznimi mizarskimi mašini z motorom i z lepim sühim trdim lesom.                2
Oda se taki zavolo drüžinskih razmer
ki meri 25 plügov zemle prve vrste; hiša i gospodarsko poslopje, vse zidano v najlepšem stanji
IVAN i MARIJA PROBST
LÜTVERCI p. APAČE.
posestvo
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HAHN IZIDOR-a v M. Soboti.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti                  Izdajatelj KLEKL JOŽEF                   Urednik FRANC KOLENC