M korist a«ltv. ikcg« !|u4«iv«. Delavci io opravljeni do veege kar product ra|o.^ Thn paper le devoted lo the Intereete of the working olaee. Worker* are entitled to all what they produce. Îfffilî! "Mtw, Dm. S. I BOT, »t t h« po. t otrio. oiaa diu, i.i.nd Ave. ChUsMo lil und»* ib« act of v 0b|nm«l M* robird i*ts. Office: 2146 Blue Isleña atí, "Delavci vseh dežela, združite ^se". PAZITE! na številko voklapa|u« ki ee nahaja poleg vašega naslova, prilepi)«, nega epoddlail na ovitku, ¿ko <2211 |e itevilka . r tedal vam e prihodnjo številko naiege Iteta poteče naročnina. Prosi-mo ponovite |o takoj. Ste v. (Na.) 220. Chicago, lil», 28. novembra ( Nov. ), 1911. Leto (VoL) VI* Provokaterji v službi francoske vlade. valo. Porotniki »o drugega in glaano gledali drug V Parizu je bil preolieija" si je stavil nalogo, da skiiša razkriti razne provokaterje, ki so stali v službi vlade in so s«» nahajali v vrstah ggcialnih revolucionarjev, ne da bi se jim bilo moglo priti rta sled. Znano pa je bilo, "zunanjega in notranje-[ ga sovražnik**". Vse francosko časopisje — izjemo dela "Temps" — priznava moralni poraz tožitel-jev in provokaterst va. Buržoazna francoska republika pa se je zopet enkrat pokazala v lepi luči! izražali svojej League " |>oroča, da je v Chicagu Splošen pregled. — Iz carjeve države. Poročali smo že, da je ruaika duma sprejela razpravo o socialno demokratič- preganianje socialnih revolueio-____. . r.. F f . 4 ,. . , . nem predlogu, ki oeita ruski ta 1111 narjev m za uveljavljenje reakci-,^^;^ onarnih odredb. Ta dva agenta provokaterja se zoveta Bled in MčHivier. Obtoženci so prišli na zatožno klop zlasti vafod ovadbe o/beh pravokaterjev. češ. da so z njima v uredništvu listat "Guerre Sociale" nasilno ravnali in jima pretili z revolverji. Ovadba se gla-si na omejitev osebne svobode in na kršenje hišne pravice, kar so po Bled»u obtoženci izvršili hišno preiskavo, ne da bi bil on vedel za to. Obravnava je bila nad vse zanimiva. Obtoženci "so odločno žago-*1 policiji takozvani ohrani, soudeležbo pri Stolipinovem atentatu. Vloženih je bilo še par sličnih interpelacij, ki se nanašajo «a pro-vokatersko delovanje ruske tajne policije ali obrane. Oh rana namreč sama izzove razne atentate, nemire in spletke, samo rta dobi ruska birokracija povod za preganjanja m grozodejstva Pred kratkim je bila v ruski dumi razprava o teb interpelacijah, ki je trajala dve seji. Seji sta bili jako burni. Vodja ruskih oktobristov je izjavil, da jg.niska vlada v službi politične j policije. Sploh so vsi voditelji o- varjali, da hibili postopali s pro-, icionalnih «mn* pripovedovali vekater ji nasilno. Ko se je pr! Mé- n;n,mmst m.v„rj,,m. stv;in tivierju govorilo o tem, da so dobili obtoženci v roke polk-»iska< poročila. je opomnil predsednik:, "To dokazuje, da ma vaša varnostna služba prav tako kakor druge 1 tske nredbe (lepo priznanje!) "5r-. ni kabinet", kjer »e na poštnih" uradih ukradena pisma odpirajo.' o o- brani. Socialni de m o krat je so dokazali z dokumenti v rokah, da je obrana sama povzročila leta 1891 obsodl>o 10 oseb v Tomskem na ta način, da je ustanovila revolucionarno tiskarno, kjer s«» je tiskal revolucionarni* list " Revoluciona-ja R<>ssija"s. Obrana sama je na- fotografirajo in nato zopet odpo-| jeU 10 7a delovanje pri li-iUejo . Almerevda je odvrnil: st j¡h j j iznvM. tiv, ______i._j„ • at.'. ' 1 ü Ne morem trditi, da je bilo Mé tivierovo pismo na Clemenceau a vzeto na> postnem uradu" Predsednik: "Torej . . ." Almerevda. "Saj so še vwji uradi kakor poštni". (Veselost). Predsednik: "Zelo doibro! Dobro, da pravosodstvo ve. da sega vaša varnostna revo-gcionarna služba do najvišjih kro-gor." Provokater Métivier k obravnavi sploh prišel ni, prišel pa je njegov čedni drag Bled, ki je napra vil »zelo »lah vtisk. Dejal je. dia je hotel zategadelj v "mlado gardo" ki je organizirala "varnostno službo", ker je anarhist, pri tem pa ni mogel utajiti, da se je prej družil z monarhisti. Ko se je prebral» pismena izjava Miti vie rov a, je prišlo do senzacionalne scene. Almerevda jo najprej dokazal, kako je pre«d tremi leti Clemenceau najel Métivie-ra. da bi mu poročal o delovanju političnih in strokovnih organiza-ej: "Vedeli smo. da je Métivier provokater. Vedeli smo, da je on »krivil manifestacijo v Villeneuve-Saint Georgrtsu, kjer je bilo troje ljudi mrtvih in 300 ranjenih. Vedeli smo, da je on povzročil »popad ob stavki v Clichvju. kjer so se stavku joči krvavo borili s policijo. Toda dokazati hočem, da je bil on tisti, ki je ob železničars-ki stavki položil bombo pri uredniku liata "Patrie" in občinskem evetniku Mnswtrdu in je na ta način iwrval aretacije in zasledovanje od strani gospoda Brianda. Tu je dokument." ^ In ob napeti pozornosti je bral Ahnerevdai: "Znani so mi podatki o petardi Messarda. ki se je raz-itrelila ob železniški stavki. Za>-▼ežem se. dn bodem molčal o tem. IViznam, da sem bil pri polaganju fetfrnV Mčlivirr". ! To razkrit je je silovito učinko- la sodišču. "Novojc Vremja" je poročala., da je policijski unulnik Kremenecki v Peterbnrgu sam u-stanovil tvornico m bombe v pro-vokatorične «¡vrhe. Ko je to prišlo na dan, je Klemenecki priznal u-stanovitev bombne tvomiee, vendar pa so ga kaznovali za izvan-reden način s tem. da so ga prestavili v Sibirijo kot — policijskega šefa. Najgloblji vtisk pa je napravil kadetski .poslaoee Toslenko s svojimi odikritji o obsodbi «socialno demokratične frakcije v drugi dumi. Teslenko je pripovedoval, da je od dume izvoljena komisija za proučavanje dokumentov, iz katerih naj bi bila razvidna zarota socialno demokratičnih poslancev proti carju, spoznali pri .r>3 članih ftra.keije nedolžnost in obenem konstatirnla v vseh r>3 slučajih provokaerjo obrane Ko pa bi bila imela komisija drugi dr.m o tem poročati dumi. so dumo razpustili. Ko so potem obtoženci zahtevali, naj jih postavijo pred poroto, da .favno dokažejo delo oh rane pri zaroti, so odredili porotno obravnavo pri zaprtih vratih. Teslenko je končal svoj govor z Jell i nekovini citatom: "Nikar ne pozabite, dt« je taiko. početje stalo prestol dva monarha, francoskega in angleškega!" Te bese*le so vzbudile pri nacionalistih in na desnici silen vihar. Razbijali so z nogami in rokami ter kričali kakor obsedeni, tako jih je zbodla resnica. Pomirili so sc šele tedflj« ko j»1 predsednik izključil Tesle n k* zarasli zadnjih besed za petnajst sej. — V zadnjem tednu je poročal brzojav, da je perzijska vlada priznala ruske zahteve. Brzojavka jc kratka, vendar pa pove jasno in določno, da je močan in dobro oborožen ropar napadel slabejse-ga in da jc slabejsi motal ugoditi vsem zahtevam močnejšega. Women's Trade Union vposlenih 125.000 deklet in žena v tvornicah, pisarnah in prodajalnah. In večina delavk je pod 21 letom. 