LISTA KANDIDATOV za družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije 1. JOŽE SMOLE, rojen 12. 6. 1927, Ljubljana, novinar, predsednik Republiške konference Socialistične zve-ze Slovenije 2. Dr. ANTON KRAŠOVEC, ro- jen 28. 7. 1937, Vrhnika, dipl. pravnik, doktor ekonomskih znanosti, predsed-nik Družbe za razvoj in financiranje Slovenijales, Ljubljana 3 VLADIMIR KAVČIČ, rojen 20 7. 1932, Ljubljana, diplomirani prav-nik, predsednik Republiškega komiteja za kulturo 4. AVGUST GRIL, rojen 16. 7. 1936, Grosuplje, dipl. inženir. zasebni podjetnik 5. NATAŠA ŠVIGELJ-JERMAN, rojena 6.3.1950, Cerknica, gimnazijski maturant, predsednica Medobčinskega sveta Socialistične zveze notranjske regije 6. DANILO SLIVNIK, rojen 29. 10. 1950, Ljubljana, dipl. politolog, urednik notranje-politične rubrike čast-nika Delo 7. VOJKO VOLK, rojen 17.7.158, Ljubljana, dipl. politolog, strokovnopo-litični delavec na področju družbenopo-litičnega sistema v delovni skupnosti Republiške konference Socialistične zve-ze Slovenije Lista bo na glasovnici pod zaporedno število 4. Iz naše občine je na kandidatni listi dipl. ing. Avgust Gril, zasebni podjetnik iz Grosupljega, s katerim smo za Našo skupnost pripravili tudi krajši razgovor. AvgustGril Sproščanje zasebne iniciative, na ste-žaj odprta vrata podjetništvu in demo-kraciji — vse to je v politično dogajanje potegnilo tudi nekaj tistih ljudi med nami, ki se s politiko do zdaj niso nikoli ukvarjali. Eden od teh ljudi je podjetnik Avgust Gril, ki ga večina naših občanov dobro pozna. Zakaj se je nenadoma, po 25 letih pridnega dela in skrbi za svojo obrt, Ie odločil vstopiti v tiste vrste, ki bodo v bodoče odločale o naši prihod-nosti, življenju in delu? Razlog je pravzaprav preprost: Av-gust Gril bi rad po svojih močeh pripo mogel, da bi vse te nove stvari tudi osta-le, se uveljavile in nam pomagale iz krize. Prav zato seje tudi »pustil« uvrsti-ti na listo Socialistične zveze — kot kandidat za republiški in občinski družbenopolitični zbor. Avgust Gril je po svojem poklicu pravzaprav agronom, vendar je že pred tistimi davnimi leti, ko je po študiju za-čel delati, ugotovil, da je družba toga, da človeku vsak trenutek nadene vrsto spon in ne pusti, da br se jih osvobodil. Vsaka osebna pobuda je bila že v kali zatrta, bila je deležna številnihvočitkov in je naletela na vrsto zaprek. Že takrat se je zato odločil, da bo raje zasebni obrtnik, z delom v študentovskih letih si je prislužil nekaj kapitala za nakup opreme — in leta 1965 odprl obrat za izdelavo betonskih izdelkov. Veliko bo-lje kot v državni službi tudi tu ni bilo. Predpisi so bili strogi. vsak poskus na-predovanja je naletel na vrsto zaprek, vsaka želja po tem napredku pa je dobi-la očitek, da so zasebni obrtniki ostanek kapitalizma in kot taki pravzaprav nezaželeni. »Če bi mi takrat pustili proste roke, če bi pustili, da bi lahko sprostil svoj de-lovni in razvojni »naboj«, bi imeli danes tri do štiri take sestrske firme in vse bi bile rentabilne, ne bi imele izgube in v njih bi dobilo delo veliko ljudi, ki bi radi delali,« pravi Avgust Gril. Obenem pa pripominja, da je naša družba zaradi napačnih potez v preteklosti, zaradi za-liranja