Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasijo K. S. K. Jednote. " ^ l : « 17. številka Joliet. Illinois**. 5. aprila leta 1907 I-.etnil< XVI SO ZMAGALI. Dvotedenska pogajanja so bila dolgo brez najmanjšega uspeha. ROOSEVELT JE POSREDOVAL. Dosegli boljše plače in krajši delavnik. Veselje splošno. Chicago, 111., 4. aprila. — Predsednika Roosevelta mirovni odposlanci napenjajo svoje zadnje moči, da preprečijo velik železničarski štrajk. Včeraj sta komisarja Knapp in Neill skušala doseči poravnavo z naravnostnim pozivom na železničarje. A brez uspeha. Danes obnovita ponudbo. Če spet zaman, potem ostane položaj brez tipanja na mirno poravnavo. Nad eno uro je včeraj popoludne Mr. Neill govoril pred 196 člani železničarskega odbora. Stavil je neki predlog kot ultimatum ali zadnjo besedo železniških velikašev. Predlog ni znan javnosti, a baje obsega samo eno privolitev, neznatno zvišano plačo. Zahteva deveturnega delavnika se ni vpoštevala. Potem sta gg. Neill in Knapp hitela v Auditorium Annex in čakala na odgovor. Dospel je šele po 6. uri. Bil je zanikalen. Železničarji so zavrnili predlog in stavili svojega. Skrajno napeto razmerje. Ko so Rooseveltovi agentje culi odgovor železničarjev, so kar obupali nad uspehom posredovanja. Vendar se je določilo še eno zborovanje z železniškimi uradniki pred raglasom ponesrečenega pogajanja. O polnoči je to zborovanje še trajalo. Položaj je skraj no kritičen. Neki glavni železniški poslovodja je izjavil, da železniške družbe sedaj še trdovratneje zavračajo železničarske zahteve, nego so jih od začetka. Zadnje upanje Roosevelt. Tu mislijo, da Rooseveltovi odposlanci ne bodo predlagali razsodišča, razun, če predsednik Roosevelt isto posebej priporoči. Samo tedaj bo govor o razsodišču, ako predsednik izrazi svojo željo v tem oziru. Železničarji pa so izjavili, da bi jim poravnava tem potom ne bila povšeči in da niso voljni sprejeti razsodišča. Železničarji zmagali! Chicago, 111., 5. apr. — Železničarji so zmagali in njih položaj je znatno zboljšan vsled Rooseveltovega posredovanja. Plača jim je zvišana, iff*"sicer-kondukterjem $10 na mesec, a o-stalim v sorazmerju. Nadčas (overtime) za delo bo primeroma plačevan, a delavnik je določen na 10 ur. Busse župan chicaški. Chicago, 111., 3. apr. — Z večino 13,476 glasov je bil včeraj izvoljen chi-caškirp županom Fred A. Busse, republikanski kandidat, ki je dobil skupaj 165,289 glasov. Njegov nasprotnik, demokrat Edward F., Dunne, dosedanji župan, je ostal v manjšini s 151,913. glasovi. Sociališki kandidat George Koop je dobil 13,542 glasov, in pro-hibicijonist Wm. A. Brubaker 5,981. Udeležba na volitvi je bila izvenredno mnogoštevilna, kajti skupaj je bilo oddanih 336,725 glasov. Mestnim blagajnikom je bil izvoljen demokrat John E. Traeger z večino 7,983 glasov. Glavni volitveni boj se je vrtel okoli naredeb o pocestni železnici, ki jih je nedavno sprejel mestni zbor. Harry Thaw. V PiyOVARNICAH. V St. Louisu, Mo., bili pivopivci v strahu, da vsled štrajka piva zmanjka. VEČ PLAČE,KRAJŠI DELAVNIK. Nova pogodba med pivovarji in delavci za tri leta. New York, 3. apr. — Pričakuje se da bo komisija, ki ima določiti, ali je ! Thaw duševno zmožen, posvetovati se s svojimi zagovorniki, danes svoje delo zvršila in izdala, razsodek. Bržkone se popolno poročilo komisije nikdar ne objavi. Če bo Thaw spoznan duševno zdravim, bo sodnik Fitzgerald kar odredil nadaljevanje o-bravnave, ne da bi dal kako pojasnilo. Ako bo pa slučaj nasproten, bo pa sodnik na kratko omenil razsodek komisije in Thawa izročil kaki blaznici (norišnici). Tam bi ostal, dokler ga ne bi superintendent- proglasil duševno zdravim, nakar bi se obravnava spet začela. Če se bo obravnava jutri nadaljevala, bodo zagovorniki takoj imeli svoje sklepčne govore, tako da bo še pred koncem tedna sodba izrečena. Nezaželjeni priseljenci. Washington, D. C., 3. apr: — Poselitvena komisija je obveščena, da so Japonci odpotovali iz svoje domovine v Mehiko, a da bodo poskušali, vtihotapiti se čez meje Združenih držav. Določilo se je, da jim je japonska vlada dala potne liste za Mehiko; japonska vlada torej ni odgovorna za to nezaželjeno priselitev. Istotako hodijo mnogi Japonci s potnimi listi svoje vlade v Vancouver, B. C., da se potem vtihotapljajo od tam v Združene države. Priselitveni uradniki smatrajo stvar za jako resno, ker je primeroma tež-kd, stražiti meje ob Mehiki in Britanski Kolumbiji. Ne v Brazilijo. Roosevelt v Jamestown. Washington, 1. apr. — Dne 25. t. m. pojde predsednik Roosevelt v spremstvu svoje soproge, hčerke Ethy in obeh najmlajših sinov v Jamestown na razstavo. Potoval bo na jahti “May flower”, ki bo do povratka tvorila njegov glavni stan. Razstava bo otvorje-na dne 26. aprila. Spet oživel. Spokane, Wash., 3. apr. — George C. Miller, 13 let star sin tukajšnjega trgovca, se je igral s tovariši v nekem poslopju, pa je strmoglavil skoz okno in obležal na videz mrtev, z rano na glavi. Prepeljali so ga v pogrebni zavod in položili na mrtvaški oder. Čez nekaj ur se je nenadno prebudil in začudeno pogledal po soseščini, proseč, naj ga dvignejo iz steklene krste. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu je dr. Appleton očistil in zašil rano. Medtem je prišel dečkov oče in šla sta domov, kakor se ne bi zgodilo ničesar. Vsled padca so se bili možgani omamili, tako da je bil deček nekaj časa na videz mrtev. Carnegie zavrnjen. Detroit, Mich., 2. apr. — Iz števnih zapiskov, ki so sedaj popolnoma zaključeni, je razvidno, da je ponudba Andrew Carnegiejeva s 100 glasovi odklonjena, po kateri je hotel prispevati s svoto $750,000 za ljudsko knjižnico. Močno priseljevanje. New York, 29. marca. — Na dvanajstih včeraj sem doplulih parnikih je dospelo nič manj nego 16,053 med-krovnih in 1896 kajutnih potnikov. To je bržkone največje šjtevilo v tej se- Riga, 31. marca. — Generalni guverner baltiških pokrajin, generallajt-nant baron Moeller-Sakomelskij, je prejel od ruskih naseljencev v Braziliji pismo, v katerem se pritožujejo čez težavni položaj naselnikov in nepravično ravnanje od strani Brazilcev ter ga prosijo, naj prepove nadaljnje izseljevanje iz baltiških pokrajin v to južnoameriško republiko. Pijanec zblaznel. Chicago, 111., i. apr. — Strašen slučaj blaznosti vsled pijanstva se je pripetil včeraj popoludne pod h. št. 538 na West Erie cesti, ko je 29 letni kurjač Henmann Hayes naenkrat zbla znel. Razbil je vse na kosce, kar mu je prišlo pod roko, pretil je vsakemu, ki se mu je bližal, z umorom in pobojem, in neprestano se je videl obdanega od kač, podgan, miši in druzih pošasti. Ker se je bilo bati, da izvrši samoumor, je bila poklicana policija iz westchicaske postaje. Ampak * šele po dolgem energičnem boju se je posrečilo, spraviti ga v patrolni voz in odpeljati v Detention-bolnišnico. Imela škarje v telesu. Wichita, Kans., 3. apr. — Ranocel-niške škarjice (forceps), 5 palcev dolge, ki so bile v njenem telesu štiri leta, so bile odstranjene iz ledja gospe W. R. White iz Bramana, Okla., v tukajšnji bolnišnici. Zdravniki so jih zasledil z X-žarki. Pred štirimi leti je bila Mrs. White operirana v tem mestu in odstranjeno je bilo ulje_ z njenega levega boka. Izza operacije je čutila bolečino v boku, ki je postala nazadnje neznosna, zlasti med sedenjem. Sedaj z X-žarki najdene in odstranjene škarje so bile med operacijo uljesa v telesu pozabljene. Redek slučaj. Železniška nesreča: Colton, Cal., 29. marca.—Na Southern Pacific-železnici se je pripetila sinoči v tukajšnji bližini strašna nesreča, pri kateri je najmanj 26 oseb storilo smrt in 100 ali več bilo ranjenih, mnoge izmed njih smrtno. Vlak st. 9, vozeč iz New Orleansa v San Francisco, je drdral s hitrostjo 40 milj na uro, kar naenkrat je vsled odprtega ogibališča skočil s tira. Izmed 14 vagonov se jih je 10 zdrobilo na kosce. St. Louis, Mo., 3. apr. — Pivovarski štrajk je končan, delavci so se vrnili k delu z večjo plačo in krajšim delavnikom, in v St. Louisu, kjer so pivopivci že trepetali strahu, bo spet dovolj piva. Štrajk se je začel zadnjo soboto, ko je 850 pivovarniških delavcev ustavilo delo, zahtevajoč zvišanje plače od 5' do 60 odstotkov. Vsaka pivovarna v mestu je bila prizadeta. Pozneje so se štrajkarjem pridružili še drugi vsluž-benci, tako da je'bilo v St. Louisu 1300 štrajkarjev in v East St. Louisu 40. Vseh pivovarnic je tu 21. Nova pogodba sklenjena. Pivovarji in njih vslužbenci so sklenili pogodbo na tri leta, ki so jo podpisali obojestranski zastopniki. Nekaj časa je bilo videti, kakor bi st pogajanja utegnila popolnoma ponesrečiti, ker so pivovarji hoteli imeti v pogodbi pridržek za razsodišče, a temu so se delavski zastopniki protivili. Nazadnje šo pa delavci popustili. Dovoljena zvišana plača in skrajšani delavnik za-dobita takoj veljavo. Izpremembe v pogodbi. Sledeče so po sporazumljenju dosežene izpremembe: Olarji (brewers) in sladarji (maltsters) — pralničarji (washhouse men), zvišek od $15 na $16.50 na teden; kletarji (cellar men), od $16 na $17.50. Polnilci steklenic (bottlers)—so dobivali $1.70 za 9 urni delavnik; dobivajo sedaj $2 za 8 urni delavnik. Kurjači (firemen) — so dobivali $15 na teden;, dobivajo sedaj 30c- na uro za 8 urni delavnik in sedem dni na teden. Nakladalci blaga (freight handlers) — so dobivali $2 za 9 urni delavnik; dobivajo sedaj 27J^c na uro. Oljniki (oilers)—so dobivali $62.50 na mesec, dan po 10 ur; dobivajo sedaj $15 na teden in 8 urni delavnik. Strojniki (engineers) — zvišek od $20 na $23 na teden. Vozniki (drivers) — zyišek od $14 na $15 in od $\6 na $16.50 na teden. Ledovozarji (ice pullers) — osem namesto deset ur na dan za $2 na dan. Delavci — so dobivali $1.89 za devet ur, dobivajo sedaj $2 za osemurni delavnik. Potres v Armeniji. Carigrad, i. apr. — Poročila se potrjujejo, po katerih je bil močan potres pri Bitlisu v turški Armeniji. Mnogo oseb je storilo smrt. Natančnih podatkov še ni. Tamkaj naseljeni Američani in misijonarji so baje ob svoja bivališča. Carigrad, 3. apr. — Potresi v Bitlisu se ponavljajo. Škoda ogromna. Vsled kihanja oslepela. Trenton, N. J., 1. apr. — Vsled močnega kihanja je gospa Joseph Jack izza nekaj dni ob svoj vid. Gospo Jack je močna kihavica tako utrudila, da je šla takoj počivat. Ko se je dru-zega jutra prebudila, je bila slepa. Specialisti iz Philadelphije mislijo, da se je vsled močnega kihanja kri vlila iz očesnih žilic. * Maksim Gorkij zbolel. London, 30. marca. — Po brzojavki, dospeli iz Rima, je znani ruski revolucionarni pisatelj Maksim Gorkij nevarno zbolel na sušici in leži na bolniški postelji v Rimu. Neprava dojilja. Pariz, 3. apr. — V Lyonu je izstopila iz vlaka jako obsežna dojilja s skrbno zavitim otrokom v naročju. Ker se je obnašala jako sumljivo, jo je komisar povabil v svojo sobo. Ker mu je otročiček jako ugajal, si ga je hotel natančnejše ogledati — a glej, o-trok ni dal glasu od sebe in kako tudi, ko je bil iz trdega papirja, v njem pa tobak. Tudi pod obleko je imela debela dojilja vse polno tobaka. Njena avba je bila natlačena s cigarami, v posteljici otrokovi pa so zalotili dve škatlji tujezemskih povoščenih žve-plenk; na Francoskem je namreč naložen velik davek^ na žveplenke. Seveda so blago kot vtihotapljeno zar plenili. Sv. oče tolaži. Rim’, 2f apr. — Američani so razočarani nad tem, da se ne nahaja riije-den Američan med prelati, ki bodo dne 15. t. m. povišani v kardinale. ., Papež, ki je bil o tem obveščen, se je iziaz 1 takole: “Naj malo potrpe, po zneje bodo zadovoljni. Število kardinalov je omejeno, kandidatov je mnogo tu." Papež je potem dostavil, da prav dobro razume položaj v Združenih državah in ve, da je katoliška cerkev tam znatno napredovala, in na, te okolno-sti bode ozir jemal prav kmalu. Papeževa hvala. Rim, 31. marca. —Papeški državni tajnik, kardinal Merry del Val, je v imenu papeževem naslovil skrajno laskavo pismo na nadškofa Quigleya iz Chicage, v katerem slavi duhovščino in lajike oVnenjene nadškofije zaradi doseženih uspehov in napredka ter hvali njih energijo v nabiranju darov za/sv. očeta. Kmečki upor končan. Bukreš, Rumunsko, 30. marca. — Ko so vojaki začeli streljati s topovi na uporne kmete, so se . ti umaknili in začeli razprševati, kajti z vilami in kosami .bojevati se proti topovom, je pač nemožno. Generali kmetov so bili večinoma vaški učitelji in duhovniki. Tudi žhnske so se borile Bukreš. 1. apr. — Samo še nekaj upornih lžnrm supervisor jem. Čestitamo! Cirkus Barnum & Bailey pride v 1 t junija meseca. Zadnjikrat je bil 1904. Joliet, 111., 2. apr. — Dobro mi je poznato, da veliko število Hrvatov v Ameriki čita katoliški list “Amerikan-ski Slovenec”, katerega priporočam Hrvatom v bodoče. Uskrs ali Veliko noč smo prav slovesno praznovali v hrvatski šolski zgradbi na Broadway, katera služi začasno za h^am božji. Mali oltar je bil krasno nakinčan, in veleč župnik g. Violič je imel tako ganljivo propoved, da je omehčal vsako trdo srce. Pri fleseti sv. maši je bila udeležba ogromna, za kar vsa Čast zavednim katoliškim Hrvatom! Hrvatsko žensko društvo sv. Ane H. R. K. ‘Zajednice je priredilo na velikonočni ponedeljek v Turn Hallu veselico s plesom v korist cerkve. In kaj je ta veselica prinfslk? Nič manj kakor $950,00. Hvala zato gre predvsem dvema članicama omenjenega društva, to je gošpej Heleni Ecimovič in go-spej Karmeli Kirinčič, kateri sta se s pomočjo svojih vrednih soprogov in drugih darovalcev toliko trudili, da je prinesel kontest med njima $868.50. Obe gospe sta nabrali skoraj enako svoto, torej sta se obe res trudili za sv. vero in svojo narodnost. Kakor so dajali Hrvati v stari domovini svojo kri in življenje za sv. vero in svojo narodnost hrvatsko, tako ostanimo, bračo v Jolietu in Ameriki, tudi mi vedno zvesti katoličani in zavedni Hrvati! Kadar te kdo vpraša “kdo si in odkod si?” odgovori: Hrvat sem iz Hrvatske! Sramota, ako se kdo s ra milj e svoje sv. vere in svojega hrvatskega imena! Zavedni in v slogi bomo dosegli vse, česar želimo. Zatorej — Bog i Hrvati! Anton Fritz, Hrvat v Jolietu. ke na plesne veselice in maškarade v postnem času. Društvo “Sava” je priredilo na cvetno nedeljo igro “Rokovnjači”, pri ka~* teri so ženske od 14—35. leta v hlačah skakale po odru. .Obleka je bila tako pohujšljiifa, vedenje in plesanje pa še bolj, da se kaj tacega ne vidi v najbolj razupitih tingl-tangl gledališčih. Pa to še ni vse. Po igri so plesali vse križem dolgo "V jutro.Vprašam, ali se to spodobi v postu na cvetno uedeljo? In kako more list, ki se za katoliškega izdaja, take reči priporočati? Zato Vas prosim, da v “Am. Sl.” to nesramnost omenite, ker “Nova Domovina” Stori zaradi businessa — vse. Janez Lavrič. Opomba uredništva. — O, isti zadevi smo prejeli iz Clevelanda še tri druge dopise, ki vsi ostro obsojajo ta maškaradni ples na cvetno nedeljo. Dotični gospodje dopisniki naj nam ne zamerijo, da njihovih dopisov ne objavimo, ker gorenji zadostno pojasni stvar. Mi sicer ne moremo predpi-savati “Novi Domovini”, kakih oglasov naj ne sprejema v svoj list, ampak z vso odločnostjo protestujemo, da nosi na čelu ime “katoliški” dnevnik. List, ki .priporoča take stvari v svojih oglasih, kakor “N. D.” v 79. in 80. številki t. 1., kjer vabi na veselico, kjer bo pri “običajnem plesu” igrala godba na lok in bodo nastopili mladi vojaki v “mičnih uniformah” na cvetno nedeljo; list, ki se norčuje iz božje previdnosti, kakor “N. D.” v 88. št. t. 1. pišoč: “Po božji neprevidnosti se je posrečilo itd.”