4,Žcna naj se drži svojega po«la doma", je rekel kardinal Gibbons. Ali je takof — John Rockefeller, ameriški nekronani kralj, mora pred Stan le.vev komite, kteri preiskuje na ukaz vlade poslovni sistem je klarskega t nista. Lon MerritV bivši inženir in konstruktor Duluth & Iron Range-železnice, je izpovedal pred komitejem, da ga je Rockefeller opeharil za 10 mil io nov dolarjev v rudniških deležih še ob času nepozabne demokratske krize 1. 18M. In John I). se mora zdaj zagovarjati radi ti "transakcije". Pa naj še kdo reče, d« Rockefeller ni svojih milio nov "pošteno zaslužil"! — Revolucija v Meksiki. General Bernardo Reyes, dasiravno ujetnik v Texasu, je vtihotapil čez mejo poziv lih meksikansko ljudstvo, dn se naj olioroži in vzdigne proti Maderevi vladi. Madero je mobiliziral 14.000 mož proti vstajnikom in izdal ukaz, kakor pred njim Diaz, da morajo pogaziti ustaše z "železno pestjo". Na meji ob Texasu in Arizoni stražijo ameriške patrolje in ostro pazijo na tihotapljenje o-rožja in streljiva. Washingtonska vlada skrbno zasleduje gibanje v Meksiki. — Bankirji v Los Angelesu so prispevali $50.000 za volilni sklad v borbi proti socialistom. Vsak bankir je dobil poziv, da mora "izkft^jati" najmanj tisočak. Govori se, da so kapitalisti'stolkli okrog pol miliona dolarjev z na-thčnfim. da porazijo Harrimana in ohranijo staro " prosneriteto". Kapitalisti so se tudi tako poniža li, da lazijo po delavskih kuhinjah in moledvajo ženske za glasove. Med moškimi še ^re; te dobijo saj v gostilnah ali na delu, toda ženske je pa treba poiskati naravnost doma v kuhinji. Seveda, to delo opravljajo večidel visokf družabne gospe, ki, apelujejo na "sestre." da naj volijo za Ale-xandra in očuvajo "prosperite-to". Socialisti pa tudi ne mirujejo. Velikanski shodi Se vrše vsak dan. sodrugi nje potujejo od hiše do hiše in denarni prispevki za kampanjo prihajajo iz vseh krajev Amerike. Volitve se vrše prihodnji tor«»k in zmaga bo naša. — 220 sufragetk v Londonu je bilo aretiranih 22. nov,, ko so demonstrirale pred parlamentom in policaje pozdravile s kamenjem, ko so jih hoteli razgnati. N^ktere so obsojene na par mesecev ječe. — V ječo s krivcil Sodne oblasti v Condersport, Pa., so ukazale aretirati superintendenta F. J. ITamlina in nočnega čuvaja .T Baileva Bavdiss Pulp & Paper Companije v Austinu, Pa. Oba sta pod obtožbo večkratnega umora radi porušen j a jeza 30. sept. kar je povzročilo poplav mesteca in smrt okrog 100 oseb. — Predsednik republike Santo Domingo, Caceras. pe bil 22. t. m. umorjen. Sledila je revolucija. — V četrtek, 30. t. m. je "Zahvalni dan". Socialisti smo letos lahko zahvalni za krasne vspehe na volilne dni. in sicer smo zahvalni razrednozavednim delav-ceni, ki so omogočili zmage kakor tudi splošni napredek našega gibanja. Da, samo delavcem smo zahvalni — in ne samo na "Zahvalni dan", temveč vsak dan v letu. Ker smo pa socialisti večinoma vsi mezdni delavci, tedaj smo zahvalni sami sebi in nikomur druiretnu. Za drugo se nimamo kaj "zahvaljevati". — Iz oficioznega poročila tajne seje za proračunski odsek v Nemčiji je razvideti, da sta Nemčija in Anglija glede maročanske^a vprašanja vodile tako ostro dopisovanje, da se mora * govorili o sreči, da ni prišlo do vojne. (Ob- LČeznano je, da je bila splošna govorica. da so se v največji sili obrnile Nemčija in Francija do mednarodnega socialističnega bi-rôa v Bruslju, da ni prišlo do krvolitjh. Do danes pa »c ni ena ne druga država deuientirala te vesti. Opomba uredništva.) Angleška vlada, ki ni nič dru-zega kot reprezentant angleških kramarjev, je skrivoma ščuvala za vojno, javno se pa potegovalo za mir, ravnajoč »e jk> izreku, a ko se dva stepeta, se tretji smeji. Da je Italija napadla Turčijo, je najbrž tudi delo angleške vlade, ki ima namen zrušiti trozvezo, da dobijo angleški kramarji proste roke za oplenitev narodov v Ori-entu in Afriki. \ . * — Cipriano Castro, ekspred-sednik republike Venezuele, ki svojedobno ni dovolil ameriškim kapitalistom opleiiiti Venezuelo, misleč, da je boljše, če on opleni svojo domovino, je baje zopet stopil na domača tla. Brzojav tudi poroča o bitki, ki se je vršila med ujegovimi privrženci in vladnimi četami, v kateri so pa bile poražene vladne čete. A ko so poročila resnična, tedaj so ameriški kapitalisti zastonj investirali svoj denar v venezuelski revoluciji pred leti. Castro ne mara poleg sebe tujih izkoriščevalcev. Po njegovem mnenju se on ravno tako izvrstno razume na odiranje svojih rojakov kot tuji kapitalisti, Ako ameriški kapitalisti nočejo, da pojde njih kapital rakom žvižgat, bodo morali sedaj podpirati vlado proti Castru. Mogoče pa tudi ta podpora ne bo izdala nič, ker se je mogoče vene-znelsko ljudstvo v tej kratki dobi prepričalo, da so tuji izkoriščevalci in oderuhi še hujši kot domači. — Republikanci že zopet sanjajo, da bodo zmagali prihodnje leto pri predsedniških volitvah. Za svoje optimistične sanje zajemajo moč v zmagi za deželno zbornico v New Jersey-u in New York ii. Ali republikancem ne smemo zameriti, ako upajo na zmago. Optimisti nikdar