zasebne pobude, pri razvoju ogromno izgubila — in tega ne bo mo-gla nikoli nadomestiti. Spominjam se, da je Avgust Gril v pogovoru pred več kot pol desetletja de-jal, da njegovi delavci dobro zaslužijo (zaposlenih je bilo 12), da imajo po-skrbljeno tako za toplo hrano, stanova-nje, dopust in pot domov. Obenem pa je tudi dejal, da pri njem ni samouprav-Ijanja v takem smislu besede, kot so ga pojmovali v družbenem sektorju. »Ko začnejo delavci samoupravljati, prene- hajo delati,« je takrat dejal, enako pa tr-di tudi danes. Prav je, da delavci samoupravljajo, vendar bi moralo biti to samoupravlja-nje omejeno na tisto človeško, humano plat dela. Vodenje in odločanje je treba prepustiti tistemu, ki se na to spozna, drugače je vsak trud zaman. Clovek mora v sebi čutiti in vedeti, da je delov-no mesto sociaJna varnost zanj ia nje-govo družino, treba ga je pritegniti v takšni meri, da se bo zavedal, da je od stanja, kakršno je v podjetju, odvisno tudi njegovo življenje. Čutiti mora, daje za stanje podjetja tudi sam odgovoren. A vgust Gril je že pred leti dejal, da ga materialne dobrine, ki jih prinaša za-sebništvo v večji meri, kot jih je prinaša-\o (in jih še) delo v državnem podjetju, ne zanima. Njegov cilj ni osebno boga-stvo, ampak predvsem pot do uresničit-ve postavljenih nalog. Vedno najde nov cilj in nov izziv. Nikoli ni zadovoljen, ker se zaveda, da človek preneha na-predovati tisti trenutek, ko postane za-dovoljen s seboj in s svojim delom. In pomembno je, da imajo ljudje delo, da lahko uslvar/ajo in se razvijajo. Sedanje dogajanje Avgusta Grila ve-seli. »Ne čutim nobene potrebe, da bi se spuščal v opozicijo, saj so vodilni ljudje v republiki sami prišli do tega, da lako ne gre več naprej. Čeprav poznam pregovor, da volk dlako menja, čudi pa ne, pri tej vodilni garnituri lo ne velja,« pravi podjetnik. Ob vsem pa je moj sogovornik pre-pričan, da je med tistimi Ijudmi, ki že in še bodo odločali o naši prihodnosti, premalo ljudi, ki bi se znali ukvarjati z gospodarstvom in znali najti srž pro-blemov — in jih razrešiti. Grilovo podjetje je že vsa leta in de-setletja prava Jugoslavija v malem. De-lavci prihajajo od vsepovsod, iz vseh de-lov Jugoslavije obenem, vendar med njimi še nikoli ni prišlo do mednacio nalnih sporov in kreganja. Mednacionalni (ne)odnosi, ki Avgu-sta Grila zelo žalostijo, so po njegovem mnenju (in še zdaleč ni edini, ki tako misli) posledica socialne negotovosti, težkih materialnih razmer, v katerih ži-vijo ljudje v vseh republikah Jugoslavi-je. Najprej bi morali poskrbeti za na-predek gospodarstva, za socialno varnost Ijudi, za boljše življenje — ostali pro-blemi pa bi se nato rešili počasi sami od sebe. Dejstvo je, da je Slovenija pre-majhna, da bi se povsem osamosvojila. Kot tako je ne bo sprejel nihče drugod po svetu. Lahko pa je del te večnacio-nalne države, seveda pa mora imeti svo-jo samostojnost in za okvir pravno dr-žavo. Država, ki jo imamo zdaj, je daleč od pravne. Dopustili smo anarhijo, malverzacije, korupcijo, pravi Avgust Gril — in govori iz lastnih izkušenj. Pravzaprav bi bila prva naloga, da bi vzpostavili pravno državo, namesto da zdaj vsak samo išče luknje v zakonoda-ji, namesto