—tak list ne zasluži imena “katoliški”. Vrzite ga torej proč, kakor ste ga že dvakrat poprej in pokažite se v svoji pravi luči in ne slepite našega vernega ‘naroda! A A.«.A A A A A A A A .» .♦■AAA..*. A .«. A A A A A A A .»■ A J.A.ê A A A ■«. A .♦. A A A A A ■«. A A .«■ A A ,»■ A A A >. A .» % % f J I 4 MoC. Chicago, 111., 2. apr. — Katoliški Slovenci v Chicagi smo obhajali Veli-konoč prav slovesno. Ob 10. uri so se zbrala pred cerkvijo sv. Štefana vsa moška katoliška društva: Dfuštvp sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.; društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J.; društvo sv. Jurija št. 960. C. O. F.; društvo Zvon št. 70, J. S. K. J. Društveni člani, z znaki (regali) na prsih so napravili pi-ed cerkvijo špalir. ‘In ko je mimo tnjih korakal domači župnik, so se vsi odkrili. Nato so Vsi za svojim duhovnikom paroma odšli v cerkev, in se postavili .vsako društvo k svoji društveni zastavi. Cerkev je bila natlačeno polna. Pokazalo se je očivid-no, da je naš narod v Chicagi povečini dobro ohranjen in zvest svoji katoliški veri. Med veselim velikonoč-. nim petjem je služba božja hitro minula in radostnih obrazov smo se razšli vsak na svoj dom. V cerkvi smo pa za velikonočni dar podarili $447.50. Do tolike kolekte so pa pripomogla naša vrla katoliška društva, ki so skup no dala $90.00. Sklepom naj še omenim, da vlada med katoliškimi Slovenci največja sloga. Naši ferski nasprotniki sicer kričijo in besnijo, a to nas nič ne plaši. Cim bolj bodo napadali, tem bolj še bomo mi združili in tem bolj se bo krepila naša moč. Mi smo složni, duhovnik je z nami in mi.smo z duhovnikom, in kdo nam more priti do živega? Če pa •chicaški list našega duhovnika in druge duhovnike napada, to je pa dobro znamenje, ker tisti duhovnik, katerega bi ti hudobneži hvalili, tisti duhovnik gotovo ne more Tm smo hoteli povedati odborniki slovenske cerkve sv. Štefana iz Chi-cage. Avgust Poglajen, 144 W. 23rd St.; John Mesec, 1339 So. 4ist Ave.; Martin Lavrich, 515 Blue Išland Ave. Chicago, III., 2. aprila 1907. — “Narobe svet” — sem vskliknil, ko sem slišal, da so se v Clevelandu slovenska dekleta začela kazati v moških hla čah in ko sem bral v “Gl. Sv.J, da so mihvauški socialisti začeli nositi ženska krila. Boljše obleke Bi si slovenski odpadnik res ne mogel izmisliti pustna šema nori samo na pustni dan socialist v ženskem krilu pa brez konca in kraja. Zatorej ne zameri Mrs. Socialist ali po kranjsko: Aliča Kovačeva, če ti dam en dober svet. Vem, da imaš pod svojim krilom veliko srce, ki res toplo bife za odpadnike okrog “Glas Svobode”. Rada bi jim poma gala, pa ne znaš kako. Vidiš, če samo zoper “farje” zabavljaš, to Kondi in Kakerju in drugim, ki čakajo sodbe, prav nič ne pomaga. Oni hočejo “cash”. Le beri oni “Klic na pomoč’ in razsvetljil ti bo socialistično buti co, da boš takoj spoznala, kje jih čevelj žuli. Pojdi od hiše1 do hiše in kolektaj za nje; vzemi vse, kar ti dajo, magari. če je tudi samo ic, pa kvan-taj dobro — in to znaš — kvantaj iz dna svoje odpadniško-socialistične duše in našla boš milost* pred Konda & Co. Kolektaj in ne vtrudi s? kolekta-ti za nje, ti nesrečneži potrebujejo mnogo, potrebujejo tisočakov. Toženi so že zdaj za $10,000 in kaj še pride, kdo ve? In kadar boš veliko nakolek-tala, potem pridi v Chicago. V plačilo za tvoje delo in trud te bodo peljali pred najnovejšega slikarja v Chicagi. Ta je velik umetnik in posebno spreten v slikanju oslov; stavim, da bo tudi oslico dobro pogodil in jo razstavil v ‘Glasu svinjarije’ in tvoja slava se bo širila med vsemi slovenskimi odpad niki v Ameriki in Evropi, pri tvojem imenu bo^o pili, peli in kleli, o — slava ti! prvi slovanski socialist v ženskem krilu. J. B. ! ❖ I % 4 t t ♦ ! ! I ❖ i ❖ ! ! •> ! ! v t t ♦ I i ! ! V starem veku so morali biti samo bojniki čvrsti in močni. Današnji dan se mora pa vsak mož, žena ali otrok boriti za svoje zdravje. Moderno način življenja iemoga moči. Svoje zdravje si ohranite lahko *s ohranitvo zdrave in močne krvi. V' Severov kričistilec krepča, oživlja in množi kri, prežene nesnažnosti, vzbuja slast jedi, prežene izpuščaje, prhaje itd. neži polt, ter življa celi ustroj.Ker je zdravil vaše znance, bo i vas ozdravil. Cena $1.00. Zoper bolezni prebavnosti, kakor je težka prebava, zoprnost, utrujenost, tudi za Zoper kašelj, prehlajenje, zamolklost, bolez- slabe in bolestne žene, za okrejavače ni v goltancu, naduho, davico in vse bolestnika, za obnovljenje moči, sta- pljučne bolečine, zdravilo, katero oz- rejših ljudi ni boljšega zdravila, kot dravi vse imenovane bolezni je Severov Severov balzam življenski balzam za pljuča. Cena 75c. 4 Cena 25C in 50C. N , ' ' Dobiva se v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA tu — K izkazu darovalcev za cerkev sv. Kocjana fare Škocjan pri Turjaku, objav" n.emu'v z-’dnji štev. A. S., nam jv pripomniti, da se je nabiralo za novo no cerkev, kar sta nabiralca v doti'nem svojem dopisu pozabila povedat'-. Neka Mrs. Andrews je tožila ne-t ylerja 7.a $3.000 odškodnine, ' je.neka njegp- a cev poplavi nje- ■ V 1, "• i> ritliču - . Porotno- so ’ • je Ely, Minn., 27. marca. — Tukajšnji sociji in svobodomisleci kar besne od jeze, napram pisanju 6 njihovi sveti Jednoti in njenimi nad vse duhovitimi vodniki. Predbacivajo, da kaj to mar Amerikanskemu Slovencu za njihovo Jednoto in njena pravila. Zdaj jim je zopet Rev. Sojar v laseh. Zatorej le naprej do zmage, in ne molčati več! Mplčalo se je itak predolgo napram njihovim napadom. Če so oni, sociji, napadali brez povoda vse, kar deluje po katoliških nazorih, ali mi moramo potem molčati na vse to? O ne, nikakor ne, pač pa odgovarjati jim krepko. Na ta način jih ukrotimo kakor divjake. Čevii nobenega odgovora proti njih hudobnim napadom v eni ali drugi-zadevi, že mislijo mnogi či-talci Glas Svobode: “To seve je gotova resnica, zakaj ko bi ne bila, bi se marsikdo oglasil na tako pisanje.” Mi vidimo, če se molči, dobivajo socij-element( večjo moč in peroti. In pro-roki svobode tem hlastneje delujejo in se odlikujejo s svojim črnim delovanjem. Da se to prepreči in omeji, treba z združenimi močmi nastopiti proti sovragom, kateri sejejo črne nazore. Torej ha delo do zmage! Za sedaj naj zadostuje to, prihodnjič se zopet oglasim. S srčnim pozdravom beležim Prijanovičev Jože. Cleveland, O., 26.' marca 1907. — Dragi gospod urednik! Ko bi bil bolj zmožen pisanja bi Vam veliko napisal, da bi vedeli vsi Slovenci po Ameriki, kako slabo se nam tukaj godi v verskem oziru. Pa moja roka ne gre tako hitro, zato Vam samo, potožim naše žalostne razmere. Ni zadosti, da “Nova Domovina”, ki se ipienuje katoliški list, neprenehoma blati duhovnike, ampak priporoča in vabi roja- Kansas City, Kans., 29. marca. — Cenj. g. urednik A. S., dovolite mi to liko prostoravv cenjenem listu, da uvr stite vanj ta moj mali dopis, s katerim' zopet naznanim rojakom po širnej A-meriki o dejanju in nehanju tukaj bivajočih Slovencev. Kot je bilo že enkrat naznanjeno v listu A. S., snio mi vneti Slovenci pred dvema mesecema ustanovili cerkveno društvo, takozvano Cerkveno Delavno Društvo sv. Jožefa. Namen tega društva je, nabirati mesečne prispevke in kolektati od dobrodelnih src ter delovati na korist bodoče slpven-ske ecrkve. To društvo šteje že« se- daj 76 članov. Vsak ud plača en dolar kot mesečni prispevek. Od teh udov vsak je že posebej daroval lepo svotico, tako da imamo že v blagajni čistega 15 stotin dolarjev. Sedaj se gre le za to, da dobimo slovenskega duhovnika. Upamo, da ga tudi kmalu dobimo, ker le potem nam bo nekoliko ložje delovati v prid slovenske cerkve. Omenjam pa tudi tole, da se tudi pri nas tukaj nahaja širokoustnih nasprotnikov. Ti reveži se pehajo in slinijo na vse mogoče načine, da bi nam razdrli to, kar smo počeli delovati za dušni blagor in v ponos slovenskega naroda. To so nekaki odpadniki od društva sv. Petra in Pavla. Saj že pregovor pravi: Kar j? na drevesu gnilega, to odpade, le zdravo sadje ostane. Toraj tega naj bo sedaj dovolj, saj je bilo že večkrat naznanjeno v listu A. S., kakšni so ti možaki. Torej dragi rojaki v Kansas City, kateri še niste udi tega cerkvenega društva, pristopite takoj, to vam bo v vaš prid in telesni in dušni blagor in v ponos slovenskega naroda, in ne poslušajte takih zagrizencev, kateri se sramujejo pokazati svojo narodnost. Saj pravi pesnik: “Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.” Sedaj pa naznanjam še eno veselo vest, namreč, da so si tukaj tudi naše vrle Slovenke pretečeno nedeljo, t. j. dne 24. marca ustanovile žensko podporno društvo sv. Veronike. Pač lepo načelno ime, kot ga menda še ni takega v Združenih državah. Takoj p'ri ustanovitvi je pristopilo 42 članic, in kot se slisi, jih še veliko pristopi na prihodnji seji, ker pristopnina bo še ista, kot je bila prvi mesec. Tudi to novo društvo je namenjeno takoj pristopiti k naši slavni K. S. K. Jednoti, ^a kar gre našim vrlim Slovenkam vsa čast. Obenem tudi naznanjam, da je društvo sv, Petra in Pavla znižalo vstopnino ih sicer na 2 dolarja za vsako starost, in ker velja ta vstopnina samo nekaj mesecev, zatorej se vabijo vsi oni Slovenci, kateri niste še pri nobenem društvu, da nemudoma pristopite k našemu društvu in pod krilo naše slavne K. S. K. Jednote. Ker ne veste ne ure ne dneva, kedaj vas nesreča zadene, in ker bo tudi naše društvo plačevalo po novih pravilih 6 veliko več naročnikov in dobrih predplačnikov. Ud K. S. K. Jednote. Waukegan, 111., 2. aprila 1907. — Velikonočne praznike smo letos prav slovesno praznovali. Veliki teden je bil v cerkvi napravljen božji grob, ki ga je krasilo mnogo svežih rož, ki so jih darovale v ta namen naše vrle slovenske žene. Vitezi sv. Jurija so v svojih uniformah stražili božji grob v petek in soboto. Vstajfenje se je vršilo ydiko soboto zvečer, s slovesno procesijo s sv. Reš. Telesom po cerkvi, katere so se udeležili Vitezi sv. Jurija polnoštevilno in šolska dekleta v belih oblačilih in z gorečimi svečami. Velikonočno nedeljo so se vsa naša katoliška društva s svojimi znaki in zastavami korporativno udeležila sv. maše ob 10. uri. Pevski zbor je pod vodstvom organi stinj e gospe Kukar popeval vesele velikonočne pesmi, fantje pa so potrkavali, da je bilo veselje. Kolekta za cerkev je znašala $444-25. Z delom gre pri nas dobro naprej in nove tovarne se bodo zidale. L. K. vod se je vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefa v Calumetu. Rajnik zapušča v stari domovini žalujočo mater, a tukaj na AIoha\yku enega brata in enega v Arizoni ter več sorodnikov. Naj v miru počiva in bodi mu tuja zemlja lahka! Zatorej, rojaki, pristopajte k društvom, dokler je čas, zakaj mnogokrat je prepozno. Ta mledenič, Mihael Lamut, ni odlašal, ko je prišel iz stare domovine. Kakor hitro si je delo preskrbel, je stopil v društvo in Jednoto, in bil dober ud našega društva sv. A-lojzija. Kako lepo podporo bo dobila njegova ostarela mati od naše slavne K. S. K. Jednote, katera je naša skupna mati. Društvo sv. Alojzija se lepo zahvaljuje č. g. Luki Klopčiču, ki je izročil našega sobrata materi zemlji, ter vsem tistim, ki so se udeležili pogreba. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., in tebi, dragi mi list, želim obilo naročnikov. x Ivan Butala. Aurora, 111., 2. apr. — Tukaj nas biva do 70 Slovencev in štejemo že kacih 10 slovenskih hiš. Večinoma so pa tu naseljeni Rumuni in Ogri. Dela je vsepolno po premnogih tovarnah. Tako je zaposlenih samo v tovarni za v.agone (car-shop) nad 3,000 deldvcev; potem je v tovarni zvani “strap works” do 2,000 delavcev. Nadalje so tu 4 vlivarnice (foundries), tovarna za kon tenino itd. Zaslužek je povprečno prav dober. Pozdravljam vse rojake John Križaj. Mohawk, Mich., 25. marca. — G. urddnik, prosim malo prostora v cenjenem listu A. S. Nimam nič veselega poročati, nego žalostno novico. Naše še mlado, komaj dve leti staro društvo sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. je izgubilo jednega uda, Mihaela Lamuta, ki smo ga tukaj spremili k večnemu počitku. Mihael Lamut je bival tukaj nekaj mesecev in delal v Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.25................. 50 kron, za $ 20.40................ 100 kron, za $ 40.70................ 200 kron, za $ 203.00................1000 kron, za $1014.00................5000 kron, Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair Ave. NE., Cleveland, O. Alohawk-rudniku. Potem se je preselil dolarjev podpore na teden, torej se | v Calumet in je delal nekaj mesecev v vam .ponuja, dragi rojaki, lepa prili-1 Tamarack-rudniku. Potem ga je zgra- ka. Pristopite takoj, ne odlašajte od danes na jutri, ker mogoče jutri bo že prepolno. Sedaj bom pa končal ta dopis, ker vidim, da v A. S. vedno prostora primanjkuje. K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje po širnej Ameriki, zlasti čitatelje A. S.; želeti bi bilo, da bi vsak naročnik še enega novega- prir dobil. Pošiljam tudi srčen pozdrav na vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Tebi*pa, A. S., želim bila mučna bolezen in ga. trpinčila nekaj mesecev. Dne 19. marca ga je Bog poklical v večnost. Umrl je za sušico, kakor zdravniki trdijo. Mihael Lamut je bil rojen v Griču pri ČrnomUu in je bil še mlad, star 19 let. V Ameriki je bival 11 mesecev. Zopet lep zgled rojakom, kako koristna so podporna društva: društvo sv. Alojzija i- prire dilo lep pogreb svojemu pokojnemu članu in ga je izročilo mater; žemlj-v tujini dne 21. t. m. Pogreb’ ^pre Naravnost naprej. Če želiš doseči gotov cilj, poskušaj hoditi po naravnostih poti. Imej samo ta cilj pred očmi in obračaj vso pozornost nanj. Ako želiš ozdraviti obolel ud telesni, izberi zdravilo, ki bo delovalo naravnost nanj. Izkušnja drugih se dostikrat izkaže od največje vrednosti zate. Izkazalo se je, da je v boleznih prcbavilnega ustroja Triner- '' jevo ameriško zdravilno grenko vino edino zdravilo, ki deluje naravnost na istega. Pripravljeno je iz grenkih zelišč, kojih delovanje na želodec je znano že stoletja, in iz čistega vina, ki vpliva na ves ustroj. Zato priporočamo isto v telesni slabosti, izgubi teka, pokvarjenosti želodca in črev, v neprebavnosti, zabasanosti, onemo-i glosti, zaspanosti1, obledelosti in v drugih boleznih, ki izvirajo iz pokvarjenih prebavil. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Imenitno potrjilo. Nekje je moral vaški župan spisati | hlapcu poslovsko knjigo. Ko pri osebnem opisovanji pride do odstavka: ! Nos”, pripiše na kratko: “Ga ima!” — — Kmečka zveza s sedežem v Postojni. Vlada je vzela na znanje pravila “Kmečke zveze s sedeženl v Postojni’’, katero hočejo ustanovitizaup-niki “S. L. S.” za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče. Občni zbor se bo v kratkem vršil. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 11. marca 180 Hrvatov, 100 Slovencev, 150 Makedoncev in 100 Ogrov; 12. marca 174 Slovencev, 40 Makedoncev in 8 Hrvatov. —Nadučitelj Papa umrl. Iz Škofje Loke se piše: Nadučitelj Franc. Papa je n. marca zadet od mrtvouda, umrl. Služboval je v Starem trgu pri Ložu, Metliki in Kočevju. Zadnjih dobrih 20 let je pa vodil šolo v kofji Loki. — Mesto Ljubljana dobi poleg že obstoječih treh volivnih razredov še četrti volivni razred. V tej kategoriji bodo imeli pravico voliti občinske zastopnike poleg 24 let starih občanov, ki bivajo dve leti v Ljubljani, 24 letne občanke, ki plačujejo vsaj že eno leto direktni davek. — Sodni svetnik g. Jožef Starič umrl. Dne 6. marca zvečer, ob tri četrt na 7 je umrl v KandijT pri usmiljenih bratih gospod c. kr. sodni svetnik in vodja c. kr. okrajnega sodišča na Brdu, g. Jožef Starič. — Zgradba šole v Vavti vasi se je oddala dne 1. marca stavbeniku gospodu Ign. Špacapanu za 27.000 kron. Stavba se začne takoj spomladi graditi in mora biti, kar je zidovja, do jeseni dovršena. —Zaročil se je gospod Karol Černe, sin znanega hišnega posestnika in mesarskega mojstra v Ljubljani z gdč. Josipino Štih, županovo hčerko iz Vid ma pri Dobrepoljah. — V zrakoplavu od Dunaja do Kočevja. Po južnem Štajerskem in po Dolenjskem so videli 6. marca velik bel zrakoplov, ki je jadral visoko v zraku proti jugu. Ustavil se je blizo Kočevja. Neki stotnik se je peljal v njem z Dunaja in je rabil do Kočevja samo S ur. — Darilo. Povodom 7oletnice sta čestitala gospodu Vašo Petričiču v imenu društva “Merkur’’ gg. Kessler in Schaffer. Pri tej priliki je daroval gospod Petričič 100 kron podpornemu skladu društva “Merkur”. — Imenovanje. Računski podčastnik I. razreda, Janko Keršmanec, od pešpolka št. 17 v Celovcu, je imenovan za cestnega mojstra v Vipavi. — Slovenski lovski klub se ustanavlja v Ljubljani ter je bil 13. mar. izvoljen v hotelu “Ilirija” pripravljalni odbor. Ustanovnega shoda se je udeležil župan gospod Hribar. — Umrl je pri Sv. Filipu in Jakobu, posestnik Jak. Košir, vrl gospodar in zvest somišljenik katoliške stranke. Imel je toliko posestva, da je imel lasten lov. — Dva fanta zabodena. V prepiru sta bila z nožem zabodena dne 10. marca okrog 10. ure zvečer v gostilni Franca Taborskija na Ratežu pri Rudolfovem 21 letni Jožef Škrbec in Fr. Paulin iz Rateža. Škrbec je še isti večer umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, Paulin pa leži istotam na smrtni postelji. Orožniki, katerih postaja leži od Taborskijeve gostilne od daljena kakih 20 korakov, niso o tepe ■žu prav nič vedeli, ker jih, kakor se čuje, nikoli ponoči ni doma. Zločinca Mikeca in Koširja iz Malega Slaten-ka imajo že pod ključem. O tem se še poroča: Imenovani fantje so pili pri Kostrevcu ter prišli že vinjeni k Taborskemu. Tu jim je gospodar dal en liter vina, potem pa jih odslovil. Pred hišo so si še segli v roke. Mikec in Košir sta hotela iti proti domu na Slatnik ter ukala. To pa je menda ujezilo Škrbca, da je skočil za njima, Mikec pa tudi, boječ se za tovariša. Fantje so se sporekli, in Košir je žabo del Škrbca. Kakor se še poroča, je sodišče v Rudolfovem Janeza Mikca izpustilo iz preiskovalnega žapora. — Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Poneverje-nje in tatvina. Alojzij Drnovšek iz Tržiča je služil pri kantinerju Goršetu v Ljubljani za hlapca. Leta 1904 ob času orožnih vaj, je poneveril tri, od rezervistov Vilibalda Rusa, Ivana Verbiča in Franceta Keleta mu v shranje-nje zaupane kovčege z obleko in perilom vred, v skupni vrednosti 120 K 60 v. Takoj po odhodu rezervistov na orožne vaje je zapustil službo in zastavil zaupano mu blago pri nekem peku za 20 K, ter se podal v Štanijel na Primorsko. Lansko leto je pa tudi v Tržiču svoji službeni gospodinji izmaknil raznega blaga v skupni vrednosti 27 K 30 v. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. — Ti mene, jaz tebe. Posestnik Jožef Kirin in bajtarja sin Gregor Pavlovec sta se v Škrlovi gostilni v Knežaku sprla. Prvi je udaril Pavlovca z roko po obrazu. France Kirin, nečak Jožefa Kirina, je prišel z nekim po-lenčkom stricu na pomoč in udrihal po Pavlovcu. Med tem pa priskoči Jože Kirin z neko železno palico in udari z njo svojega nasprotnika, da se mu je po obrazu kri vlila. Pavlovec mu jo iztrga iz rok, rekoč: “Ker si ti mene, bom pa še jaz tebe” ter ga udari po glavi in ga težko poškoduje. Pavlovec je bil obsojen na šest mesecev, Kirin pa na tri mesece težke ječe. — Žile mu je prerezal. Letos na Svetih treh Kraljev dan zvečer popivalo je v Vidmarjevi gostilni v Kolki več fantov, ki so bili vsled zavžite pijače precej glasni. Najbolj med vsemi se je odlikoval 28 let stari Janez Peljhan, posestnikov sin iz Kovka, ki je v treznem stanu jako miren človek, v pijanosti je pa nadležen in nagajiv. Osobito omenjeni večer je postal zelo togoten, izrazil se je, da mora nocoj nekaj napraviti, če bo prav zaprt. Z nekim gostom se je prepiral zaradi njegove žene in mu očital, da je imel ž njo intimno znanje, predno jo je ta poročil. Nato je prišel v kuhinjo, kjer je na ognjišču sedel Tomaž Černigoj. Tega je brez povoda raz ognjišča pahnil, nato je pa še posegel po nekem loncu ter ga hotel razbiti. Ni čuda, da je tako počenjanje vjezilo krčmarja Antona Vidmarja,ki je prijel razgrajača in ga tiral skozi vežo na prosto. Zunaj je očital Peljhan krčmarju, da ga bo naznanil, ker je na sv. Štefana dan čez uro vino točil. Vidmar ga je opominjal, naj bode miren, ker ga bo drugače oklofutal. Pod oknom sta na daljevala svoj prepir in se je v temi le toliko videlo, da je krčmar klofnil Peljhana po glavi, tako da mu je klobuk odletel; koj na to so videli Peljhana odskočiti od krčmarja in brez klobuka zbežati po stezi, ki je padel, a se urno pobral in naprej bežal. Priča Janez Čibej potrdi, da je dobro videl nož v Peljhanovi roki. Antona Vid marja je njegova žena pripeljala v sobo; videlo se je, da je na levi roki hudo krvavel in ker je kri curkoma tekla, so ga posadili na klop in mu dali vode piti. Kmalu nato je skupaj zlezel in čez nekaj minut umrl. Peljhan mu je na levi pazduhi prerezal žilo do-vodnico in odvodnico, zato je v tem kratkem času izkrvavel, kajti vsaka zdravniška pomoč bi bila zastonj. Obdolženec ne taji storjenega zločina, zagovarja se le, da zaradi popolne pijanosti se dogodka več ne spominja. Zaslišane priče oporekajo temu zagovoru. Obtoženec je bil obsojen v tri-inpolletno težko ječo. — Jeza zaradi odklonjene snubitve. Pred letom dni se je France Zaletel “Lavričkov” posestnika sin v Staneži-čah ženi! pri Mrakovih, a snubitev mu je izpodletela, ker stari Mrak ni hotel o tem nič slišati. Vsled tega je nastalo razmerje med obema družinama napeto. Neko nedeljo je Mrakov sin France, Lavričkovemu v Tršanovi gostilni očital, da mu ni treba vedno “solo” plesati, ker bi prišli tudi drugi radi na vrsto. To je Lavričkovega Franceta tako razjezilo, da se je drugi dan proti Mrakovi sestri izrazil, da mora brat crkniti, če ne tisto noč, pa čez teden ali pa prihodnjo nedeljo. Ko sta šla brata Tine in France Mrak dne 2. decembra od velike maše iz Št. Vidma domu naletela sta pri Krvinovem znamenju na Franceta Zaletel, Lavričkovega, in na Franceta Zaletel “Klan-škovega”, ki je tudi posestnikov sin iz Stanežič. Vnel se je prepir in pretep, vsi so potegnili nože iz 'žepov. Skupaj sta skočila Tine Mrak in Lavričkov in se zavalila v jarek; pri tej priliki je dobil Mrak z nožem več poškodb. Medtem je pa France Mrak Klančkovega z nožem prav močno v leve nadlekti in desno roko sunil potem pa je še naskočil Lavričkovega in ga z nožem sunil v hrbet in v glavo. Vse poškodbe so bile lahke. Lavričkov in Klanškov bosta sedela vsak po dva meseca v težki ječi, France Mrak je dobil pa 3 tedne zapora. — Izzivanje na cesti. V nedeljo 18. novembra m. 1. okoli osme ure zvečer je Anton Keber, 2ilet stari tovarniški delavef na Savi pri Jesenicah, gredoč na kolodvor v Medvodah jel zabavljati bratoma Mihi in Rudolfu Černetu ter Jakobu Lotriču, ki so šli ijto pot, češ, da se njih, zlasti obeh Černetov ne boji. Obenem jih je zmerjal in psoval čeravno mu niso nič storili. Izzivajoč'pristopi k Mihi Černetu rekoč: “Če imaš nož pa me udari.” Ta sune ga od sebe proč da je padel, ter pripomni, naj se raje požuri na kolodvor, da dobi pravočasno vozni listek mesto da tu razgraja. Ko se nekoliko pijani Keber od tal pobere, prišel je za Mihom Černetom in njegovim tovarišem ki so mirno svojo pot nadaljevali, ter se spočetka dostojno ž njim razgovarja. Naenkrat pa skoči z odprtim nožem pred Miho Černeta in ga sune v čelo, nakar je stekel na kolodvor in se odpeljal na Jesenice, kjer dela v tovarni. Vsled zadobljene rane je Miha Černe čez 12 dni umrl, kajti nož je predrl lobanjsko kost ir» tako možgansko okno, ter vdrl v mož* gane. Obdolženec dejanje priznava,ter pravi da je to storil radi tega, ker gM je Černe tako sunil, da je padel n* tla, in si ponesnažil obleko. Omeni tudi da je bil vsled pijače nekoliko raa burjen. Obsojen je bil na 3 in pol leta težke ječe. — Sprijena mladina. V tajni razpravi se je obravnavalo proti 18 let staremu Janezu Pesterju in 16 let staremu Valentinu Pesterju, oba hlapca v Gradu, zaradi hudodelstva nenravnosti, storjenega na neki 12 let stari, tudi izprijeni deklici, btez starišev, ki je bila vedno sama sebi pripuščena. Tretji tovariš in sokrivec Jože Ropret, hlapec v Gradu se je z begom odtegnil zasluženi kazni. Porotniki so Pestra obsodili na 1 leto težke ječe, Tineta pa oprostili. — “Mi pa ainrukamo” je vpil Matija Nagode, posestnika sin iz Dol. Logatca, ko je Kramarjevega hlapca Franceta Žusta pred Mihevčevim vrtom s kolom pretepel. Zmagonosno je zavpil: “Naj teče kri, da vsa odteče, mi pa ainrukamo.” — Sodišče mu je prisodilo za kazen 3 tedne ječe. — Nalagal ga je. Janez Pretnar po-domače Murnček, oženjen delavec v Radovljici, je prevzel na Kapsovem travniku sečo za 22 K. K tej košnji je prišel nekega dne meseca junija do-poludne Janez Gogala, ter je pripomnil, da je delo prepoceni prevzel, češ, da se je za to njemu ponujalo 28 K, on pa ni maral prevzeti. Še tisti dan je Pretnar zvedel, da ga je Gogala nalagal, zato mu je zapretil, da ga bo o-klofutal, kadar mu bo v roko prišel. O tem pretenju je tudi zvedel Gogala. Prišel je še isto popoldne nekoliko vinjen na travnik ter povpraševal Pretnarjeve delavce, kje da so tisti smrkavci, ki nameravajo njega pretepsti. Janez Pretnar je takoj skočil nad Gogalo in prišlo je do spopada, pri katerem je dobil Gogala udarec po levem očesu, tako, da mu ga je pokvaril in nato mu je zadal še več sunkov v leva rebra. Pretnar priznava, da se je z Gogalo sprijel, a pravi, da ga je ta za rokav prijel in mu srajco raztrgal. Ko ga je pa v drugič za rokav prijel, ga je on po levem licu udaril, potem pa takoj stekel. Taji, da bi ga bil z oslo udaril in omeni, da je moral to po-kvaro kje drugje dobiti. Zaslišane priče pa potrdijo, da je bil takoj po bradi krvav ter je bilo levo oko bolj črno od desnega. Istotako so videle priče, kako ga je Pretnar s pestjo med rebra suval. Da obdolženec res ni tako rahlo z Gogolo postopal, kaže dejstvo da je bil 'že ukrat zaradi tepeža kaznovan. Na pokvarjenem očesu sta zve-denca našla, da je šarenica raztrgana, punčica pa zmečkana. Obtoženec bo sedel eno leto in pol. — V štajerskem dežel, zboru je dr. Link odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Jankoviča glede železnice, ki bi morala vezati Rogatec s Savsko dolino. Izrazil je svoje simpatije nasproti projektu, a ob jednem povedal, da dežela radi prevelikih stroškov in neugodnega finančnega položaja za časno ne more prevzeti inicijative. —Kako so nekdaj Slovenci volili. Če pravi kdo, da se naše ljudstvo od nekdaj ne briga zadosti za volitve, ga opozarjamo na volitev 16, prosinca 1865, torej pred 42 leti, ko je prišlo k volitvi deželnega poslanca v Celju izmed 225 volivcev 223, ki so soglasno volili dr. Razlaga. Kaj takega še ni videl svet, če pomislimo, da je volilo petero okrajev v grdem vremenu; 2 volivca sta bila bolna. — Vi, ki mislite, da ni slovenskega naroda, zapišite si za ušesa celjski dan 15. prosinca 1865! — Za “Slovensko kmečko zvezo” so se izjavila že sedaj skoro vsa politična društva na Spodnjem Štajerskem. Kmalu bo vse spodnještajersko kmečko prebivalstvo v taboru “Slov. kmečke zveze”. — Trdovratni samoumorilec. Kočar Janez Vabič v Marju si je 2. febr. zasadil nož za kruh v trebuh in si prerezal vrat. Prepeljali so ga v Maribor, kjer so ga ozdravili. Dne 3. marca se je pa 63 letni Vabič ustrelil. i KOROŠKO. — Ulice v Celovcu imenovane po Slovencih. Mesto Ljubljana ima lepo navado, da imenuje ulice po zaslužnih slovenskih možeh, pesnikih, pisateljih, itd. Ljubljani je sledil v tem o^iru “narodni” Celovec, ki je bil od nekdaj središče Slovencev. To pa je ostalo slovenskemu svetu dosedaj prikrito. V Celovcu imamo Ahaceljnove ulice (Ahazelgasse), imenovane po znanem “pesniku” Ahaceljnu in glavnem pospeševalcu ■ ter soustanovniku koroške kmetijske družbe, ki pa sedaj reže pšeničen kruh le nemškim kmetom, slovenskim pa še suhega ovse-njaka ne privošči. Nadalje pa imamo Pavličeve ulice, imenovane po slovenskem škofu Pavliču, ki je bil rojen v Borovljah. Tudi slovenski koroški slikarji so zastopani. “Pernhartgasse” (Penhartove ulice) so imenovane po slavnem koroškem slikarju Pernhartu, ki je bil rojen Slovenec in tudi v Celovcu na gimnaziji vpisan za Slovenca. — Pa tudi v občinskem mestnem odboru smo bili Slovenci že zastopani. Naš oče Andrej Einspieler je b^I mestni občinski odbornik nemškega Celovca. Torej vsa čast Celovcu, ki skrbi za to, da mesto nima popolnoma nemške zunanjosti. TELBPHOISE: 1379 REJCTOR. FRANK SAKSER CO„ 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevk vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik.v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 4- Spor med italijansko in slovensko socialno demokracijo v Trstu? Trst, 13. marca. Neki italijanski list poroča, da se je baje pojavil med italijanskimi in slovenskimi socialnimi demokrati v Trstu spor in da so slednji sklenili, ločiti se od skupne organizacije v ulici Boschetto. Slovenski socialisti baje ne odobravajo pisanja “Lavoratora”, ki je napadal slovenske deželnozborske poslance v Trstu zaradi njihove obstrukcije glede na de-želnozborsko volivno reformo. — Vesel dap za beneške Slovence. Z Beneškega piše rodoljub: Hvala Bogu, zopet imamo novo, izvrstno moč na razpolago za naše slovensko ljudstvo! Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca je daroval novo mašo v rojstni vasi Prosnidu g. Josip Škur, eden naših najboljših, najbolj nadarjenih in navdušenih naših slovenskih bogoslovcev. Ker je Prosnid obmejna vas, nedaleč od avstrijskega Bargina pri Kobaridu, se je vdeležilo redke slovesnosti mnogo primorskih Sloven- HRVATSKO. — Morilec se sam vjel. V nedeljo 10. marca je v Zagrebu vlomil v o-krajno blagajno Marko Maješič. Imel pa je smolo. Zalotil ga je sluga o-krajne bolniške blagajne, zaprl ga v sobo in hitel po policijo. Policija je vlomilca spravila "na varno.” Ko je bil Maješič na policiji zaslišan, spoznali so ondi, da se nanj popolnoma prilagodi opis morilca, ki je 14. preteklega meseca umoril v Ljubljanici pri Zagrebu starko Agato Bičanič in jo oropal. Po umoru je morilec uro Agate Bičanič prodal nekemu Dragotinu Marofu. Marof je bil takoj poklican na policijo ter je Maješiča spoznal za onega moža. ki mu je prodal uro. Tudi druge zaslišane priče so spoznale v Maješiču onega moža, ki je bil 14. februarja v hiši Agate Bičanič. — Skrb za Dalmacijo. Odsek, ki se je pečal z zadevo, kako gospodarsko okrepiti Dalmacijo, je končal svoje delo, ki ga je ministrski svet odobril. Po tem načrtu se bodo uravnale železniške zveze in parobrodni promet zgrade in spopolnijo se pristanišča, povzdignilo se bo ljudsko šolstvo, kme tijstvo, živinoreja itd. Človeku se primeri, DA VČASIH POBARVA. brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste... No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET. ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čgj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito: Plučnice, na mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddfl 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent Laboratory,439 W.i8 st.Chicaga A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoeiistedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorsk, vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Kam pa danes? V Lockport! Naprodaj imam tudi več svojih lot Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino. ANTON DOVJAK GOSTILNICA ■-gth e Ul. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogle DESPLAINES IN CLINTON BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zal osja. Nizke e. im. .... 104 Jefferson St., blizu mosta. AMERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, liajveeji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. ' Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. ISH- Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam. natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, I1L Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 7. apr. Nedelja i. poVellik. (bela 8. “ Ponedeljek Albert, škof. 9- “ Torek Marija Kleofa. 10. “ Sreda Ecihijel, prerok. it. ‘ Četrtek Leon I. Vel. 12. “ Petek Zenon, škof. 13. “ Sobota Hermenegild, m. vi; zadovoljen ni s tem, da sam posluša postavo, marveč hoče, da jo po-siusajo tudi drugi. Tako pravi Salomon: "Gelaj goreče, karKoli lahko Storiš, kajti v zdolnjem svetu, kamor hitiš, 111 niti deta, niti pameti, niti modrosti, niti znanosti, tla zamujeno popraviš. Lred mlačnostjo ima Gospod riog svet gnus.” Mlačnemu sRoiu íao-tncejskemu je po sv. apostoiu Janezu pisat: “Poznam tvoja deia, da nisi niti mrzel niti goreč; o ko bi Du mrzel ah goreč! Ker si pa mlačen, te lzoijujem iz svojin ust. ¿ato opominja apostol Pavel: “bratje, ce kacega človeka prc-niti greh, poučite ga .v tiunu blago-srcnosti, m pazite sami nase, da ne boste tudi vi skušem. Strahopetnež, ki mina poguma, storiti kaj tacega, m moz. ¿ato opominja apostol. Pavel: “Prosimo vas, bratje, poučujte nemir-neze, tolažite maiosrcneze, pomagajte siaoiceni, imejte potrpljenje z vsemi. 10 ima Din tudi glavni namen cerkve-mn društev. .Uoz je krepke volje, t. j. ne. straši se truda, podjeti težke reci m premagati liioreuitne ovire. 10 je glavno, kar,je imel škof .bpaiding v inisun, ko je rekel: "Moz potrebujemo, in sicer ne morda samo posammn moz, marveč združenih moz, Kajti sloga jaci. Sv. apostol Pavel je našel svojo trdno \ oiju v Gospodu: "vse premorem v; njem, ki me krepi,“ je reKel prav za neaijivo 111 truno, be veuiio imamo od stranjevati ovire, pobijati predsodke, pridobivati potrganih pravic. To bodi delo naših mož. Njim klice apostol Pavel: "Nikarte z rokami omahovati, kajti vaše delo bo imelo svoje plačilo. Bodite čvrsti in delajte goreče, in Bog do- z vami v dobrem, be se niste do krvi uprli v boju zoper greh.” Katoliški moz ne pozna strahu pred ljudmi; v čast si šteje, biti katoličan, in sicer praktičen katoličan! Zakaj bi se sramoval tega, kar je človeku največji imeteK na tej zemlji? "Kdor se ljudi boji, hitro pade; kdor pa upa na Gospoda, bo povišan;” zatorej :“Ne oziraj se na nikogar v škodo samemu sebi.” (Sir.) Tudi naše katoliške žene naj bodo v teh rečeh možate. ŠTEVILO INDIJANCEV. KDO JE KATOLIŠKI MOŽ? “Mož potrebujemo", je rekel preč. Ali res izumirajo rdečekožci? To so pac trdili in še trde razni časopisi, ki | pa menda niso najbolje poučeni o tem I predmetu. Pa čujmo, kaj pravijo oče tje benediktinci, ki imajo v oskrbi Sacred Heart Mission ali misijon sv. Srca v Oklahomi ter zares popolnoma škof Spalding iz Peorije, UL, v ne- j poznajo vse stvari, tičoče se zgodovi kem nagovoru na zastopnike katoli- ' ne prastanovalcev te dežele. V slede-ških mladeniških društev, "mož, ki se čem navajamo iz njih zanimivega ma-udeležujejo del v pospeševanje vere lega mesečnika, zvanega "Indian Ad in cerkvenega blagostanja, ne da bi vocate . kratek odstavek, ki jasno na jih škofje in duhovniki pozivali k te- sprotuje vobče prevladujočemu miš-mn." Govoril je mladeničem, društve- ljenju o rečenem predmetu: nikom v pripravljalni šoli za moštvo;! "Več je Indijancev v Združenih dr kajti mladeniška društva imajo odga- zavali danes, nego jih je bilo ob času jati može v krščanskem značaju, v ] Kolumbovem. Indijanci niso bili nik znanju potreb v ohrano in utrditev dar mnogoštevilni — preveč so se voj naše sv. vere, v sredstvih za odstranitev napak in liepriličnosti; tu naj se navdajajo s pogumom in gorečnostjo, da bodo b*ez strahu in brez. sramu vršili svojo sv. vero v vsakdanjem življenju ter se vsemu ogibali, kar je neskladno s krščansko pobožnostjo. Skratka, njih glavni smoter bodi lastno dušno zveličanje in dejanska pripo-mdc za dušno zveličanje drugih. Da se mladeniči v take, družbe privabijo, v to služijo razna sredstva. Odvaditi jih treba mešanih družb, da rte zabredejo v vrtinec odpadništva in nevere. Mladenič ljubi zabavo; saj mu jo je z veseljem privoščiti, dokler je zabava nedolžna, ampak žalostna izkušnja je pokazala, da v tej točki preti nevarnost. Nočemo posebej govoriti o tem, pravimo pa, kjer so kvarte, kocke, razuzdane pesni, razuzdane igre itd. na dnevnem redu v večernih sestankih, in zlasti, če se jih tudi ženski spol' udeležuje, je namen postal postranska stvar; edina razlika med takim društvom in kakim nekatoliškim skovali. Prvikrat so Indijance dejan sko šteli pred sedemdesetimi leti. Ta kart so jin našteli 253.464. L. 1860. jih je bilo 254,200. L. 1880. jih je bilo 256, 127. Leta 1900. so jih našteli 272,073. Danes je Indijancev 284,000, po štetju indijanskih, agentov na reservacijah v deželi. Indijanci nove države Okla horrta' so umni in bogati, ter se bo še culo o njih v ameriških zadevah,” Iz tega je razvidno, da rdečekožci ne izumirajoTako naglo, kakor je bila navada trditi. Bržkone se jim studi znak ameriške prosvete ali omike dvaj setega stoletja -— posebna ljubezen za takozvani "race suicide" ali plemenski samoumor. CERKEV V AVSTRALIJI. Kardinal Moran je nedavno ozna čil rast cerkve v Avstraliji kot “ču dovito". Prevzvišeni je rekel: "Pred sto leti je prišla ta velika celina v dotiko s civilizacijo (ali pro klubom je, da vsaj družabno ni siro- j svet0) ge ¿Ive nekaterniki, ki se rih razuzdanosti v prvem. Pravim spominjajo časa, ko ni bilo nijednega *vsaj družabno’, ostalo je zasebna za- j katoliškega duhovnika v celi Avstra | liji ali Novi Zelandiji. Duhovnikom so deva. O neki taki družbi se je reklo po pravici: “v njenem naslovu je samó ena beseda preveč, namreč beseda katoliški.” * 1 •Kjer veje tak duh v kaki družbi, si je lahko misliti, kaj se tu večinoma -žita. Samo kar služi v zabavo, ali kar .se. v..politiki novega poroča; najizvršt- ■ liejše, povesti,, a nobena verska knjiga se ut m- čita. Okrog česa se potem suče govor, je lahko uganiti. Sprejemanje-sv., zakramentov se zanemarja; do štikrar je- omejeno na velikonočno ,§pÓyed. Tu-patam še poten! končp drama v mešanem zakonu. Taki mladeniči še ne izobrazijo v može, kakor .jih ■ cerkev potrebuje iti duhovščina tako Željno zahteva. Vendar upamo, da so vsaj' naša slovenska mladeniška društva boljša, dasi. menda ni brez izjeme.. : !'navor; uvodu vprašujemo: Kdo je mož? Govorimo seveda samo o katoliškem možu. Prorok Sirah ga opisu- ij¡v¡ kardinal je v kratkih besedah: "Ki Gospoda ljubijo, čuvajo njegova pota. Ki se , Gospoda boje,’ iščejo samo, kar je njemu všeč, in ki ga -ljubijo, bodo polni njegove postave.” O njem pravi psTalmis't:"Blagor možu, ki prezira svet zlobnežev, in ne sedi na ^tolu kuge, nego ima svoje veselje na postavi Go-espodóyi.i. Kakor drevo bode, ki je sajeno ob potoku in dónese sad ob IBP j eni času; vse kar dela, se posre- strogo nasprotovale oblasti vsepovsod tamkaj. Trideset let ali več se ni smel noben "papeški duhovnik" izkrcati na tamošnjih brežinah. Vse, kar si mogel človeški um izmisliti, se je upo rahljalo v zatiranje katoličanstva, in hudodelcem so se odrekale tolažbe sv vere. Ampak vlada, ki je ustvarila tako neznosen položaj, je morala pri poznati, da bi ga bilo vzdržavati ne mogoče. V Avstraliji je danes 36 ško ‘fov, ki-vdelajo za .sv, vero; potem je 1800 četkva; 1400 duhovnikov goreče razširja luč božje resnice in modrosti Mladino poučuje 700 bratov; nun al 'redotfnic je 6000; in skoro 1.000.000 katoličanov uživa blagoslove njihovih podpor in trudov.” Skoro nepotrebno je dostavljati, da ima — poleg Boga — ne malo zaslug za to sijajno rast in sedanje blagosta-| nje;, sv. cerkve v južnem svetu časlit-sam. Njegova energična 'gorečnost, njegova dalekovidna politika in njegova upravna sposobnost, kakor tudi njegova bistroumnost so bile mogočne činiteljice v preobra-ženju, .ki ,Se jc zvršiio v Avstraliji, 110, še tako slizave in gnjusne, ako se jih prime, še tako zločeste, da celo strupene, človek jih vzlic temu poželi ter pripravi iz njih sladščico. Zelo cenjena' jed sq prireja iz morske želve; tudi želve, ki žive na kopnem, so velika delikatesa. Kuščarice vsake vrste in velikosti jedo v Aziji, Afriki, Ameriki. in Avstraliji. Krokodili in aligatorji, ki živi sicer strašno izgledajo, dajejo izvrstno pečenko ter so priljubljena jed Egipčanom in Afrikancem, dočim dišijo sicer dobro tudi Evropejcem, katerim se pa to mesp zdi nekoliko premehko. Poseben okus mora pa človek imeti, ako je tudi kače. Posebno ugajajo te živali Kitajcem, ki jih imajo za dragoceno zdravilo. Ventiar jedo kače radi tudi amerikanski Indijanci, črnci Afrike, Malajci in Japonci. V Evropi menda ni naroda, tudi, v južnih krajih ne, ki bi jedal kačje meso, Meso vejikaiiske kače boa kon-striktor diši kakor mehka, mlada teletina. Žabe jedo na vztoku in, na'zapadli, na Kitajskem in v Združenih državah! Najprvi so jih pričeli jesti sladkosnedni Francozi, a prvi so jih v tem posnemali Amerikanci. Polže, naj izgledajo še tako slizavi in gnjusni, vživajo na Francoskem, v Švici, v južni Evropi in Združenih državah. Polže nabirajo v raznih krajih tudi ženske in otroci tčr jih prirejajo na razni zelenjavi, ki jo uživajo, „kar dela baje to jed zelo okusno. Sv. Janeza Krstnika, ki se je, kakor znano, hranil od kobilic in divjega medu, posnema še dandanes mnogo narodov. V prvi vrsti jedo kobilice afrikanski narodi. Arabci meljejo v hudih letih posušene žuželke v prah, ki ga potem primešavajo moki, iz katere pečejo kruh. Med je kozmopolitična jed, toda Singalezi jedo celo čebele, ki jim dajejo prijeten vonj. Mravlje so najljubša jed v Braziliji, Meksiku in Vztočni Indiji. Velike termite radi jedo Afrikanči, Kitajec pa sploh uživa žuželke vsake vrste, ki igrajo v njegovi kuhinji sploh zelo veliko vlogo. Priljubljena jed v Novi Kaledoniji so tudi pajki, v Braziliji 28 palcev dolge stonoge. V mnogih krajih radi jedo gosenice, in sviloprejke veljajo na Madagaskarju in Cejlonu za veliko slaščico. Čez leto dni odkrit umor. Iz Poznanja javljajo, da so prijeli tam vsled neznatnega prestopka delavca Kosic-kega. Pri nadaljni preiskavi so dognali da se delavec piše Andys in da je to tisti zločinec, ki je umoril pred letom zakonsko dvojico Grieser in njuno liči. Panika v gledališču radi miši. Pri predstavi v dunajskem gledališču v Jožefovent mestu je nastala 25. febr. velika panika., Nenadoma so pričele divje kričati dame po parketnih sedežih in vstajati. Neka miš je bila namreč zašla med nje in tekala po tle|i semtertja. Ko jo je gospod ubil s peto in jo pokazal potem mrtvo, je zavladal zopet mir. Preziranje Slovanov. Na Dunaju so ■"’“ti nemški visokošolci škod, pa je bil zraven tudi rektor Bernatzik. Sklenili so pozvati vse nemške univerze v Avstriji,naj se pridružijo gibanju proti tujcem na univerzi. Tujci so torej po mislih teh prenapetežev tudi Slovenci, Hrvati in drugi Slovani. Prihodnji državni zbor s slovansko večino bo imel besedo! Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron Rezervnega ukhiiji: 800,000 kr**. SVETA NAČELA. (Iz spisov kardinala J^anninga.) Blaznost. V Urrazu na Španskem je zgorela neka hiša. Ko so udrli v goreče poslopje, so'našli v neki sobi nezavestnega nekega mladega moža z njegovima 2 sestrama, ki so bili obdani z ranami. Ena sestra je izpovedala: Da se preje ¡zveličamo, smo sklenili, da umremo lakote. A ker smo predolgo čakali na smrt, smo zgradili iz pohištva grmado, na katero smo se privezali in jo zažgali. Zmaga dunajskega krščansko-soci-alnega delavstva. Pri volitvah v dunajsko okrajno bolniško blagajno so socialni demokratje propadli. Socialni demokratje so na Dunaju propadli tudi pri volitvi uprave bolniške blagajne tobačnega delavstva. Predzadnjo nede ljo so krščansko-socialni delavci pregnali na Dunaju socialne demokrate tudi iz pomočniškega zbora tkalcev. Z vsakim dnem naraščajo vrste kr-ščansko-socialnega delavstva na Dunaju. Ne puščaj otrok na rfoben kraj, kjer bi naleteli tudi na najbolj oddaljeno nevarnost, da bi izgubili svojo vero. Njih vera je važnejša za življenje, nego življenje samo. Ako jih prostovoljno izpostavljate nevarnosti, da jo izgube, boste krivi smrtnega greha. Nasledek takega dejanja poznate. * Bog tako ceni čas, da ga nam daje samo dan za dnevom, uro za uro, tre-notek za trenotkom. Nikdar nam ne da trenotka tako, da bi nam zadnjega prejšnjega ne vzel. Nikoli nimamo dveh ur, ali dveh trenotkov obenem. Imeti preveč dela je za večino ljudi varnejše, nego imeti ga premalo. * Tisti, ki največ govore, navad-no delajo najmanj. Tisti, ki zmerom popra šujejo, zakaj to ali ono ni narejeno, so zadnji, ki store, kar je potrebno. Naše ljudstvo moremo deliti v dve vrsti: v take, ki imajo prazne pogovore, in v take. ki resno delajo. Drugi delajo molče in delo je dovršeno. Prvi največkrat grajajo način, po katerem se vrši delo, in tudi delo samo, ko je že storjeno. S tožbami sodelujejo, sicer se pa malo vdeležujejo dela. * Pravijo, da je angleškega kralja Henrika 111. vprašal sveti Ludovik, francoski kralj, zakaj hodi tako pogo-stoma do svete maše in tako redkoke-daj do pridig. Odgovoril je: “Ker rajši naravnost, govorim s svojim prijateljem, nego poslušam govoriti o njem". Zavest pričujočnosti Jezusa Kristusa, Boga in človeka, v najsvetejšem zakramentu ima tako moč, da vleče vse oči in vsa srca tja k sebi, kjer je osebno navzoči. * Sveti Avguštin pravi, da je sveto pismo "Kraljevo pismo”, poslano do nas. Toda. kadar je kralj sam pri nas, takrat odložimo njegovo pismo in govorimo-z njim, kakor prijatelji bero pismo odsotnega prijatelja, a občujejo naravnost z njim kadar ga imajo pri sebi. * . Vsi tisti, kateri imajo jasno luč, da morejo spoznati, kaj je postava božja, pa jo vender prestopajo, se vkrivičijo, kakor se je Peter zadolžil, ko je zatajil svojega učenika in kakor se je Juda pregrešil s svbjini izdajstvom: oba sta grešila v'sorazmerju s svojim spoznanjem. Tisti, ki poznajo naravno Tatovi love tatu. Londonskega odvetnika Harrissa, ki je sloveč zagovornik v kazenskih stvareh, je nekdo okradel. Ta dogodek je hudo razkačil londonske tatove, ki posebno časte Harrissa, ker je mnogokaterega med njimi rešil j'eče. Načelniki tatinskih družb so se vsled tega okradenemu odvetniku ponudili ter mu obljubili, da ne bodo mirovali poprej, dokler ne najdejo ukradenih reči, a nedostojne svoje sodruge, ki so izvršili to tatvino, izroče zvezane sodišču. Sam se je ujel. Posestnik Barga iz Kapošvara je prodal svoje vole za 960 K. Sosed njegov, Gal je hotel ta denar ukrasti. Edina priča tatvine je bila šestletna hčerka Bargova. Radite-ga jo je hotel Gal odstraniti. Na o-mrežje v oknu je privezal zanjko in rekel, šaleč se, naj vtakne vanjo glavo. Ker ga dekliča najbrže ni razumela, mu je rekla, naj sam preje poizkusi. Ga! je vstopil na stol in vtaknil glavo v zanjko. Nepričakovano pa se je prevrnil stol. Gal je zakričal, dekle pa je steklo na dvorišče. Četrt ure pozneje je bil Gal že mrtev. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. fetaa»McaliiMjaMi ¡mlaju i mii piliR r iVílrimü alisiH FRANK SAKSER, Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane MARIJACELJSKE KAPLJICE. Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, težkemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic steklenic pa $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. i. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00. Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y. jih toraj $2.75; 12 razpošilja Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! KAJ VSE NA SVETU JEDO. Mo i jc poln postave, t. j. goreč je za vse, kar je prav in dobro; upira se vsemu, kar je proti postavi Gospodo- Civilizirani Evropejci se omejajo na vživanje sesavcev, ptic in rib. Toda rudi golazni in žuželke so precej zastopane na veliki jedilni karti sveta, kakor je to objavil neki francoski list. ’ , izglodajo živali še tako neapetit- Mrtvaški ples. Milijonar Brook je priredil svojim gostom mrtvaški ples. Vsi so se pripeljali nanj na mrtvaških vozovih in oblečeni v črne mrtvaške obleke s koprenami. Dvorana je bila prevlečena s črnim stiknom in okrašena z mrtvaškimi glavami. Tudi stre-žaji so imeli na sebi mrtvaške glave in iz oči jim je sijala zelena luč. Gpste so vodili v dvorano smrti. O polnoči so ugasnile luči, culo se je rožljanje kosti in šetali so mrliči z zelenimi očmi. Potem je bilo zopet vse svetlo, “duhovi” so se izgubili in gostje so se zabavali v najkrasnejših toaletah. Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Radi enega zajca — 6 tednov ječe in smrt. Iz Vjeličke v Galiciji se poroča: Te dni se je vračal iz tukajšnje ječe kmet Žarnovski domov. Presedel je 6 tednov v ječi, ker je ustrelil enega zajca. Lov v ti okolici imajo v najemu: grof Badeni, grof Rozt\vorow-ski in Osiecimski. Hoteč priti domu moral je kmet z ladjico čez Vislo. Ker je bil velik veter, se je ladjica sredi reke prevrnila in Žafitovski dolgo se boreč s smrtjo, je‘ utonil. Drugi dan so ga našli zmrznjenega Sredi ledu na bregu reke. Zajec v kraju velja '2 kroni. Torej zavolj dveh kron —- 6 tednov \ ječi in, vrhutega še smrt! P. Wasmann,,jezuit:, je imel zadnji čas v Berolinu trikrat znanstveno predavanje. Najbolj je zanimiva tvari- postavo (kar veleva razum in vest) in ,na:, Postanek človeka. Občinstva se - - • - - * - - 'je kar trlo. Navzoči so bili najodlič- nejši naravoslovci, vseučiliški profe- vender dalajo zoper njo,, so krivi, ker je postava zapisana v njih vesti. Tisti. ki delajo zoper krščansko postavo, so bolj krivi po sorazmerju svojega spoznanja; med vsemi ljudmi na zemlji so pa najbolj krivi tisti, katerim sveti polna luč katoliške vere, a_ko prestopajo postavo Jezusa Kristusa. Klofuta, ki zmeša pamet in vzame sluh. Dninar Josip Corček v Laji je svojo ljubimko Elizabeto Hrast pri nekem sporu tako klofutnil, da je o-bležala na m‘estu nezavestna. Ko je vstala, je bila gluha in blazna. sorji, častniki in dijaki. Po tretjem predavanju je bila javna disputacija; vanjo je poseglo rt profesorjev, oziroma zoologov in znanstvenikov. Ve-i lika učenost in sprenost,. s katero je odgovarjal P. VVasmann nasprotnikom, je napravila nanje in na številne poslušalce silen vtis. Vse je burno aklamiralo učenjaku, ki si je pridobil svetovno slavo. Videlo se je, da P. VVassrriann vse svoje nasprotnike v fili zofijskih vprašanjih daleč prekaša. Ko je končal, so vsi nasprotniki stopili k patru in mu toplo častitaJi. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v. Zveznih državah. Mi smo dovriili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine i* nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj i* damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE, 703 Petin Ave. 2 nadstropje. Pittsbarjr, Pa Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi va* tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Medital Institute 703 Penn Avenue J Pittsburg, Pa. JOSIP JONTES boi N. Chicago St. N. W. Pljune 1215 Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene. K. S. K. JEDNOTA Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:............John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, ¿09 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PROŠNJA ZA VSPREJEM. Društvo sv. Roka v Denver, Colo., preje spadajoče k Jugoslovanski Katoliški Jednoti želi pristopiti v K. S. K. Jednoto: Imena članov. Leopold Šraj, roj 1888, Franc Tanko, roj 1887, Janez Tanko, roj 1885. Janez Klun, roj 1885, Anton Rus, roj 1885, Alojzij Andoljšek, roj 1884, Andrej Jackson, roj 1884, Alojzij Prijatelj, roj 1883, Franc Grže, roj 1883, Franc Baudek, roj 1882, Franc Pikotnik, roj 1879, Mihael Turk, roj 1878, Franc Reja, roj 1877, Franc Skubic, roj 1877, Anton Germ, roj 1876, Janez Marold, roj 1873, Lovrenc Ambrožič, roj 1873, Janez Arko, roj 1873, Jožef Erjavec, roj 1873, Jožef Baudek, roj 1872, Janez Morell, roj 1870, Janez Kozina, roj 1869, Janez Bohte, roj 1863, Jožef Petrič, roj 1878. Dr. št. 24 članov. PRISTOPILI ČLANI: K društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 11334 Janez Šneler, roj 1878, spr. 4. aprila 1907. Dr. št. 123 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11335 Jožef Štefane, roj 1888, 11336 Jožef Smuk, roj 1888, 11337 Anton Švajgar, roj 1882, 11338 Peter Sterbenc, roj 1876, 11339- Franc Mrzlikar, roj 1871, 11340 Janez Babič, roj 1870, 11341 Mihael Perše, roj 1862, spr. 4. apr. 1907. Dr. št. 362 članov. K društvu sv. Alojzija 42,'Steelton, Pa., 11342 Janez Černič, roj 1869, spr. 4. aprila 1907. Dr. št. 82 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 11343 Franc Kočevar, roj 1884, spr. 4. apr. 1907. Dr. št. 34 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu Marije Pomagaj 17, Jenny Lind, Ark., 1847 Anton Medved, 1337 Jožef Dim, 1334 Janez Valentin, ii. marca 1907. I. dr. št. 21 članov. II. dr. št. 42 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.. 6732 Nikolaj Dehlič, 25. marca 1907. Dr. št. 201 člana. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 432 Jakob Doltar, 9271 Florijan Udovič, 5951 Anton Kobetič, 30. marca 1907. Dr. št. 174 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 201 Marko Matjašič, 28. marca 1907. Dr. št. 343 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6548 Peter Fortun, 6761 Peter Rom, 24. marca 1907. Dr. št. 353 članov. Od -društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown. Ohio, 10650 John Smiljenič, 7263 Jožef Cvetetič, 7861 Martin Slobodnik, 7949 Janez Vukatič, 29. marca 1907. Dr. št. 49 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7872 Anton R. Štimac, 9486 Jakob Fabac, 29. marca 1907. Dr. št. 105 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14. Butte, Mont., 6513 Žagar Janez, 2934 Skubic Anton, 29. marca 1907. Dr. št. 122 članov. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3110 Ivana Krašovec, roj 188—, spr. 4. aprila 1907. Dr. št. 65 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 24. Blocton, Ala., k društvu Marije Pomoč. 17, Jenny Lind, Ark., 942 Ana Dim, 27. marca 1907, 951 Marija Valentin, 24. marca 1907. I. dr. št. 7 članic. T*1* II. dr. št. 12 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1517 Skubic Angela, 720 Sever Antonija, 1881 Režek Ana, 29. marca 1907. Dr. št. 52 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1673 Marija Rom, 30. marca 1907. Dr. št. 9 članic. ODSTOPILE ČLANICE: Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 1467 Marija Samsa, 30. marca 1907. Dr. št. 9 članic. IZLOČENE ČLANICE: » Od društva sv. Frančiška Sef. 46, New York, N. Y., 1415 Julija Zelene. 26. marca 1907. Dr. št. 6 članic. Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsurg, Pa., 2641 Katarina Matjašič, 25. marca 1907. Dr. št. 63 članic. IMNA UMRLIH ČLANOV. 7824 Jožef Nograšek, star 30 let, član društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kan., umrl 19. februarja 1907. Vzrok smrti': zadušen v rudniku pod plastjo zrušenega kamenja. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti II. marca 1905. 967 Valentin Kumprej, star 45 let, član društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., umrl 26. februarja 1907. Vzrok smrti: rak v želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. maja 1900. 4357 Jožef Cankar, star 42 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 27. februarja 1907. Vzrok smrti: padel z odra v vrelo apno v tovarni American Steel & Wire Co. Zavarovan za $rooo. Pristopil k Jednoti 18. avgusta 1902. 9927 Franc Sedelšak, star 31 let, član društva Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrl 28. februarja 1907. Vzrok smrti: zasut v Chisholm rudniku vsled udrtja železne rude. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. julija 1906. 8647 Jožef Čačkovič, star 24 let, član društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, umrl 7. marca 1907 v New Castle, Pa. Vzrok smrti: vstre-ljen v želodec iz zasede in umrl vsled prizadete rane. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 26. avgusta 1905. 998 Matija Rauh, star 40 let, član društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., umrl 12. marca 1907. Vzrok smrti: pljučna tuberkuloza, nastala vsled pred dvemi leti zlomljene kosti v levem boku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. oktobra 1896. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J. vilo svojo velikonočno spoved dne 19. t. m., na praznik sv. Jožefa. Z bratovskim pozdravom na vse Slovence po 'široki Ameriki, tebi, blagi list, pa veliko predplačnikov. Jožef Malnerič, tajnik. Chisholm, Minn., 25. marca. — Društvo Friderik Baraga št. 93. K. S. K. J. je imelo svoj društveni praznik in skupno spoved. Stvar se je vršila v najlepšem redu. O poldevetih je društvo odkorakalo iz društvene dvorane v cerkev, kjer se je vršila sv. maša, in po sv. maši pa nazaj, in vse je bilo orajt. Da je bilo vse tako orajt, se mora društvo zahvaliti sobratu predsedniku Frank Setničarju, ker se je tako požrtvovalno trudil, da je šla vsa stvar tako lepo v redu. Sobratje so tudi pokazali, kako ga ljubijo in poslušajo, ker so se tako polnoštevilno udeležili te slavnosti. Sobratu predsedniku kličemo trikrat Slava! Ivan Sperko, II. tajnik. Milwaukee, Wis., 1. apr. — Društvo sv. Jožefa št. 103. K. S. K. J. je imelo svojo skupno spoved dne 23. marca in skupno sv. obhajilo na 24. marca pri sv. maši. Kojemu je bilo nemogoče, skupno udeležiti se velikonočne dolžnosti, naj jo opravi do prve nedelje po binkoštih, sicer bode suspen-dovan po pravilih K. S. K. Jednote. Pozdrav! Frank Glicha, tajpik. Pittsburg, Pa., f. apr. — Naznanjam članom društva Materne Božje št. 33. K. S. K. J., da z dnem 6. apr. odstopim od tajništva imenovan, društva. Prosim vse častite člane, da se polnoštevilno udeleže seje prihodnjo nedeljo. Skrajna potreba me sili, da se obračam s temi vrsticami do vas, častiti sobratje. Pred nekoliko leti ste me počastili, da ste me izvolili predsednikom in zadnja tri leta tajnikom. Ker tajnik vodi vse društveno poslovanje, se lahko tudi vrine kaka pomota, da pride do zamere. In ako sem se komu zameril, naj mi odpusti. Tudi jaz vsem iz srca odpustim, ker tako nas božja dolžnost veže, kakor nas je Jezus učil: “Odpusti nam naše dolge, kakor mi svojim dolžnikom odpuščamo.” Od tajništva odstopam radi odhoda v domovino za nekaj časa. Želim društvu dobrega uspeha in razvoja. Dragi bratje, bodite složni med seboj in zvesti sini naše K. S. K. Jednote! Pa se tudi mene spominjajte, kakor se bom jaz vas, ko bodo hribi, doline in široko morje med nami. Naj nas molitve zedinjajo v duhu! Zvest svoji obljubi ostajam vam vedno vdani Nikolaj Gerdun, I. tajnik. Iz slovenskih naselbin. I ♦0606060606060406060606C Društvene vesti. i*-0-Ki*0*0*C60>CH Chicago, 111., 30. marca. — G. urednik A. S., sprejmite v glasilo K. S. K. J., par vrstic, da naznanim o še tako mladem ženskem društvu sv. Ane št. 146. K. S. K. J., da je pri zadnji seji sklenilo, da bo imelo svojo skupno spo -veS dne 6. aprila in skupno sv. obha- jjilo dne 7. aprila med osmo sv. mašo. j Tem potom prosim vse članice tega 1 društva.-da ne bi katera pozabila, svo-j jq dolžnost opraviti omenjenega dne. K sklepu pozdravljam vse člane in i članice K. S. K. J., a tebi, A. S., pa | želim čedalje več novih naročnikov in predplačnikov* ^Ema Kumar, I. tajnica. Enumclaw, Wash., 22. marca.