ne računi jo z realnostjo. Gospodom republikancem ne gre v glavo, da si nestalni volilci lahko premislijo in dajo sploh brco kapitalistični stranki, ki zagovarja in brani le interese trustov. Optimistična republikanska gospoda naj nikar ne pozabi, da imajo danes za raču-niti z novo prikaznijo na političnem polju: z delavci, ki postajajo socialisti. - Sodrug Herbert M. Merril, novoizvoljeni poslanec za njujor-ško deželno zbornico, je dobro posvetil radovednim repe rterjem meščanskih listov. Po izvolitvi so ga nadlegovali z. vprašanji, kakšne predloge bo stavil v deželni zbornici. Sodrug je odgovoril kratko: "Kar sem zastopal na volilnih shodih, za to s»> bom potegnil tudi v zbornici. Zastopal bom koristi delavcev! — Italijanska vlada se je pri upadu v Tripolitanijo poslužila prav ostudnega sleparstva. Potom posebnega proglasa je anek-tirala Tripolitanijo. Zakaj T Kdor se po preteka 24 ur še vpira orožjem italijanski oblasti, je po besedah v proglasu puntar, katerega se da obesiti ali vstre-liti s pomočjo vojnega sodišča. Turški vojaki in Arabci, ki so bili do razglasitve sleparskega proglasa regularna vojna stranka. so postali liakrat roparji, tolovaji, hajduki, puntarji itd. ako ne odložc orožja, ka.tere smatra vojno sodišče za ljudi .izven zakona. ki niso za drugam, kot za na vcšala. S kosom tiskanega papirja hoče italijanska vlada oprati svoje morije na debelo. Italijanska vlada se zelo moti, ako misli s takimi sredstvi prikriti svoje tolovajstyo pied civiliziranim svetom, ali vdahniti Mos-lemom strah in pokorščino pred italijansko vlado. Prav nič nenavadnega ne bo, če bode italijanska armada v Tripo-litaniji tepena, da bodo Arabci za šilo vrnili ognjilo. Italijanska vlada je že baje po zabila, kako klaverno je končal nameravani vpad v Abesinijo, katerega je vodil general Beži - Ba- ritieri. — Bankirji in lastniki zemljišč, uajemniških kasarn v Los Angelo« so se združili v politični zvezi, da bi dne 5. decembra porazili socialistične kandklate. Ako se združijo Shylocki in o-deruhi, da bi bilo izvoljeno njih golo orodje, potem je čas, da se združi tudi ljudstvo proti njim. Ljudstvo veiular ne more pričakovati, da bodo oderuhi in bankirji zastopali in valovali koristi ljudstva. — Najvišje sodišče v državi Illinois je proglasilo zakon, ki prepoveduje uvažati garjevee ob času stavke v državo, neustavnim. Ta razsodba dovoljuje delodajalcem, da nabirajo stavkokaze, kjerkoli jih je volja. Tak«* razsodbe učvrstijo vrste organiziranega delavstva, zaeno pa širijo v ljudstvu zavest, da je treba odpoklicno pravo razširiti na vse javne uradnike, torej tudi na sodnike. — Urednik socialističnega lista je sluga sužnjev. Oblečen ni v duhovniško obleko, pa tudi sod-nijski talar ne pokriva njegovega telesa. Išče naj resnico, piše naj čisto golo resnico, oznanuje naj evangelij svobode, enakosti in bratstva zatiranim in tlačenim, vendar ne bo nikdar žel pohvale za svoje nesebično in kulturno delo. Za njega nihče ne moli v bleščečih svetiščih, pa tudi tiha molitev se za njega ne dviga proti nebu. Njemu ne odpirajo vrat, ki vodijo do krasnih pala?, stre-žaji v bogatih livrejah, pač ga pa vedmo stražijo brriei rti vohnni in jetniška vrata so za njega vedno odprta na stežaj! — Rusinska socialno demokratična stranka ima svoj četrti redni zbor dne 3. in 4. januarja 1912 v Lvoru s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranja. 2. Poročila. 8. Organizacija in tisk. 4. Razmerje do ostalih strank 5. Agrarno vprašanje. 6. Organizacija poljedelskega proletarrata in malih kmetov. 7. Draginja. 8. Splošna volilna pravica za občine, okrajne zastope in deželne zbore. 9. Volitev strankineera zastopstva. 10. Strankin davek. v — Milionski rop v Čenstohovu. Čenstohovški menih patfer Maczoh, ki sedi v Petrikavi zaradi milinos-ke tatvine v čestohovski romarski cerkvi in zaradi umora svojega brata, moža svoje ljubice, je preklical svoje priznanje in pravi, dn umora ni izvršil on. ampak samostanski služabnik Zaloc. ki je pobegnil in sra doslej še niso mogli prijeti. Vsled patrove izjave se zopet morali preložiti proces proti njemu, ki bi bil imel biti še ta mesec. SLOVENSKI DELAVCI IN SODRUGI V CHICAGI — POZOR! Glasom resolucije mednarodnega socialističnega biroa v Bruslju — priobčene na drugem mestu današnje številke — z ozirom na Taljansko-Turško klanje v Tri-politaniji, sklicujejo jugoslovanski socialistični klubi v Chicagi, spadajoči Jugosl. sbcialist. zvezi dne 30. novembra t. 1. v NARODNO DVORANO St. 1, 1830 So. Centre Ave., VELIK JAVEN LJUDSKI PRO-TESTNI SHOD na kterem se bo ožigoasilo pro-vzročitelje sedanje vojne v Tripo-litaniji, katere posledice edino občuti Taljanski in Turški prole-tarjat in ktere okvir se ne nanaša samo na afriško pokrajino, ampak žuga zanetiti celo svetovno vojno, steni, da se dražijo verska čutila. Govorniki bodo govorili v vseh jugoslovanskih jezikih. Začetek točno ob 9. uri zjutraj. Slovenski delavci v Chicagi! Vsi na krov! / Iz delavskega sveta. Slabi časi; brezposelnost. Znamenja divje kapitalistične nadprodukcije in nje posledice: običajne industrialne depresije so vidnejša od dne do dne. Zima je se komaj na pragu, a že odmeva bolestni klic bede med nebrojno armado brezposelnih delavcev po vsih krajih Amerike. V Chicagu na tisoče in tisoče delavcev roma dan za dnevom po ulicah, okrog deloposredovaliiih agentur in o-krog fabrik, a z malimi izjemami brez vspehe. 