da bi delal in se držal prav-nih norm. Toga država nas je pripeljala tudi do tega, da imamo bogate državljane in revno državo. Kamorkoli po Sloveniji gremo, povsod lahko vidimo velike hi-še. Tega ni nikjer po svetu. Ljudje so vlagali pač tja, kamor so lahko. »Upam pa si trditi,« pravi Avgust Gril, »da tako v Jugoslaviji kot tudi v Slove- AvgustGril niji vsi preveč tamamo. Ce naJe sedanje stanje primerjam z gospodarskimi re-formami in dogajanjem v zahodni Evropi, lahko rečem, da so tam mnogo težje živeli. Do njih je bilo tržno gospo darstvo veliko bolj kruto, kot je do na-5ih ljudi.« »Če pogledamo sedanje programe vseh strank, lahko rečem, da vsi pro-grami obljubljajo stvari levo in desno, vse stvari pa so veliko premalo poveza-ne z gospodarstvom. Zdaj so vsi preveč zavzeti z zazrtostjo v preteklost, z očita-njem in šikaniranjem drug drugega, in to me zelo skrbi,« je dejal Avgust Gril. »Zdaj pravzaprav rabimo le eno opo-zicijo in to je tista, ki bo imela le en pro-gram: da se skušamo z vsemi močmi iz-kopati iz gospodarske krize. S pridnim delom — in delati znamo — smo spo-sobni splavati iz težav. Imamo možnosti za prodor v Evropo in v svet ter tudi za uspeh doma, vendar pa meje strah, da te možnosti ne bomo znali izkoristiti,« meni Avgust Gril. »Na področju dela moramo uvesti širok pluralizem, prav tako na področju lastnine in ustvarjal-nosti. Priti moramo do zdrave konku-rence in ukiniti vsak monopol, prav ta-ko pa so za napredek gospodarstva velika ovira tudi vse meje. Morali se bomo soočiti z dejstvom, da mora biti to naša edina nJoga,« pravi Avgust Gril. Moj sogovornik je ob vsem tem tudi dejal, da se zdaj naši Ijudje preveč »cufa-jo« za oblast in zdi se, da se marsikdo od njih ne zaveda, da je biti oblastnik težka naloga. Oblastnik je sluga naroda, po-slanik, ki mora delati, kar narod zahte-va, to pa ni lahko. Oblast je lahko huda droga in čeji je kdo podlegel, ne bi smel biti izvoljen, ker ne bo imel posluha za gospodarstvo. In še ena misel spremlja Avgusta Gri-la, ko razmišlja o tem, kako bi izplavali iz krize. Pravi, da bi zdaj potrebovali ti-sto delovno vzpodbudo, moč in željo po prenovi, ki so jo čutili vsi narodi Jugos-lavije po vojni, ko so obnavljali domo-vino. Tega časa se še dobro spominja, čeprav je bil takrat še zelo mlad. Imela sem občutek, da ga je zagnanost pri delu v takratnem času očarala —- in sprem-Ijala vse življenje. Morda nevede je to zagnanost vzel tudi za svojo in tako de-lal vse življenje. To je videti tudi pri razvoju njegove-ga podjetja, ki je danes pravzaprav se-stavljeno iz dveh podjetij, ima pa še eno obratovalnico, zaposlenih je 93 Ijudi, prav zdaj pa iščejo še pet delavcev. Oba Grilova sinova nadaljujeta očetovo de-lo, oziroma sta se odločila za gradbeniš-tvo in bosta to delo lahko nadaljevala Za zdaj ima Oče Avgust Gril še preveč načrtov in delovnega elana, da bi stvari spustil iz rok. Seveda pa potrebuje do bre pomočnike in nikogar ne misli ome-jevati. Pravi, da je vsaka opozicija zdra-va. Vsak človek rabi tekmeca in korektorja svojih napak — tudi brez te-ga ni napredka. In če družba napredek omogoči, je vse ostalo v rokah posa-meznika in tistih ljudi, ki z njim delajo