—Naznanjam, da je naše društvo Jezus Dober Pastir št. 32. K. S. K. J. opra- Joliet, 111., 24. marca. — Nobenemu na svetu ne privoščim, kakor se dandanes vojaki mučijo v Avstriji. Bil sem tudi jaz tam tri leta pri 5. ulan-skem polku v Stockerau in sicer pri 6. eškadroni v prvem cugu 2. divizijona, ampak svoje takratne “svobode” nikdar ne pozabim. O, kako je prišel kor-poral na hodnik, ko smo čistili škornje. “šporne” (ostroge), hlače, Manko, čako. In priteče korporal Gigel: "Schnell Pferde wassern!” in vsacega z ‘rajtštokom’ vseka po nogah ali koder ga doteče. In regrutje ali novinci smo tekli konje napajat. Stari vojaki so pa med tem Vse pokrali iz ‘ku-fra’, kar se je kateremu dopadlo. Tako se godi žalibog, dokler sodijo vojaka za ‘štrof’ častniki po krivici, ampak bo prišel dan, ko bo sodil Odrešenik sam po pravici.In tudi so starši, ki imajo sina dva ali lastnega enega in ga pustijo k vojakom, samo da se postavijo, rekoč: "Moj sin je vojak ulanar!” In res fanta veseli, da pride k vojakom. in se tudi izuči masikaj važnega ža svoje življenje; ali je učenja tam brez potrebe, brez koristi več, kakor pa tacega, ki bi res kaj hasnilo v nemirnem času. Ko zvečer ‘ploza štrajh' deveto uro, mora vsak na svojem ‘štrozaku’ počivati. Vojaška postava pravi, da mora biti tako, ali ni tako, je vse drugače. Namesto bi šli spat ob deveti uri. pa morajo takrat najbolj 'pucat' in 'antretat’ in 'klofat mondur’. Če ni dobro spucano — “noch einmal!" ob ¡0. uri, če ne ob 10. uri pa ob ii.. 12. in 1., čeprav do zjutraj, in ga še zraven naseka z ‘rajtštokom’. Ni čuda. da jih toliko ‘dizintira’ in prejde ali celo svoje življenje spridi, da mu škodi do smrti; ali se zaradi tega še spravi na oni svet, ker mu ni sojeno ali noče, da bi ga sodil častnik, nego hoče. da -ga sodi Bog, kar si zasluži. Ker sem se z glavo okrenil, sem dobil ‘štrof’ in moral v vojaški arest. Zatorej: Eno pesmico hočem zapet’— kak sem preživel v arestu dni pet— Ta sobica je široka en meter in pol— na dolgo jo meriti nisem pri volj’— Kako je narejena? Hahaha! — En’ ‘mantfel’ in ‘deka’. je postelja vsa — če j ‘deka’ je-■•spodej,- odeje nič ni — če se odenem, me v rebra tišči :— ‘Kopfpov- j šter' še ‘paše’, ker je iz trdega lesa — zato ker je tud' glava iz trdega mesa —Rad gledam skoz okno, kjer sveti po dnev’ — zvečer se pa vležem na ‘prično’ vesel — Nad posteljo je ‘ste-laža’, ki treba je ni — ker se v trebuh prav malo dobi — Zato je not “lušno’, pač lahko vsak ve — ker časa je malo, pa malo se je — Za 'fruštik' ‘špan-ciratn’. menaže nič ni — zato se not Rojaki in rojakinje! Obiščite nas v naši veliki prodajalni, kjer imamo veliko zalogo raznih oblek in hišnih priprav. Posebno priporočamo naše vozičke za otroke imamo jih veliko zalogo raznih vrst in cen. Naše cene so najnižje. Vožički za otroke po $1.65 višje do $6. Naša prodajalna je odprta tudi zvečer do 8. ure, da imajo priliko priti k nam tudi oni, ki po dnevu delajo. Ne pozabite nas obiskati! The Eagle $ 406 408-410 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. t i. -x~x~x~x~x"x~x~x~x~x~x~x-» $ lušno pač vsakemu ne zdi — Kuril pa nisem nikoli drugač—če drva sem ‘sfehtal’ kot kakšen berač—zato je not lušno, si misliti smeš — ‘prišparaš’ si d’nar, ker kaditi ne smeš—Zato sem obljubil, da pazil bom zdaj — da kmalu ne pridem v ta žalostni kraj—Glej, roka mi desna je z levo nogo — tak sklenjena skupaj, da res je hudo — Zato sem obljubil, saperment — da več me ne bode v moj regiment! Pozdravljam srčno vse prijatelje in znance. Valentin Schwarz. Joliet, 111., 27. marca. — Kakor je bilo že citati v A. S., je umrl Martin Blatnik dne 25. t. m. v tukajšnji bolnišnici. Doma je bil iz vasi Ratje, hinjske fare na Dolenjskem, star 24 let in je bival v Ameriki 6 let. Bil ni pri nobenem podp. društvu. Za njegov pogreb so darovali sledeči rojaki: Po $1.00: Blaž J. Chulik, Frank Jereb, John Jerman, John Klemenčič Charlie Molek, Steve Orovec in John Šilc; po 50c: Mike Basolič, Vinko Ecimovič, John Grahek, John Habinc, Filip Hibler, Frank Juričič, F. Kru-pos, Ana Liberšan, Anton Liberšan, Ogulin & Sitar Bros., Fr. Rogel, Ska-var, John Stefanič, L. Stern in Anton Terdich; 40c: Louis Zaletel; po 25c: John Krištof, John Kmet, Joe Savor, John Pesdertz, Lewis Bruc, Hriblen, Joe Stefanich, John Stefanich, Frank Yurkovich, John H-orwat, Frank Kadunc, Rudolf Selniker, Sam. W. Gol-berg, Frank Šemra, John Grziria, Joe Rogel, Mausar Bros., John Mahovec, Jery Janzekovich, Geo. Jurefčič, Mary Papež, John Sinkovič, G. Bajt, Anton Boudek, John Trlep. Anton Horwat, Frank Brimos, Marko Gersich, Charli Murin, Jack Pleše, Jos Straus, Jos. Jerše, Maike Stefanich, John Turk, Martin Muc; 15c: Frank Lavrič; po ioc: Joe Tajčman, Martin Gvic, Geo. Kuzma, John Berčan, Lovro Videc, Anton Janžek, John Šuligoj, Frank Janžekovič, Fr. liar; 5c: Peter Pro-tan; 25c: M. Wardjan. Bog povrni vsem darovalcem! Chas. Molek in A. Sneller, nabiralca. "VS-A-TCDO VE? Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše. Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri 910 N. Chicaon Street JOLIET, ILL. ARo kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. w M.** —* X a tulili, gVJ IA B. BERKOWITZ, Cleveland, O., 3. apr. — Velikonočne praznike smo pri, cerkvi'sv. - Lovrenca zelo slovesno obhajali. Društva se še nikdar popreje niso v tako velikem številu udeležila velikonočnega opravila. Cerkev je bila pri vseh mašah veliko premajhna za tolike množice. Pevci tudi so sc posebno odlikovali. Možki zbor sestoječ iz gg. J. Zorma-j na, ml., Vinkota Kaniča, Jerneja Vrhovca, Ignaca Spetiča in Avgusta Haf j nerja, je proizvajal pevske točke pri | maši in litanijah res grandijozno. -j j Vreme divno, delo v naših tovarnah j v izobilju. FRANK MEDOSH 0478 Ewing Ave., vogal 05th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar* Izdeluje vsa v notar ska del» , prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123. JOLIET. ILL. V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. FINO PIVO OBA TEL. 36 Co'üiis Street Wine and Liquor House Rdeči gentleman je izšel in se dobi ! zv« z K a 40c I. in II. zvez.:k ca M 7Sc S f randies galon po $2 5° do $5. v, . Vina, galon po $i do $2. poštnino vred. u u>l Zgane, galon po $1.75, $2, $2.50. $3, in $4.50. (t iSiVB tilüS Nciuua I99(ireefwickSi., ’-.iv Y**r; Prodajamo na drobno za nizke tr-I govske cene.. iln” G. W. KEIBER. Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2893. ANTON NEMANICH 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniki ZAVOD IN KONJUŠNICA. Northwestern Phone 416. Chicago Phone 2273. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. " .N3 vse pozive, bodisi po dnevu ali- po noči se točno ustreza. N. W. Phone 344 Stanovanje ioob N. Chicago St E C» ftTR»*« à KLOBUK. 9 (Spisal P.) :Ë Davčnemu pristavu Ivan Kolencu je bilo treba klobuka in zato je bila tisti dan, ko je dobil plačo, njegova prva pot h klobučarju. Sicer je bilo že mračno in so gorele po prodajalnah že luči in Kolenec je vedel, da se zvečer navadno slabo kupi. Vedel je, da iz-gleda pri luči marsikatera stvar malo drugače kakor sicer, ali tisti dan se ni mogel ozirati nato. Klobuk je bil za tiste čase najpotrebnejša stvar v njego vem življenju in ker ni bil neumen, je umeval to sam zelo natančno. Dogodi se na primer včasih, da slučajno kdo v roke vzame — v kavarni ali gostilni — tuj klobuk, pogleda vanj in vidi zelo grdo umazano podlago, notranji trak od usnja ves črn od maščobe, ki že leze preko klobučeyine in se že kaže na gornji strani krajevcev. "To ni moj klobuk, vaš tudi ne... No, nekdo se je okoristil s kakšnim boljšim, tega je pa pustil v zameno. Kakšen bolj prebrisan revček.. .” Tako reče prilično gospod, dene klo buk nazaj, človeku pa je zelo nerodno. “Moj je, no... Jaz ne vem... zmotil sem se.. Nerodno je bilo pristavu Kolencu in je šel in se je pogajal za klobuk. Izbral je zelo ponižen klobuček, s ponižno potlačeno štulo, s krajevci ne širokimi in ne ozkimi, s trakom črnini ne širokim. Klobuk ni imel nobene o-blike, vsake je bilo na njem; nekako sličnost je imel s polcilindrom, pa ni bil okrogel in so bili krajevci širji in malo klapasti, ampak od vsake strani je bil podobno vzbočen in zaokrožen. Z umetniškim širokokrajnikom je imel tudi nekaj skupnega. Bili so namreč krajevci, kakor je povedano, precej klapasti in tudi štula je bila pomečkana precej ženialno. Podoben je bil klobuk tudi visokemu cilindru, če se je pogledal od spodnje strani, če se ga je položilo na mizo. Srpasto je bil spodkrožen na ta način, da se je doti- Ali takrat je posadil na glavo klobuk in posmejali so se vsi krohotoma gostje so pritisnili robce na usta, natakarica je pozdravila in se obrnila v kot. Tisti večer je bila sobota in drugi dan nedelja. III. V nedeljo dopoldne je imel Kolenec sestanek s svojo nevesto. Povedala mu je bila, da bo promenirala ž njim po deseti maši v drevoredu in v ta namen naj jo pričakuje. Pod no-tabene je tudi pošepnila, da ima silno mnogo pikantnih novic o svojih prijateljicah in o njihovih zaročencih. Kolenec je čakal v drevoredu lepo napravljen in v novem klobuku in ko je prišla nevesta Martina, se je poklonil in najsladkejše pozdravil. "Moj poklon, se klanjam...” Lepo se je nasmehnil, Martina pa ni odgovorila, ampak je gledala zelo začudeno gor nekam proti čelu. Gledala je tako nekaj časa in zasmejala se je na ves glas. Pogledala je, ni mogla izgovoriti, tako se je silno smejala. “Ali tak.. .” In zopet se je smejala krohotoma, da so stopile solze v lepe črne oči, da je bil obrazek ves temnordeč kakor od krvi same. “Tak... kje si ga pa dobil?...” In smejala se je spet, da ni mogla dalje. "Domov grem” je rekla potem “saj vidiš, da ne morem dalje” in se je obrnila in odšla proti domu. Tako je ostal Ivan Kolenec sam, pomislil je, neprijetno je bilo, kar je pomislil, obrnil se je proti domu, sram ga je bilo potoma in je gledal v tla. Doma je stopil pred veliko ogledalo, gledal se je v njem od vseh strani, dal je na glavo klobuk, glej! in tudi sam se je nasmejal. Silno smešna je bila vsa postava, obraz ni bil ne proseč, ne grozeč, ne brezbrižen in ne kal mize samo sprednji in zadnji ko-. nec, kakor je to slučajno pri visokem , nava. eln’ ta 0 m°g°če kakor gorskega cilindru. Kolenec ga je primeril in klobučar ga je zelo pohvalil. “Lepo se poda, kakor bi iz glave prirastek Kaj ne, tega, gospod?” Kolenec je pocukal klobuk malo naprej in malo nazaj in potem je odgovoril popolnoma odločno. “Tega.” Plačal je krono manj, kakor je re- pastirčka, ki je stopil na sredo med gospode. Kolenec je vzel klobuk z glave, zavil ga je v papir, pokril starega in se odpravil ž njim naravnost h klobučarju. Z ropotom je odprl vrata, sirovo stopil pred starega klobučarja. "Ali sem.vam pošteno plačal?...” “Čast jim, pošteno gospod!” "Zakaj ste rekli, da mi stoji ta klo- kel klobučar prvotno, stari klobuk je j buh <|obro jn da naj, teSa kupim?” zavil v popir in je odšel proti domu. I o enec je vrgel klobuk na pult in U ! gledal srepo na ponižnega klobučarja. “Dobro se jirh je podal, gospod!” Ponižno je odgovoril klobučar in bije z glayo ob tla, maši si ušesa... in vendar listje kliče: izdajalec, izdajalec .. . In naenkrat sliši, da celo nebo, zemlja, kamenje, skale, da narava kriči na vso moč to grozno, prokleto besedo. Tak strah, tako grozni strah se ga loti, da napne vse svoje moči in zopet začne bežati. In drevesa so vpila grozno, ravno tako tudi zemlja, kamenje, skale, nebo, vsa narava je vpila strašno in samo eno besedo: izdajalec! Pospešil je korake. Bežal je pred to prokleto besedo, pred neizmernim strahom, strašno muko. Naenkrat skrajno razljučen krene v gozd, odkoder je izšla ona beseda, in v brezmerni jezi se je vrgel na drevesa lomil veje, grizel skorjo z zobmi... Krvava pena mu je pritekla iz ust In polomljene veje so šumele, šumele strašno le eno prokleto besedo: izdajalec. Razkačen, kakor divja zver, lučal je v nje kamenje — in tudi kamenje je klicalo — le eno, edino besedo: izdajalec. Vrgel se je na kamenje, suval z nogami in grizel v brezmočni jezi. Na rokah se je pokazala kri. Pogledal je"dlan —- in glej tu so bili srebrniki — srebrniki v eni, v drugi roki...na zemlji, na drevesih, v zra ku — in drevesa, skale kamenje, zem lja in nebo so porogljivo klicali samo eno, edino besedo: izdajalec! — in tu-patam, v rokah, na zemlji, na drevju, srebrniki, beli srebrniki. In zopet mu je bilo tako grozno, zelo grozno... Zavpil je od strašne bolečine, zavpil je divje — da bi preglušil te strašne besede — a zaman... Ves krvav, odrt, utrujen — obupno je gledal najbližjo palmo in tudi ona je šumela isto besedo: izdajalec. In nebo zemlja in cel svet je klical izdajalec. In povsod vsepovsod so bili srebrniki, beli srebrniki... V brezmejni jezi, v groznem strahu, v brezupni zadregi, v naglici je zlezel na palmo, odvezal si je pas, privezal je en konec na vejo, drug konec si je ovil okrog vratu in se je spustil navzdol ... Pas je stisnil grlo — Juda je umrl. Spisal J. K. Grentz, Calumet, Mich. Zvečer je prišel v gostilno in vsi so se ozrli nanj in drugovi pri mizi so se zasmejali. "Nov klobuk, Kolenc, ampak čuden.” Razkril se je, mislil je, da se šalijo; kakor je to tako med drugovi navada. “Nov klobuk, Kolenc, daj ga_lepo te prosim še enkrat na glavo!” Kolenc se je smejal tudi sam in je obešal suknjo. “Ampak lepo te prosim, samo še enkrat ga deni na glavo...” Drug se je smejal na glas in Kolenec ga je ubogal. Snel je klobuk in ga je posadil na glavo in drugovi so se ozrli vanj. Vsi so se smejali na glas nihče ni mogel odnehati in Kolenec je vzel klobuk z glave in ga odložil Pogledal je po ljudeh okrog sebe in tudi ljudje za drugimi mizami so se smejali. Gledali so vstran, delali so kakor bi ne videli, smejali so se zoper voljo, robce so potiskali k ustam, v obraz so bili zelo rdeči. "Imeniten klobuk si kupil...” Rekel je eden izmed drugov in vsi so se nasmejali krohotoma. “Drag mora biti.. .” Rekel je zopet drugi in vsi so se zasmejali zopet v novem krohotu. Potem je vstopil davkar, debel in okoren možak, vzdihoval pri slačenju suknje, sedel potem in ko je zagledal pristava, se je na glas zasmejal. “Videl sem vas v mraku na ulici. Kaj ga imate seboj?” Pogledal je gor med klobuke, pokazal je z debelim prstom na Kolenčev klobuk, vdaril je z rokami ob debela kolena in se je na glas zasmejal. "Se vse svoje življenje ne... na-ka-. , . ” Hotel je nekaj povedati, ali smejal se j.e tako. silno, da ni mogel izgovoriti In tudi dtrugi so se smejali in niso mogli ^nehati. Potem je vstopil kontrolor, dolg in suh človek s sivimi prav lepo počesanimi lasmi. 'O— gospod Kolenec!” Pogledal jpe takoj nanj, zasmejal se je nalahko in se je ozrl med klobuke. “Ah, tukaj ga imate!” Nasmejal se je veselo in je potrepal pa rami Kolenca in sedel. "Kaj ste ga tudi vi videli?” Davkar je vprašal ves rdeč v obraz od Smeha. "Imeniten, kaj?” Spet se je smejal na glas, tolkel je z rokami ob kolena in so!ze so mu silile, v oči. . . Kolenc je vstal naenkrat, snel je suknjo in jo je nervozno oblačil. ' Jez ne vem, ali ste vi neumni, ali jaz." Kolenec je bil užaljen in ¡drugovi so ga mislili pogovoriti. “Oprosti, no..." razvijal klobuk. "Vi ste slepi!.. "Da, zelo slabo vidim!..." “Zakaj hvalite potem?" "Da prodam!" Kolenec je šel potem parkrat po sobi gorindol, potem je izbral nov klobuk, doplačal eno krono in odšel. Od tistega dne pa ne kupuje klobukov nikoli več zvečer in tudi ne veruje nikomur in skrbi mnogo bolj za svojo zunanjost. Nevesto Martino to baje zelo veseli in ga ima v zadnjem času dosti bolj rada. i JUDA. I Pre- Malorusko spisal Ivan Kossak. vel Fr. Štingl. V glavi mu je šumelo — kakor bi tam sikalo gnjčzdo gadov. Krčevito je stisnil zobe, močno zaprl oči — hotel je odstraniti, zadušiti ta šum, oni peklenski hrup misli — hotel je z izredno napetimi močmi preprečiti o-no sikanje gadov, ki so mučili njegove nesrečne možgane. Vzdihnil je težko, roke so brezmočno omahnile, glava se je nagnila. Naenkrat je vzkliknil od strahu. Trepetal je na celem životu. — Zaslišal je, da se bliža maščevalec, čutil je njegovo dihanje, da mora bežati — rešiti se — a ni mogel se premakniti z mesta. Maščevalca ni bilo... Vzdignil se je ter počasi izšel iz hiše. Nemirno je gledal kroginkrog. . . V tem je slišal, da ga nekdo zasleduje../. šel je torej hitreje... hitreje ... kakor blazen je letel... ne ozirajoč se... dalje.. . dalje... In misli roje po njegovi glavi... gadje sikajo — močno sikajo.. . in nekdo je že za njim.. . zdaj.. . zdaj.. ga zagrabi... Bežal je, kar je mogel... izpodtak-ni! se je ob kamen ter padel na tla. Ozre se... tiho kroginkrog... žive duše ni. Glava je težka in nekaj v nji tolče, kakor bi kdo razbijal z dvema kladivoma ob naklo. Srce utriplje nepravilno, mrzli pot je oblil čelo. Krene s pota v palmovi gaj... Po-duša šum listja . . . ono šumi, šumi :merorn le eno grozno, prokleto, stra-no besedo: izdajalec, izdajalec, izdajalec! ! Zdi se mu, da vsako drevo, vsak li-iič posebej kliče zaporedoma to be-;edo, to grozno, prokleto besedo: iz-lajalec. Njegov obrez se krčevito skrivi, o-:csa divje bulije v drevesa; trga obleci r;-,; sebe, puli rdeče lase iz glave, Radosti življenje jgg je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oui, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, bo vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker I \ j Trinerjevo zdravilno grenko vino vara bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitaloi vedo, da je le k Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot naj popolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Bilo je zadnjo nedeljo v maju 1906. Okoli tretje ure v jutro pogledam na malo okno naše proste hiše. Bilo je lepo jasno. Na nebu je bilo nebrojno zvezd videti. Na iztoku se je začelo nebo žareti, naznanjajoč lep pomladanski dan. Še prejšnji dan gori imenovane nedelje sem se zgovoril s svojim tovarišem, da se podamo pogledat če je zverina prišla iz zimskega bivališča bliže k nam. Dobro mi je znano, da srne pridejo bolj v debelo šumo, kadar sneg zapade. Posebno rade na hribih, in ko sneg prohaja, se i srne preselijo iz svojega zimskega bivališča. Tu naokolu nas je baš nalašč lep i prostor za srne, da se pasejo na spomlad in skoz celo leto. Seveda se ne smejo streljati do njihove sezone. Pa vendar jih gremo več poti prav radi pogledat. Zakaj srne so lepe živali, zatorej jih je tudi lepo gledati, posebno kadar vidiš 3, 4 do 6 ali še več skupaj, kadar se pasejo. Zatorej se podam imenovanega dne z namenom, da užijem vsaj nekaj zdra vega zraka. Ko pridem do tovariševe hiše okolu polu četrte ure, ga pokličem, da greva v šumo, kot sva se zmenila prejšnji dan. Kar se začudim, ko mi odgovori, da ne gre in se izgovarja, da bo vroč dan in da mu pride prijatelj iz bližnje naselbine. Jaz za trenutek postojim in mislim, mislim i se na eno zmislim: saj sem bil že več poti sam, grem i danes! In korakam počasi naprej. Ko grem kakove tri četrt ure, se skrije za mano naša naselbina, pred mano stoji pa šuma. Ko grem malo dalje, pridem v dolino. Ta dolina je čisto pusta. Na sredi doline teče mal studenec; iz tega studenca je tudi dobra pitna voda. Ko greš dalje za to tekočo vodo, človeka zanima, ko čuje v tej pustini, da se voda glasi “kluk— kluk—kluk—”... Tu se voda zavije na levo okolu hriba, svojo pot naprej proti zapadu, jaz jo pa mahnem na dobropoznan hrib. S tega hriba je lep ragled na-okolu. Če pogledaš proti zapadu, vidiš lepo ravnino, tupatam z malim grmovjem poraščeno, med grmovjem pa zeleno travo. Tu malo sedem in pogledam proti izhodu. Ravno je solnce izhajalo. Ko malo gledam v iz hajajoče solnce, kar mi se vrine misel na staro pesem: “Sunce žarko, pozdravi mi drago!” Ko se obrnem na drugo stran, za gledam tri (3) lepe rdečkaste srne. Mogle so biti oddaljene od mene ka-kovih 450 jardov. Od veselja ne znam, kaj bi delal. Streljati nočem na tako 'epe živali, naj tudi smem. Najraje ji blizu k njim prišel, da bi jih bolj natanko videl. Ali če stopam naprej ne opazijo in grejo svojo pot. Kar se domislim, da imam pri sebi daljnogled. Potegnem daljnogled iz žepa lenem ga na oči in pogledam na srne In res tri srne so tik mene! Ko bolj natanko gledam in daljnogled popravljam, kako bi bliže sebe zverino prinesel, zagledam res tri srne pri sebi. Gledam, gledam in vidijo mi se tako blizu, da mislim eno prijeti. Izberem --i najmanjšo, da bi laže obdržal; steg Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdra rje. Močni živci. >Iocip‘ mišice. Dolgo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- * gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot **• za branilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. | Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. | JOS. TRINER, % 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: X Trinsrjsvetn brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. % 4 v v nem roko, da bi jo prijel in glej, res sem nekaj prijel. Začnem vleči, de-nem brž daljnogled z oči, da bi ž obema rokama držal. Začudim se ko o-pazim, da z levo roko vlečem za neko vejo poleg mene rastočega grma. Ko pogledam v daljavo, kje sem prej žival videl, vidim one tri srne, da so še dlje ko prej. Najbrže so me morale opaziti in so šle svojo pot. Bile so oddaljene že kakovih 500 jardov. In začnem se sam sebi smejati. Kaj vendar mi je prišlo v glavo, da sem hotel živo srno ujeti s pomočjo daljnogleda! In še malo premišljam, naslonjen na trdem panju. Čutim se malo trudnega in sedem poleg panja na travo. Tu sedim kakove četrt ure. Vsako-jake misli mi po glavi rojijo. V teh mislih me zaspanec zagrabi, vležem se na travo in prav sladko zaspim. Vsa-kojake sanje me zbudijo. Sanjalo mi se je, da čujem zvonenje, lepo pope-vanje, orglanje i. t. d. In najbolj me zavzema in v srcu boli, ko se zmislim, da te sanje me opominjajo, da sem i jaz pri tem orglanju, popevanju, namreč pri sv. maši. Ko,mi še te misli rojijo po glavi, pogledam kvišku na nebo. Solnce je bilo že visoko. Videlo mi se je, da je nad mano. Vzamen uro iz žepa, pogledam. Bila je II. ura predpoldne. Mislim, za istino je greh biti na lovu tačas, ko se vršijo sv. maše. Ko premišljujem, koliko sv. maš sem zamudil zavoljo lova, pridem do zaključka, da sem jih zamudil v šest mesecih osemnajst. Da sem se pogledal tačas v o-gledalo, gotovo bi se videl rudečega ko rak. Ko sem to vse premislil, kakšen je to greh, več ne morem biti na svojem sedišču. Brž vstanem in grem sam ne vem kam. Vsakojako si prizadevam, da bi prejšnje misli pozabil. Ali to mi je nemogoče. Okrenem proti jugozapadu, kjer mi je dobro znana pot. Po tem potu grem eno uro in pol. Zdaj spet mislim malo počiniti. Sedem na travo in poslušam. Ne duha ne sluha ni čuti. In zdaj mi po glavi misli rojijo, da kaj vendar iščem v ti pusti šumi, ko je vendarf doma med ljudmi lepša zabava. Kar naenkrat začujem nekako žvižganje “žii-ii-”. Začudeno gledam okolu sebe. Nič ne vidim. In zopet čujem ravno nad mano “zii-ii-, zii-ii...” Pogledam kvišku. Nič ne vidim. Srce mi začne malo hrže v prsih biti. Mislim, da li so to sanje ali kaj drugega. Sam ne vem, in v tem trenutku želim doma biti. Strahoma vzamem kompas iz žepa in pogledam, kod je najbližje domu. Ko res poizvem na kompasu, kod je najbližje, brzo vstanem in jo venem z velikimi koraki proti domu. vo se ne oddaljim od prvega mesta 5 korakov, pa zopet začujem tik za abo “zi-zi-zi-iii.. Pogledam nazaj in zopet nič ne vidim. Zdaj mi se lasje na glavi tako zjezijo in kvišku vstanejo, da ne čutim klobuka na gla-■fi. Brž denem roko na glavo, če res imam klobuk na glavi. Res je bil na glavi, ali jaz ga nisem čutil. Hitrih korakov grem proti domu in premišljujem, kaj da more ono žvižganje biti. Mislim, da mora biti od greha, ker hodim na lov ob nedeljah, a k maši pa ne. Pridem žalosten domov ob polu peti uri popoludne. Doma najdem svojo boljšo polovico pred hišo sedečo. Vprašam jo, če je kaj južine ostavila. Ta pa še odgo- voriti nič neče. Dalj časa poleg nje stojim in jej pripovedujem, kaj da se je zgodilo. Ko jej vse natanko razložim, pa sam pri sebi mislim, da bom milosti dobil od svoje stare. A zgodilo se je nasprotno. Boljša moja polovica me prav ljubeznivo pokara in pravi, da mi je vse pray, zakaj da nisem doma. Jaz sam pri sebi mislim, da je imela prav. In sem sklenil, da ne grem več na lov. I11 res nisem šel celih šest mesecev, namreč do jesenske sezone, ko se«n imel posebno izvrstno srečo. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, IH. NIZKE CENE N. W. Phone 606. IN Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. DOBRA POSTREŽBA. ... , . Chicago Phone 152 Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard” a Dobro vino od 35o do <£{>0 gal., staro vino po 50e galon, riesling vino po 55c galon Tudi raz pošiljam pristen' drožnik in fino s 11 \ < ' k ( Fino _ muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, —Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ■•The D. S.” lOc. in ‘leerscbani” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letnih. Pridite k nam, da se pomenimo. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih o J znakov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. M. B. Schuster Young Building ....JOLIET, ILLINOIS. Slovencem in Hrvatom v Joliet« in po vseh Združenih držav ah naznajam, da ;mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonieno' ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. Ki. ČESNIK, R. D. 5. Phone 183 R N. W. C. E. ANTRAM, lastnik. ♦♦♦♦♦♦• STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras,# Chicago telef. 2794 mJ telef.N 62 7.. M. F. LOUGHRAN, Longhran Bldg. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-jnje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Frodajam tudi trdi in mehki premog. .TELEFON 2252. 1012 N. Broadway.... .JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na v6ga-lu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113 Vprašajte svojega mesarja za .irjere inče katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. Sanje—in resnica. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. Najnoveji in najceneji pisalni stroj, od $12 nap/ej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in-težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. FLEXER & REICRMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchauge Streets JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno gostilno •National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino ir} prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. jroKEisr LEMOMSONS Marble Works m So. Joliet St., Joliet, 111. Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje. Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar. C. W. Brown, preda Bobt. Pilcher, podpreoi W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100 000.00. BAEBEB BUILDING. JOLIET. ILL. Neki duhoven je obiskal imenitno rodbino, ki mu je bila znana že izza otroških let. Domača hči, lepo vzra-stla deklica kakih osemnajstih let, je stala ob visokem oknu. Mrko je zrla pred se in videti je bilo, da jo mučijo težke misli... Duhovna je ta prizor iznenadil. Poznal je deklico kot čvrsto veselo in včasih še nekoliko preveč živo in sedaj? Od kod taka izpremem-ba? Vprašal jo je po vzroku in deklica mu je začela pripovedovati, kako čudne sanje je imela zadnjo noč: Bila sem v krasni dvorani. Vse se je svetilo, vse je dehtelo, in godba je svi-rala najlepše melodije. Veseli pari so se v strastnem plesu vrteli po obširnem prostoru in tudi jaz sem bila med njimi. Zunaj je bila tema, in veter je udarjal ob okna. — Naenkrat se je za-čulo od vseh strani obupno vpitje, tla pod mojimi nogami so se stresla, lestenci so se zibali in zelena svetloba je obsevala mrliško blede obraze. Krog mene se je stemnilo in bila sem med mrliči. Mehke roke so me prijele in so me odnesle iz dvorane. Čez nekaj časa sem odprla oči. Krog in krog se je razlivala divna svetloba, godba je zvenela in nežni glasovi so peli pesmi, ki jih nisem še nikdar slišala. Na diamantnem prestolu je nekdo sedel, ki ga pa nisem poznala. Ob prestolu so klecali angeli v snežnobelih oblačilih in molili. Ko so me zagledali, so prejenjali in me klicali pred prestol. Med njimi in med menoj je bila široka reka, čistejša kot kristal. Nehote sem pogledala v vodo in zagledala sem svo jo postavo —- in pretreslo me je. Vedno tesneje mi je bilo pri srcu, dasi nisem vedela zakaj. Svetloba, ki se je razlivala po prostoru, mi je postajala neznosna. Melodije, tako ljubke in nežne, so me delale otožno in sem začela bridko jokati. “Kje sem?” sem vzkliknila boječe. “V nebesih si!” mi je nekdo prijazno odgovoril. “Kdo me je sem prenesel?” sem vprašala še bolj razburjeno. “Nesite me proč! Tukaj mi ni več ostati!”------------------In bila sem drugje. Ležala sem v motno razsvetljeni sobi. Iz bližnje dvojane sem začula godbo in lahno drsanje živahnih plesavcev. Nepopisna, nezna- na moč me je vlekla med nje. Vstala sem, odprla vrata — in zagledala sem se sredi dvorane ----— v krsti. Gro- zeče je zabobnelo krog mene, dvanajst votlih udarcev — in sem se zbudila. Mrzel pot je zalival moje čelo. Ležala sem na postelji — bilo je ravno o polnoči in jasno nebo je gledalo s tispčerimi očesci v mojo spalnico. Hvala Bogu, saj so bile samo sanje!”' "Samo sanje?” je vprašal duhoven začudeno. "Seveda — kaj pa drugega'kot prazne sanje,” je odgovorila lahkoživa deklica. "In vendar me danes te sanje nekoliko vznemirjajo, bojim se, da mi pokvarijo večerno zabavo.” "Kaj, danes greste na plesno veselico?” se duhoven še bolj zavzame. "Zakaj ne bi šla, saj ples sam na sebi ni nič hudega.” “Ples sam na sebi res ni grešen,” povzame duhoven, “le to se mi čudno •zdi, da greste koj prvi večer po teh strašnih sanjah na ples.” “E, kaj sanje!” zavrne deklica nevoljno, “jaz pa le grem.” “Tedaj pa Bog z vami, gospodična. Veselite in zabavajte se pa tako, da se boste mogla vzdržati v nebeškem veselju, ako vas sodnik k sebi pokliče. Na svidenje!” To so bile sanje. In resnica? Lahkomišljena deklica je odšla na veselico. V hrupu in vrišču je pozabila na vse, tudi na sitne sapje. Nič je ni motilo in pila je iz čaše trenot-nega veselja v polni meri. Toda ne dolgo — kmalu so jo odnesli nezavestno v drugo sobo. Ko se je vzdramila, je gledala srpo okrog sebe in po-j navijala v enomer besede: "Nesite me drugam, tukaj mi ni obstati!” Še četrt ure je ležala v tihi sobi. Zazdelo se ji je, da je zopet popolno zdrava in čvrsta in strastno je hitela zopet med ple salce. Zopet je udarila ura. Bilo je polnoči. Za zadnjim udarcem še močan, votel udar sredi dvorane — in osemnajstletna deklica je ležala na tleh trda, mrzla — bila je mrlič. Bog se usmili njene duše! Bo li sedaj obstala pred sodnikom? COMPAGNJE GENERALE TRANSALANTKjUl FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Sarič, agent, 216 i7th St., St. Louis, Mp. E.PORTER BREWING COMPANY l Pridite k meni vsi....! j Evgen je bil sin bogatih, zelo pobožnih staršev. Bil je vzoren deček in starši niso ničesar bolj želeli, kakor da se posveti Bogu v duhovskem stanu. Mati je vsa srečna, štela leta, ko bo stopil njen šin pred oltar. Kako rada bi ga videla! In vendar je Bog drugače odločil. Evgen je bil v gimnaziji, ko mu je umrl oče, in leto za tem so izkopali tudi materi grob. To izgubo je Evgen prebridko občutil. Kdo mu bo nadomestil dobro mater? Sveti so mu bili njeni opomini in globoko v. nepokvarjenem srcu je ostala njena zadnja beseda: “Ljubi o-troci, ne pozabite na Jezusa!” Mater so zakopali in Evgen je dobil oskrbnika, toda kakšnega? Bil je katoličan le po imenu. Pri njem se je nastanil Evgen in kmalu je jelo o-mahovati neizkušeno srce. Vsak dah je izbrisal nekaj tistih lepih potez iz njegove duše, ki jih je s toliko skrbjo začrtala materina roka. Evgen je dovršil gimnazijo pa je bil postal že ces drugačen. Nič več' ga ni vleklo pred oltar, vse drugo bi bil rad, le duhovnik ne. Ostavil je domače mesto in se podal na Dunaj na vseučilišče. Po dovršenih študijah se je vrnil zopet k svojemu oskrbniku kot človek, ki po svojem mnenju ne potrebuje Boga. Po starših je dobil lepo zapuščino in si je postavil nov dom. Imel vsega dovolj, na srečen ni bil. Medtem se je približal praznik presv. Rešnjega Telesa. Slavoloki so krasili ulice in ceste, hiše. so bile v cvetju in zelenju, vse se je pripravljalo za slovesni sprevod. Čisto nebo je oznanjalo najlepši dan. Pred cerkvijo je stala radovedna množica, med drugimi tudi Evgen. Dolgo že ni videl slovesnega sprevoda v domačem mestu, zato je prišel pred cerkev. Zvonovi so zapeli in sprevod se je začel pomikati. Ko se je približal duhovnik z Najsvetejšim, je ljudstvo pokleknilo. In Evgen? Da bi sam stal sredi klečeče množice, sam sredi domačinov? Ne, pokleknil je, toda samo zaradi ljudi. En sam pogled mu je plaval na okrašeno monštranco in vjel je žarek milosti iz presvetega Srca Sklonil je glavo in začel misliti... Prav tako je klečal pred -Jezusom, ko je bila še mati živa in je bil srečen... sedaj pa ni... In — — kaj si bil nekdaj? -----kaj bi lahko postal? — kak- šen si sedaj? — — — Kaj bi rekla mati, ako bi še povrnila iz groba?... Take in enake misli so legale na njegovo mračno dušo in temne slike so vstajale v nji. V ušesih pa mu je zadonelo mehko in nežno — bil je tresoči glas umirajoče matere: “Ljubi otroci, ne pozabite na Jezusa!” — Evgen je dvignil gPvo in pogledal v Najsvetejše. Molčal je, a njegov .angel je cul svete besede: “Moj Bog, pozabil sem te, pa g'“: vrača’" se, ne zavrzi me!” In vstal Je in sledil sprevodu. Od tega trenotka je bi' Evgen ves drug. Spravil se je z Jezusom in bil odslej njegov najzvestejši častilec. Po , več ur je premolil pred tabernakeljem in obžaloval izgubljena leta. Pa tu mu ni bilo dovolj. Posvetil se je Bogu popolnoma in je stopil v samostan. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelkqeffl Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, fV bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in ▼ 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Proti izpadanju las in plešavosti. Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je CRESCENT. Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00. Čitajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem1 prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo. Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala Torej vas prosim^ da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan. In. 1 Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Servers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 208. .Forest City, Pa. Naročila sprejema: P, 'J 217 E 22nd Street New York N. Y. IP. ILXISra Les»' trgovec. 1 if’ aines in Clinton Sts. ipfnn f' Joliet. . *«»sojilo. r ar na zemljišča . »ji- Bros So. Bluff Street, EAGLE BREWERY izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je t Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik JOLIET, ILL Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer‘se toči vedno sveže in najboljše' pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter. pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. m H ZEMANOVO “GRENKO VINO”, wj je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- |C!l! nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG- IU| LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne, slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN, 5Í)S W„ ISt.li CHICAGO, ILL. Ir it. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, ill, ISÉspPl zd elovalci najboljšega piva sodci in steklenicah. t J, J. KUKAR, ZASTOPNIK V vseh parobrodnih družb.! Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem x dnevnem kurzu. v Priporočam se rojakom. & J. d. I 231 S. Genosee St., VVAUKEGAN, ILL. | **^+*++**+++***++*++*+++* *************+*********+** J * * fp Wni^iaTn^ ¿®m5 Mlovenea * ie dobiti sledeče knjige: $ ★ ★ je dobiti sledeče knjige: mr »♦»»»»iM-»»*»»»»*»********* ************************** MOLITVENE KNJIGE: Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.25. Duhovno veselje, šagrin usnje, 6sc. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, goc. Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-Vrezo, 90C. Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, 90C. Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, 90C. Krščanski zakon, šagrin, 65C. Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, goc. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 90C. Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00. Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.25. Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, 65C. Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00. , Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00. Otroška pobožnost, šagrin, 30C. Otroška pobožnost, šagrin, 75C. Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90C. Priprava na smrt, usnje zlata obreza, goc. Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $i-35- Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 90C. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. šmarnice, usnje zlata obreza, 90C. Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, goc. Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90C Sveti Angelj Varuh, šagrin, soc. Slava Bogu, slonokost, $1.25. Slava Bogu, šagrin, 75C. Vrtec, šagrin, $1.00. Zvončec, slonokost, $1.25. Zvončec, šagrin, 75C. PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20C. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20C. Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku, 40C. Arumagum, sin indijskega kneza, 15C Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75C Belgijski biser, povest, isc. Beneška vedeževalka, 15C. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, soc. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc. Božični darovi, Rud. Urabl, 15C. Burska vojska, 30C. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40C, broširana 25C. Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15C. < Domača čitalnica, Ribičev sin, prav-. Ijica, ioc. Doma in na tujem, 20c. Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida,. iSc. Dve čudodelni pravljici, 15C. Ciganova osveta, 20C. Čas je zlato, 35C. Črni bratje, 20c. Erazem Predjamski, isc. Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 2oc, Frank baron Trenk. povest, aoc. Godčevski katekizem, ženitne ali svat-bine navade in napitnice, smešnice in narodne zastavice, 15C. Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50C. Gospodarski nauki, prva knjiga Wm. Rohrman, 6oc. Hildegarda, povest, 20c. Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20C. Ivan Resnicoljub, 15C. Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20C. Izidor pobožni kmet, povest, 25C. Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50C. Izdajalec domovine, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Jaromil, povest, 15C. Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40C. Kraljica Draga, 20C. Krištof Kolumb, 25C. Kako je izginil gozd? 20c. Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c. Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, soc. Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojsk_e, 20C. Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20C. Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, 15C. Maroh, krščanski deček z Libanona, isc. Moje ječe, izvrstna povest, 30C. Materina žrtev, pripovedka, 30C. Miklova Zala, povest iz turških časov, 40c. Mati božja na blejskem jezeru, ioc. 60 malih povesti za mladino, iSc. Marija hči polhova, ioc. Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c. Mladi samotar, povest, 15C. Medvedove poezije, 90C. Mali vseznalec, 30C. Mirko Ppštenjakovič, zoc. Marjetica, teharski plemenitaši, soc. Mariiina otroka, isc. ' Na ši liberalci, 20c. Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c. Nikolaj Zrinski, 20c. Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c. Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, 75C. Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c. Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00. Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c. Praški judek, 15c. Pri Vrbčevem Gr°gV20c-. Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, 20c. Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c. Potovanje v Liliput, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri našem Cesarju, 15c. Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c. Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c. Prst božji, 20c. Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c. Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 6oc. Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c. Slovenski šaljivec, 25c.. Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c. Sveta grofinja Genovefa, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c. Sanje v podobah, 15c. Sita, mala Hindostanka, 25c. Strelec, 25c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, soc. Stezosledec, 25c. Sveta noč, 20c, Stephenson, oče železnic, 40c. Sultanovi sužnji, 25c. Slovenska kuharica, vezana, 8oc. Stanley v.Afriki, 20c. Spretna kuharica, navod o kuhanju, Soc. Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Stoletna pratika 19O0 do 2000, 6oc. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Posamezen zvezek, 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c. Ujetnik pomorskega roparja, 20c. V delu je rešitev, 30c. Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c. V zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c. Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c. Zbirka ljudskih iger, soc. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c. Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c. Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja goc. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c. Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c. Beatin dnevnik, 25c. Boj s prirodo, 15c. General Lavdon, 25c. Koliščina in stepe, 15c. Krvna osveta, 15c. Nesrečnica, 20c. Senilia, 15c. Solnce in senca, I5Č. Spisje, isc. Svitoslav, '15c. V gorskem zakotju, 20c. Za kruhom, 15c. Zaroka o polnoči, 15c. Domači zdravnik KneippOv, 50c. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po ic ali 2c. Naslov: Knjigarna Amerikanski Slovenec, Halo, Johtiy! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. Tajitev. Sodnik: “Ti si gospodarja, pri katerem si služil, okradel; se li upaš 'tajiti?” Zatoženec: “Da, gospod sodnik, .če mislite, da kaj pomaga, že tajim!” Obnovljena moč. Kri opravlja jako važno delo v človeškem ustroju. Snov namreč pre-skrblja za obnovo vseh delov v telesu, prav vseh. Kar je para za stroj, je kri prav resnično za človeško telo, Za krepko, obilno, čisto kri naj bi skrbel vsakdo. Severov kričistilec je priljubljeno spomladansko zdravilo. Moč obnavlja in odstranjuje vse nečistosti. To znamenito zdravilo naj bi poskusili vsi, ki imajo kožne prišče, slani tok, spahljaje, uljesa, ognjence, žive rane. Severov kričistilec je sestavljen iz naj-čiščih primesi, in zbog svoje lekovito-sti je že leta in leta na najboljšem glasu. Pičla, redka in slaba kri se okrepi in očisti, a bleda lica se porde-če po uživanju Severovega kričistilca. Cena $1.00. Vprašaj za Severovega in ne vzemi druzega. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, Iowa. Javna zahvala. Predragi gospod Collins M. I. En par besedi hočem z Vami govoriti in mojo hvaležnost Vam odkriti. Jaz Marija Peršelič se Vam iz celega mojega srca lepo zahvaljujem za Vaše ozdravljenje, ker sedaj sem popolnoma zdrava. Srčni pozdrav Marija Teršelič, 944—4th St., La Salle, 111. Najstarejši ljudje. V vasi so urejali meje nekega zemljišča; pogrešali pa so potrebne do-kazilne ilstine. Torej so vpraševali najstarejše ljudi v vasi, ali še spominjajo iz mladih let česa, kar bi jim pomagalo rešiti to stvar. Sodnik, kateri je zastopal tožnika, poklical je župana in ga naprosil, naj mu imenuje najstarejše ljudi iz vasi. Zupan mu odgovori: “Gospod, prav žal mi je, da vam ne, morem ustreči, ker najstarejši ljudje v naši vasi so že vsi pomrli. Kako bi jih poklical torej1 za priče?”. | ROJAKI SLOVENOj ! naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“ Novih 50.0000 iztisov. Se zastonj razdeli med SLOVENCE. - ~ ~ JCIfcTvTIGi-A. „ZIDIR^VvTIKr katera je ravno izšla od slavnegci in obče znanega D" E. C. COLLINS MED1CAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi mnogo koristnega posneti, Tin Joliet National RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak bodisi zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) ' Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. KAPITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Čuti se kot prerojen. 12 Harrison, O., oktobra 1902. Oprostite, da sem tako dolgo čakal, sporočiti* Vam veselo vest. Bolehal sem na živčni slabosti že leta in leta. Nazadnje sem rabii kot zdravilo Pastor Koenigovo krepilo za ivce in se čutil tako okrepčanega, da sem 'se zelo čudil, ker sem se čutil kot prerojen človek, in slabost se ni več pojavila; Pastor Koenigovo krepilo za živce je zato zelo priporočati. M‘. Van Hall. Dr. Conway v Guernsey, la., poroča o Pastor Koenigovem krepilu za živce, da nima tako škodljivih učinkov, kakor drugi leki, ki se rabijo za isto bolezen, marveč se tudi splošno zdravje zboljša po krepilu za živce in krči se olajšajo. Pastor Koenigovo krepilo za živce je namreč dobro pro-vsenr starim živčnim boleznim. 7 A CTftN I pošljemo dragoceno knjigovsa ¿AO I vil J kemu na zahtevo. Reviiibol-niki dobe zdravila fcrežplačiio. To zdrazilo je-več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduja KOENIG MEDICINE CO., Chicago, 111. Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi'jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste -Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so* mi . prav lino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Miheličh 12 E. 39th Str. N. E. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo,biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. Spoštovani gospod Dr. F. C. Collins M. I. Vam naznanjam» da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.) In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša Agnes Gačnik R. F. D.! 3 Johnstown, Pa. JOHN J. MEDEN 772 W. 22nd St. CHICAGO. IZDELOVATELJ m j “Balkan” j Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga v goslilnah. Pozor, Rojaki! Naznanjamo,' da smo otvorili GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. JODU MAHKOVEC & CO. 208 Jackson St. Math. Stefanich, Manager. S. HONET, KROJAČ 918 Njorth Chicago St., Joliet, IIL Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA. CMidwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. G. F. REIMERS Prodaje se v lekarnah. Cena stekle- T . , , :. . , , . . « * . , , T Izdelovalec in prodajalec sladkih pi- mci $1. 6 steklenic za $5. V Jo- . . . ____ . , .... „ , , . . , jac v steklenicah: : : : : :Telefon 1343. betu ga je dobiti v Holzhauerjevi le- r ______________ karni na Chicago cesti. 1229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki. t* Vsili društvenih potrebščin. John 1 Gosar Co, 719 High St., W. Hoboken,N. J. Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) regali j, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 192 N. Bluff St. JOLIET, ILL. lohn Stefanie na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Henrik H. & Menno H. S TA. S SEN Sobe 301 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti " am in boleznim. »je vsakovrstna v notar-•A-r, ko spadajoča pisanja. ( Vt nljišča f ) GLUH ZOPET SLIŠI Če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhoB. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino le $1.10. Razpošilja po vplačani« vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cemk pošiljam zastonj« Bar «s. and Porter. o «J. O BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam._________ Gov nemško in angleško. pi ipui UL» Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo -.Phoenix v Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., * Joliet.