6000 oseb — mož in žen in otrok — je navezanih na oficijelno miloščino, ktero daje Cook County. A vsak dan se pri-glaša povprečno sto novih prosilcev. V enem samem dnevu zadnji teden je County agent za uboge imel pred seboj 500 prosilcev za živež, obleko in premog; razdelilo se je 1500 parov otroških čevljev. Po deželi ni dosti boljše. Železnice so odpustile eno tretjino transportnih delavcev. Fabrike po malih mestih deloma počivajo, deloma poslujejo s polovičnim časom. Skoro polovica prebivalcev v malih mestih je v brezdelju. Premogarski kralji so omejili delo ua tri do štiri dni v tednu v večini mest. Zadnji buletin American Railway Association izkazuje, da je s 25. okt. počivalo samo v 111 inoisu 45.000 tovornih železniških kar, med temi 16,400 premogovih kar. Brezposelnost po e** l i Ameriki je letoe za 40% ja kakor .je bila lani ob tem fesu. Western Electric Co. v Chicagu je pred kratkim odslovila 2000 mož. Izmed 12.000 mašinistov v na£em. bHz - ostali delajo večinoma delni čas. Konvencija A. P. of L. Zadnji petek je konvencija z veliko večino odobrila dopis izvr-ševalnega odbora socialistične stranke glede županskih volitev v Los Angelesu, s kteri m se poživlja vse delavske unije združene v A. F.'of L., da prispevajo za volilni sklad in tako pomorejo do izvolitve Harrimana. S tem je socialistom v Los Angelesu zagotovljena velika pomoč, kajti ta sklep konvencije pomeni, da dva miliona organiziranih delavcev stoji za sodrugi, ki bi je jo volilno bitko. Konvencija je tudi sklenila, da se morajo vse unije zavzeti takoj za obrambni sklad bratov Me Ñamara. Večina unij je že prispevala velike zneske in samo iz Milwaukee je odposlanih $10.000. Predlog socialističnih kandidatov, da morajo člani organizacije izstopiti iz N. C. F., je propadel. Gompers in Mitchell sta pri ti priliki zopet iztresla ploho praznili besed na socialiste, češ, da "vtikajo nos v business, ki jim ne gre mar". Proti Gorupersu so glasovali tudi zastopniki Združenih premogarjev in Zapadne rudarske zveze. - f Železniški štrajk. Dolgotrajni štrajk železniških delavcev gre železniškim družbam že za nohte. 'Ako v kratkem ne dosežemo sprave s štrajkarji, ne bodo mogli vlaki voziti", rekel je 23. t. m. Henry Kleb, glavni mehanik v hurnsidskih delavnicah Illinois Central - železnice. Na tirih leži 150 lokomotiv, a nima jih kdo popraviti. V sedmih tednih ni bila uiti jedna lokomotiva popravljena. Na stotine kár počiva. Ves čas, odkar traja štrajk, vrnil sc je jeden sam mehanik nazaj ua delo v Burnside. Družba ima sicer dovolj skebov; na stotine jih prihaja dnevno iz iztočnih kra jev, toda bossje jih ne morejo norabiti za mehaniško delo.JCljub temu položaju, ko že sami železniški bossje trdijo, da ne morejo več vzdržati brez izučenih delavcev, pa železniški magnatje le se nečejo privoliti v zahteve štraj-karjev. t* It OL ET AREC UST ZA IMTKUfB DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK Laataik ki iadajatalj. JafMloviuka Mavtk* tiskovna «mite v Chksf •, III. •trotaba: Za Amarico »I.SO «a calo leto. 7Sc *a poiuim. fe v ropo %2 sa caio lato. $1 aa pol lata. mmammdHtmdi STARI natlct PROLETARIAN Owaad aad pnbiiahad Ev aar Tuaaoar by iMtk Slavic Workman's PublUfctaf Company ___ Chicago, Illinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična Zveze v Ameriki. '__4 rrank rodilpec, l'ra«ldent;~~ Frank Podboj, Secretary; Krank Jauefll, T roa a ur ar Frank Petrič Xa^u^wH Jos. Bratkovič j direktonj. vila in oibleko, ki je izšla iz go ve ga ¿rurovega produkta. oja misleči, zvearti patrijotje", to je: ljudje, ki z gospoduijočiuii obdaat- Ali je torej fanner res noodvi- nrki harmonično mislijo iu Čutijo. sen gospodi Cesa je trebs farmerjuT Najemniški poljedelci potrebu jejo predvsem zemljo, ktero bi Takim pati v jot om Im pa kiuij slabo pristajalo, ako bi se izjavili proti vojni, militarizmu in njegovim vzrokom in ako nastane k r va vu vojna z vso strahotno grozo vi tost jo, suspendan* v največjem nemiru Nezadovoljnost proti vojni se širi po vsi državi, kar socialisti 1 bolj polipi hu je jo. Víanla je beli. v skr- »vatCKiPTiOH BATBS: United Statea and Canada, USO a year. 75c lor half yaar. Foreign countriaa 12 a year, $1 (or half year. i«VBamiNO KATU on afrtamant. NASLOV «ADDRESS)! MPROUET/REC" JUH Blue Island ave. Chicago, 111. Farmer in Socializem. — Kitajska revolucija, Dr. Jet Jttan Sen, na čegatr glavo je oe - t . .». . «sraka vlada v Pelrimrn m-mi««!« obdelovali, ne tla bi plačevali rent. se na najenostavnejši rn najudob- velikansko nagrado »rJ 3ZKlana od boga" in da bi draavai pokupila neobdelano proti temu kar "bog pošlje", člo zemljo od velikih " landlordov " vek naj ne godnija; to inora po- ti majhni odškodnini. Ta načrt bi se dal izpelja/ti v nekterih državah, tn. pr. v žemljica po ceni bank i/posloval večje posojilo m Socialno demokracijo, ki hoče | novo kitajske republike, nazvane Oklahoma, kjer so mir, pa obrekujejo in preganjajo Zedinjen« Države Kitajske Dr «j zelo protUik- kot brezbožno in nekrsčanako s,k>- Sen izjavlja, dla bo nova republi-tivna. Ne bi psi slo povsod, kot n. znavavci tiste vere, katere ustano- ka umerjena po načinu Zedin jemih pr. v Iowi, IlbnoiHU, Kausasu, Ne-1 vitelj je oznanjcval evangelij miru I Držav ameriških. Vsaka provinci- ja in kolonija bo imela avtonomijo in svoj domači zakomslajni zbor. brasiki itd., koder je zemlja draga in obrestovanje najsibo tudi po 4% preseda rentne ceno. Dalje zahtevajo socialisti stop-njevaflni — ali naraščajoči davek (graduwted tax) od zarentanih zemljišč, zlasti tistih, ki so v rokah inozemskih kapitalistov (Angležev), tla bi na ta način prisilili kar bi omogočilo revnejšim slojem nakup istih, (Končc prih.) im ljubezni tlo bližnjega. Razno« (Dalje.) Pred sto leti je farmer sam izdeloval svoje potrebščine. Klal je svojo živino rn hranil meso; pridelano pšenico je zmlel v bližnjem mlinu. Njegova žena in hoere so i sodelovale obleko dioma in čevlje je nosil iz usnja), ki ga je večidel sam ustrojil. Ravno tako je bilo s poljskim orodjem. O mašinah ni bilo ne duha ne sluha. Danes pnoizvaja masina vse, kar farmer potrebuje razen sadja in zelenjave, kolikor je pridela za svojo lastno porabo. Malina je ustvarila proizvajalna sretiišlča, kjer vrvi milione mezdnih mož, žena in otrok. Tn ta središča so trgi, kamor mora iti farmerjev produkt. Trgi bo večidel mnogo milj oddaljeni od farm, kar pomeni ugodnost in dobičkonosnost za železnice, ki razvatžajo farmerjev produkt po vsi deželi. Moderno proizvajanje in železnica — z dirugi mi besedami: stroj ~'sta omogočila združitev posameznikov v svrho: pridobiti bogastva. Kapita listični nazred je zrasel z nastopom stroja železnice, veletrgovine in banki nstva. Za pridobitev bogastva brez lastnega truda ali dela so tri pota: rent, obresti in do bicek, In ta tri dejstva so razvila kapitalista. Posediujoč razred je monopoli-ziral industrijo in zaprl masam individualno produkcijo potrebš-čiat Potom dednosti pridejo otroci poseritle tlo zaključka, da izhaja n« vsej zemeljski obli 75.000 listov. (M teh jih pride ma Evropo okoli 20.000, na zA i jo 3000, na Afriko 500, ravno toiiko na Avstralijo in 51.000 na Ameriko, od teh 12.500 na Ze-dinjene države. Natančnejše podatke imamo za nekatere evropske držaive. Tz ročnega besednjaka za dr/a\iie mie iwvzemamo, tla je izhajaflo leta 1910 v Nemčiji 3929 listov, na Francoskem 1350, v Italiji 2067 in na Španskem 310. V Avstro-Ogrski je bilo leta 1905 okoli 610 listov v nemškem jeziku in več sto madjarskih in čeških listov. Izmed listov v Nemčiji jih je izhajalo največ na Pruskem, namreč 2306, na* Bavarskem 43$, na Saškem 254. na Wiirtteinberí-kem 183, v turinških državah 149, na Radenskem 169, na Hesenskem 115, ostanek <*lpade na druge zvezne države. Izmeti 3929 listov leta 1910 v Nemčiji se jih je imenovalo 1349 nestrankarske; 710 je bilo uradnih im drugih vladmih listov. 482 klerikalnih, $88 svoU domiselnih. 378 splošno narodnih. 303 konservativnih, 192 na roti no liberalnih, 100 socialnodemokratič-nih in 17 poljskih in danskih listov. Iz teh podatkov je razvidno, da imata skoro najslabši stranki, svobodomiselna ljudska stranka in svobodomiselna zveza, skoro najmočnejše časopisje; samo cent-runi razpolaga še z motenejšim časopisnim aparatom. Socialno demokratična stratnka razpolaga raz merama z majhnim številom svojih listov. Toda njeno časopisje se naglo razširja in ima vedno večji vpliv, ker je njega riaklada jako velika. - Zanimivi spomini kardinala Gftlimbertija. Iz Rima poročajo; Corriere del la Sera«" priobčil je zanimive dokumente kardinala Ciaáimbertija iz tiste dobe, ko jc bil karti i nal nuncij na Duma ju. Oalñmberti je zahteval svoj čas od Bismareka, naj nasrtopi Nemčija zauročiUi dimo, tla so stK'ialisti zavzeli v Ohio 17 mest zTaznimi uradi Iur-se godi drugod, bi se zgodilo lafe-ko tudi v La Salle, če bi mslrugi imeli inado več potrpljenja, malo vec korajže in delavnosti. Zmage ne pridejo same od sebe, treba jih je vojovati, zato pa je treba v t*. vrsti aložnosti in neusahljive vi še bi s>žrtovaJnosti. Malo marnj govoriti pa tisto tlobro premisliti, je največkrat najfbolje. Pa ho dejal kedo: kaj hodb Kranjski socialisti, oni st) podobni vojakom brez orožja, (misli M namreč, da se nimajo državljanskih pravic.) To je v gotovi meri ze resnrca; amupak s tem še ni dokazano, da si Kranjski socialisti teh pravic ne morejo nabaviti. Kakof — Stara pesem: zanimaj se za socialisičen klub, pa si s pomočjo članov, Tiaibavi po zakonih državljansko provico, z drugimi besetlaimi, puško, da boš mogel na volilni dian sprožiti, da bo kaj za. leglo za socialističnega kandidata. Stara pesem je .tudi, da če se želi imeti vspehe, je treba imeti nekad novcev za socialistično literaturo, treba je imeti pa tudi ljudi — *>-drugov, da to literaturo razneeo po hišaih; kajti dokler je na kupu, JP ___, nima prave vrednosti, treba je mora T. Woods, predsednik lo-1 k«mpanjo, legislator II. M. Mer-lvspWno napeljati ljudem v glavo, kalne kotlarske unije v ječo kot ril1 in ostali izvoljeni sodrugi I treba ftorej poslušati tiste, ki |3—$2 itd. eden sam pogoreli re- ^ vse to ^havljajo in blatijo publikanec, ki je kandidiral za na« klub, ampak poštami prej ko aldermana, je potrosil $600. pnoigoče član Jugosl. socialistične — Velikanski protestni shod z vaze potom naše skupine v I>a socialistov proti Tripolitanski Salle, potom kterega si obenem vojni so se vršili pretečeni teden član mednarodne socialistično v Parizu, na Dunaju, v Pragi, v stranke po vsem svetu. Nemčiji, Belgiji, na Portugalskem Slovenski delavci rn obrtniki v in po drugih krajih. Največji je La Šalile, pridružite se delu ki ira hi] v* Po».;.»« ______:i:___I__• i • . . _ ' * — Zvezni sodnik F. M. Wrrght «odrilfire okrog $50. Geo R. Lum, St Louisu je v soboto ukazal, da žuPan- Jf potrosil $30 za volilno porek za vsako "zločinsko dejanje". ki ga slučajno zakrivijo štrajkarji I. C. železnice v (iotič-nem okrožju. "Pojdite delat!"za-režaJ je tiianski sodnik napram štrajkarjem. —Sangaj, 27. nov. Republikanci so prerua-gali cesarsko armado preti Nlamkingom iz zanetili del mesta. Bitka je trajala celi dan v nedeljo in padlo je čez 2000 mož. Mesto je skoro popolmoma. razdja-no. Revolucionarni vodje se pripravljajo za naskok na Peking. —Tokio, 27. nov. Japonske čete v Nagavi so dobile ukaz, da odrinejo v Tien Tsiu in proti Pekingu. — London, 27. nov. Italijanska poročila se glase, tla so Turki v nedeljo zjutraj preti zoro naglonm napa svojih origi-h in interesantnih člankih. $ub temu se pa mi nikakor ne o zavzemati za ta list, ker oro v vsaki številki prinaša ne-ovsne napade na S. P. Mod slo-kimi sodrugi jih ni dosti, ali ne toliko, da bi prišli v po-ev. Več pa jih najdemo pri Hrtih in Srbih, kateri izdajajo list Radničke Straže*' sami tepci, «kano v ladinici in polovico v ci-iiiei. Za ta list prepuščam vsakemu svoje mnenje. Nemogoče pa je vendarle, da bi bili sodrugi okoli "Radničke straže" sami tepci. Jevtič, Tkalčic, Džigorski itd. pa X svojo neznatno atrančfoo kakšni svetovni modrijani. Pri S. P. h» tudi kaj radii pobahajo, da je unija I. W. W. njihovo delo. Pri I. W. W. načeloma ne pripoznajo nobene politične stranke, torej tn- di njihove ne. Kdo da ao pa bili ustanovitelji te tmije vemo, in smo vedeli še predno je izšla prva &evidka 4,R. B.M Njihovemu vod-I)e Leonu se gotovo ne more očitati kakšno korumpiratvo, pač pa je njegova nesmiselna taktika, de-lavoeni v škodo, kapita4i*tom pa v korist. Nadalje dobimo cfelavce, ki pri salonski bari kaj radi pripovedujejo, da ao anarhisti. Taki ljudje so narvno tako pristni anarhisti, kot Sakserjeve kose, ki ao baje made in Austria" (uprasajte slovenske farmer je) ali pa doktor brez doplome <4Virkova žavba", s katero se lafoko namaže*, če te prav nič ne boJd. Ni moj namen zat-govarjati, še manj pa slovenskim delavcem priporočati anarhizem. Anarhizem je globoka filozofija, s katero so bržkotne en par tisočletij prišli prezgodaj na svet. In kdor ni čital spisov Bakunirta.Kro-jxatkina. Tolstoja. Ferrerja, Mosta, Goldman ove, Raitmamfc, Berk-mana itd»., ne pozna anarhizma in če je prav izdelal vseh osem šol, lemenat in še vseučiliščne fakultete po vrhu. Ravno tako kot ne pozna socializma, kdor ne čita soe. časopise v in knjig boljših soc. au-torjev. Smola je tudi z T. \Y. W. Ako bi bila Debs in Haywood videla vnaprej, bi se gotovo ne bila tolika trudila za ustanovitev te unijo. Seveda so tudi tukaj izjeme. Dočim sta v Minneapolis mladi bojeviti petelin Johnson in stari osiveli revolueijonar Fiesher vehe-mentno pobijala vsako politiko, je takratni Duhrthski organizator Neff, dasirarvno do skrajnosti radikalen vkljub temu pa toleranten govornik — ae z organizatorjem Kaplanom od S. P. dobro razumel. Prišla sta do pametnega sklepa, da unija ne napada socializma kot politično stranko, na-obraitno pa ne socialisti unije. Pač pa skupno roka v roki kot en mož vsekati po kapitalistih. Ako bi si pri S. L. P. ter sindikalisti in anarhisti pri I. W. sploh kaj dali dopovedati, potem bi ne samo pri volitvah glasovali za kandidate S. P. Pač pa ker imajo v svoji sredi nekaj izvrstnih govornikov in or- ganizatorjev—z vsemi govorniiki-mi »lami šli v boj (?a naše kandidate. Potem se ie lahko še vnaprej zbirajo, Če jih ie veseli. Socialisti hi jim tega gotovo ne branili, imeli bi mnogo bolj proste roke, kot pa jih imajo podi današnjo buržo-azno v Lado. Ako se bodemo pa vedno prepirali za taktiko in oslovo senco, potem bodenio doživeli še hujše poraze kot newyorški "Cegare", ki je na konvenciji imel nad 80 zanesljivih glasov za seboj (seveda pri bari) pa vkljub temu ni bil izvoljen za gi. tajnika K. S. K. J. Zelo potrebne in velike važnosti za nadaJjni razvoj mlade ju gosi. soc. stranke so tudi sugestije, katere priporočit sodr. Mole k v 218 štev. "Proletarca". Zavedati se moramo, da živimo v dobi epohal-ne-ga pomena. Morda smo ravno mi tista generacija., kateri je odločeno, da zvrši zgodovinski preobrat človeške družbe. Neobhodno potrebno je torej, da naši sodrugi poznajo vujvišeen cilje socializma, ter vsaj temeljne nauke svetovno priznanih filozofov in ekonomov, kot so Marx, Engels, Kaiutaky itd. Važna stvar, katere se nikakor ne sme podcenjevati, bi bifia tudi juig. soe. korešpondenčna šola, za ¡muk angleškega jezika. Privrženci kon-servatizma in starih tradicij to dobro vedo, teir so pridno na delu. Organizacija uYoung Men's Christian Association" vzdržuje po vseh količkaj večjih mestih Amerike svoje večerne sole. Njihova! tajna taktika je: osvojiti si mladino. (Ta organizacija je zelo podobna Rafaelovi družbi). Njeni učitelji sicer deklami rajo, da je edlin njihov namen naseljence pri-učiti deželnega jezika ter jih vzgojiti za dobre (T!) državljane. Nao/bratno pa imajo po svoje prikrojene učne šolske knjige, v katerih iz zgodovinskih fakitov vežejo otrobe. Jaz sam hodim letošnjo zimo v tako šolo, in sicer enostavno zato, ker druzih večernih sol v Kenosihi sploh ni. Učiti se pa moram, ako hočem kedaj obvladati klasični angleški jezik in slovnico, drugače bi se mi mlatjši sodrugi po preteku par let smejali ter me hudomušno povpraševali, kje du sein prespal celo desetletje. 4 4 Preddvor čanM. Yale, Kans. Ceoj. urednik Proletaroai:— Priloženo pošiljam $1.50 za na-daljno naročnino Proletarca in 50 c posebej za tiskovni fond. Vidim namreč, da bit nič kaj prav ne poje, zato pritisnem malce a svojim kladivom. — Politične in strokovne razmere no tukaj interesa nt ne. Na oeli črti je opažati boj in zanimanje za bodočnost, naijsibo v političnem ali strokovnem oziru. • Naš socialistični klub je pri eni zadnji seji sklenil, da pošlje tajništvu Jugosl. socialistične zveze tudi $10.00 za Kristanov fond. Naš klub sicer ne apada k Jugosl. socialistični zvezi, ker je le malo število Slovencev, ki spadajo h klubu, ali za ta velevažen korak smo glasovali vseeno, ker bo Kristan, če bo šel na West,, govoril prav gotovo tudi v na»ših naselbinah. £a«lostno je res, da se tukajšni slovenski delavci tako malo brigajo za politično življenje, za politično organizacijo. Pri «as so sami premogokopi in vsi organizirani pod V. M. W. of A. Prihodnji mesec bodo volitve okrajnih uradnikov našega — t. j. 14 ilistrikta. Na srce hi polagal vsem sodrugom in ostalim zavednim pnemogarjem, da volijo zopet za starega — sedanjega predsednika. Najjasneji dokaz, da je raz-medno zaveden in vsledtega drži z delavci, je to, ker ga kompanija črti kot hudiča. Črti ga. pa za to, ker ae ne pusti od kompanije ko-rumpirati — podkupiti. Sedanji predsednik je Alex. ITovat in je v socialistični stranki že nad osem let. Zavedni premogarji morajo voliti le take uradnike, ki so z delavci zai delavce, ne pa z delat ve i za kapitaliste. Pred kratkem sem črtal v Fro-letarcu tudi nekaj od našega rudniškega nadzornika Leona Bas-son-a, kako strogo postopa glede varstvenih naprav v rovih. Res je treba priznati, da je dotičnik eden najboljših, kar jih je bilo; tako je namreč moje mnenje. Zakaj v tukajsnem rovu, kjer delam že šest led je bil vedno alab zrak, ako prav je bila jame še nova. Preteklo je torej celo vrato let, a kompanija ni mogla napeljati zraka notri, sedaj ko gre premog h koncu, ga je pa pod pritiakom nadzornika Basson-a lahko napeljala. To vse so politične pridobitve: to storili so socialistični glasovi, ki »o izvolili svoje unadnike. Nihče naj torej ne trdi, da je vseeno, kdo je v uradu. Zapomnite si to premogarji na 12. deceintbra, pa volimo vsi za Ilovata. S socialističnim pozdravom, A. Rupar. La Salle, 111. 24. nov. 1911. Dragi Proletarec: — Mislim vas uprašati v prvih vrsticah. kifcftne dopise naj se pravzaprav pošilja na socialističen list, da se priobčijo. Ali za izobrazbo, adi za kakšno drugo stvar? Ako napr. piše kateri kaj o kakšnem župniku, ki se ravna prav po kla-farsko ali kot pumsiT Jaz želim ljudem malo povedati, ki spijo še spanje pravičnega in bodo »pali dokler jim ne odpremo oči. Jaz hi rad zvedel, zakaj se ne sprejme dopise, ki sem jih poslal v urad tičiče se župnika v La Salle. Prosim povejte, ali želite tiskati take dopise ali ne, in prosim povejte zatkaj ne tiskate takih potrebnih dopisov. Ako se ne sprejmejo, potejn ni potreba pošiljati nobenega lista več in v drugič bom jaz poslal dopise v drug list, tako da boste zgubili nekaj naročnikov, ki so bili do »daj «vesti in točni pred plačnik i v La Salle. Prosim odgovor na: Jernej Ocepek. Odgovor uredništva:— Iz Vašega popisa je razvidno, da popol noma zamenjate socialistični list s "svobpdomiseljnim". Proletarec je glasim socialistov, ki so organizirani v Jugosl. socialističnih klubih in imajo svoj delokrog, svoj program in svoja načela. Teh načel se socialisti t. ud i drže. Zato smo Vam že zadnjič, ko ste poslali dopis, tičoč se izvolitve delegata za konvencijo K. S. K. J. in vašega Pregled gospodarskega, prosvetnega, organizatoričnega in političnega stanja Jugoslovanskih socialističnih skupin Jugoslov. soc. Zveze od 1. julija do 31. oktobra 1911. i? p Ou T-t. I. 4 . 5 . I. I. i«. U. it. 13. 14 . ie. 17 . 18 W . 20. 22 . 25 . ¡26 . 27. «8 . 29 . SO . 11 . 12 . 14 S5 »7 S* 39 40 43 44 46 46 47 48 49 30 31 3 3....... . 3 4.......... 5 6.......... 66 .......... 5 7.......... 5 8.......... 5 9.......... «0.......... 61.......... 62.......... 63.......... «4.......... Bltf. Lombar Dom. Prtrich 7ÏÏTT 2.50 38.1*5 •)2.54 «.00 12.78 29/93 16.31 60.65 42.8» 150.50 14.82 25.93 60.87 22.46 49.48 20.08 3.54 6.98 3.80 6.27 8.72 20.76 14.38 2.65 31.40 3.51 22.40 33.52 5.64 2.53 6.73 14.54 9.53 6.81 1.85 3.56 3.25 iS n i 1! f* :« jt Û Z 2 h 1 Glav. •trank Ii 12.30 3.30 3.30 "1.9$ ?.89 ... 1.30 .52 429.61 10.20 10.35 4.14 10.75 3.60 3.60 1.44 12.10 1.65 2.70 .68 262.74 14.00 14.00 5.60 102.62 6.86 4.90 1.96 6.85 ... . 1.20 .48 81.30 4.25 5.00 2.10 55.75 2.61 2.00 .80 38.35 6.00 4.00 1.60 91.30 • •. . 3.80 1.52 125.65 ... . 5.85 2.34 24.21 1.00 1.00 .40 6.42 ... . 1.00 .40 87.93 ... 1.95 25.60 3.00 1.90 .76 24.52 ... . 4.15 .83 7.25 ... 1.50 . .60 1.90 ... .65 .26 20.05 10.00 ...» 2.94 11.75 ... 3.00 1.20 7.45 ... . 1.80 .72 12.50 ... .... .... 40.50 ... . 4.45 1.78 6.30 ... , ill .84 2.93 ... . 1.45 .58 18.75 1.45 3.75 1.50 31.45 1.82 2.00 .80 29.40 5.14 3.50 1.40 9.13 ... . 1.25 .50 4.25 ... , 2.00 .80 6.25 ... . .70 .28 19.41 ... 10.95 • ••• 7.00 ... . 1.50 .60 13.42 ... 3.35 1.34 11.25 ... . 2.25 .90 21.05 ... . 1.30 .72 2.32 ... , 1.70 .68 13.25 ... .... 1.24 3.50 ... 1.70 .68 118.31 ... , 2.75 1.10 3.75 . 1.00 .40 25.15 ... , 6.60 2.64 17.90 ... , 4.15 1.66 11.59 •.. 2.10 .84 16.25 ... 3.00 1.20 t ... 4.10 1.64 18.58 .95 1.80 .72 6.00 1.15 .72 8.93 1.00 .40 f 1.00 .40 4.02 :::: • .85 .38 *Narod. m. odbor, po Se *) m l ?E IZDAT e « fi 1 fi iS Is H 2.5R .... .... J5 2.5Ö .... .... 1^50 .... 5700 62.53 1.11 .... .95 .... .... .... .... .... .... .06 2.82 .24 5.43 .51 2.90 11.00 .... .14 70.61 72.55 44.93 35.96 240.84 1.98 .... .... .... .... .... .... .... .... .... .... 2.59 1.41 .... .... 1.59 .... .... .... .... .... • • •. .25 9.82 .... 6.00 .... .... 4.90 8.40 .... 12.00 68.17 .. «. 30.49 51.66 .... 2.34 .42 2.50 10.83 .,,, .20 18.60 22.23 15.55 15.80 30.18 .78 .... .... .70 .... .... .... .... .... .... .29 18.09 .27 1.08 .30 5.00 6.20 .... .... 34.71 9.25 .... 44.94 251.93 1.14 .06 .... 1.00 .... .... 13.15 17.15 6.17 11.00 43.50 3.00 • • • • .... 6.55 10.50 .... .... 6.80 15.45 .... 3.24 132.81 .48 1.14 .... 2.45 3.00 .... .... 57.00 18.00 .... 7.57 10.50 # # 2.54 1.09 2.10 1.50 12.50 .... 3.40 25.50 21.50 47.48 26.44 ____ 1.20 .... .... 8.50 .... .... .... 9.00 .... 30.50 32.08 ____ .60 .... .30 .... .... .... .... .75 .... .... 25.80 .60 • » • • • • • • 7.90 5.00 .... 6.20 .... 14.00 46.27 22.76 • • • • 2.19 4.50 4.00 .... .... 2.55 6.00 13.25 7.53 7.35 .69 .66 • • • • .96 .... .... .... .... .... .... .15 6.88 1.17 .03 .... .80 .... .... .... .... .... 1.43 .... .42 • • • • .... .... .... .... .... .... .... .... .10 7.61 5.19 • • • • .... 4.65 .... .... .... .... 8.50 .... .45 » .40 1.35 .... 2.00 .... .... .... .... .... .... 3.69* 7.62 .66 • • • • .... 1.80 .... .... .... .... .... .... .25 10.42 • • • • .... 1.90 .... .... .... .... .... .... .10 29.16 2.28 .39 2.60 19.00 .... .... .... .... 10.00 4.00 10.38 1.17 .87 .... 2.10 .... .... .... .... .... .... .03 f 3.35 2.07 • • • • • • • • • • • • .... 2.00 .... .... .... .... A2 6.48 .60 .60 • • • • .... .... .... 9.10 8.00 2.50 52.54 15.30 2.10 "r .... • • • • .... .... .... .... .... 19.75 .30 .12 1.17 .... .75 .... ... .... 2.00 .... 1.85 21.30 .75 • • • • .... .... .... .... .... .... .... .... .05 26.95 .42 • • • • .... .80 .... .... .... .... .... .... .01 8.40 1.05 • • • • .... 5.70 .... .... .... 1.00 .... 1.36 2.78 1.35 .... 1.50 .... .... .... .... .... .... .14 9.30 2.01 • • • • .... 3.37 7.00 8.94 .... .... .... .... .12 14.72 .72 .... 1.20 .... .... .... .... .... .... .... 14.83 1.56 1.28 .... 2.40 .... 5.05 .... .... .... .... .... 17.20 I 1.51 1.86 t • • • .... .... „ .... .... ---- .... .... .... .... T 1.02 • • • • .... 1.35 .... .... .... .... .... .... .... 5.61 .... 1.65 .... 1.65 5.35 12.00 .... 30.00 20.50 3.25 4.07 .40 39.24 1.35 1.97 1.99 1.65 .... .... .... .... 1.00 .... 21.23 6.29 1.74 .... 1.60 1.30 .... .... .... .... .... 1.85 5.60 .42 .03 2.40 2.52 .18 .99 1.44 .03 .90 .95 1.12 1.74 1.33 2.18 1.00 .10 • • • • ... .... 9.55 2.15 .72 14.82 .80 2.10 •)4.56 .90 1 t .29 4.06 3.18 .36 1.26 . .36 .45 .... .... .... .... .... .... .40 t 1.05 .... .... .40 .... .... .... .... .... .... .... 2.70 .87 1 .... .... .... .... ■ . « « • .... .... .... ... * .... .... .30 .... .... .... t .... .... .... .... .... .... .... .... .54 ! .... .... ' .... .... .... .... .... .... .... .... .... .06 .... .... .... ... .. .... . i .... .... .... •... .... 2 S 8 il g M -C BU It a.s i; T »s fil i a I c D ÎÎ - « •a > £ § M.O M m i 22233 2.88 394.21 2.59 9.82 500.20 357.00 18.09 265.00 180.00 357.81 140.00 140.00 42.08 25.83 37.76 7.35 6.88 7.61 18.96 30.00 10.42 29.16 10.38 f 3.35 6.48 50.00 10.12 21.30 26.95 8.40 27.8 9.30 14.72 14.83 17.20 2.35 t 5.61 54.24 1.35 6.29 8.60 .90 f .29 4.52 3.18 t 2.70 T 10 20 12 2 24 8 6 6 47 12 8 4 1 20 12 22 50 21 29 8 6 8 75 15 2 15 5 2 f 11 15 10 3 I *) Primanjkljaj. |43.74 8.45 41.25 j Aug., «ept. in oktober. (-Slov. o«r. odbor "IT 1 6 8 3 4 2 3 6 1 9 3 2 1 15 13 4 10 13 7 20 1 3 4 8 2 t 2 3 Dobroatojetih i lanu v r MpUm. Naročnikov na dobil $1 premalo.) •) Primanjkljaj. ► f n ► 2 m t X i U M j 1 m i J 0 1 22 . . 22 # # 10 . . . . 7 1 5 89 9 3 83 9 24 .. ,. 12 12 .. .. 12 120 .. 49 53 6 2 40 8 10 .. .. 8 9 36 10 16 35 16 18 1 .. 18 1 40 . .. .. 27 9 21 .. 6 15 4 32 10 1 29 8 .. 20 . . .. 1 20 . . 1 9 7 26 .. U i # .. 38 2 4 21 11 9 10 7 3 6 ;; 1 • • 35 .. ,. 28 3 1 11 9 .. 6 5 2 14 .. ., 4 .. .. 6 30 6 .. 12 2 21 S 12 29 i 14 • * • • 20 .. .. 11 6 24 .. ., 18 1 8 .. ,. 9 8 .. .. 8 8 .. ,, 8 75 ,, 12 15 ., 4 22 .. ., 10 15 .. ., 4 12 .. 1 10 3 .. 8 .. 1 8 2 10 .. ,, t 11 .. ., 11 # % 17 i 12 2 ,, 16 17 13 10 19 ., ,, 9 15 3 . 1 7 .. 14 .. 14 .. t t ,. t T .. 2 9 .. t .. 14 .. 3 .. 20 ., 4 12 3 8 à • • 1 J * * * 1 ., 540 «04 108II 1 župnika, svetovali, da pošljite do-)is glasilu dotiČne Jodnote. Tudi dopis glede vašega fajmoštra, ni )il važen. "HraieUnea" naloga vendar ni reformirati katoliške Jednote, in še manj — skrbet^ za 4dobre" fajmoštre — Socialistični časopis, ki goji to nalogo, je zgrešil svoj cilj in načelo. Proletarec je bi) v teh zadevah čestokrait >reveč popustljiv in nemalokrat izkoriščan. Izvtaeti so seveda slučaji, če »e od strani duhovščine napada socialistična stranka ali socialistc, ki vrše aigitatorično de-o. Reformirati cerkev ali njene služabnike, 'bi bilo od strani socia-istov tako bedasto in ne logično, kakor če bi se zavzemali, da vzgoje 44dober'4 kapitalizem ali 44dob-re" kapitaliste. Knkrat za vselej naj bo pribito, •la se dopisov tičočih s»» farovžov in slalhosti fajmoštrov — ne glede na to, kakšne poslediee vsled gino-ženj posameznikov bo imel list — ne bo pri občevalo. Nismo več tako mladi; kajti imamo že svojo organizacijo in svojo zavrtano pot, po kateri imamo hodili in delati. Z reformiranjem farovžev in fajmo-štrov, ne spravimo kapitalizma s ivetaTDelati v svojih vrstah in dajati zgled drugim, je tista čednost, na katero lahko računamo, da bo pribavil« v naše vrste vse tiste, ki so pri volji slediti nashn bojem in našim ciljem. Zanimajte se v vali naselbini za socialistični klub, za razširjenje socialistične literature, časnike; za čitalnico in sploh tako delo, ki je koristno in potrebno za pravo pojmovanje socialističnih naukov, razumevanje krivičnega gospodarskega sistema, ki rodi v vseh stanovskih vrstah gorje in onemoglost. --in s tem boste pripomogli več, da se odpravijo vsi osehni in družabni nedostatki, ki so izrastki sedanje gnjile in trhie gospodarske družbe, kakor z vsemi osebnimi dOpiai in rentačenji. Slovenski odborniki Jugoal. socialist. Zveze. Potom auloinega glasovanja «o bili» v glavni odbor Jugoal. nocialietične ze izvoljeni za slovenski odeek sodrugi" Jote Zavertnik, Frank Petrič, Frank Podlipec. V Narodni osrednji odbor slovenske sekcije j* rta bila izvoljena na seji kluba St. 1 dne 25. novembra sodruga: John Molek in Josip Snoj. Od tega odbora je prevzel za pregledovanje zveznih knjig kot nadzornik sodr. Josip Snoj. '' NATUR ALIZACIJSKI ZAKON" se Imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da ai vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri se razlaga, kako se poatane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-fcu, 1830. So. Center Ave., Chica- go, ni TISKOVNI FOND. Preje izkazano................$300.00 Mike Kulovic, Chicago, 111......30 B. Lombar................... .25 John Mihalich, St. Louis, Mo!! !25 John Dejak ......................go Ant. Pire ..................20 Andr. Posega ................ [so Matt 8tihauner .............. .55 Prebitek veselice Jug. soc. kluba it. 11................... 5.17 Anton Rupar, Yale, Kans.......50 Naco Zb'mberger, Glencoe, O... 1.00 John Flais....................25 U Demshar, Cumberland, Wyo.. .50 Jugosl. socialist, klub Ht. 5____ 12.70 Josip Snoj, Chicago............50 Jugosl. socialist, klub At. 27____ 10.00 John Verderbar, Chicago.......25 Frank Hren, Chicago...........25 Felix Sel j »k. Chicago...........25 Dom. Petrich..................25 Frank Petri*.................. .'25 Skupaj do danes........$33«.76 Sodrugi 1 Naš list je naie naj-močnejše orožje 1 Njegujmo ga! Podpira j mo in širimo gal Agiti rajmo, da bo 44PROLETAREC" še večji in močnejši 1 Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca. ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Oradi-sher, 1158 E. 61. Str. Poobkščtn je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca. Direktorjj J. S, Z. Listnica tirsdnlfttva. Vei dopisov je moralo vsled pomanjkanji prostora to pot izostati. MATI. • Socialen ro »an v dveh delih. . Spinal Maxim Gorkij. -(Dalje.) Kjer je Ml Pavel, tam »o bile knjige- in Časniki! Tedaj je Pavel raz-iirjeval knjige! Aha! Orožniki ljubijo tako nečloveško človeka, da bi najraj&e ra/-sekali na kosce, da bi o njemu ne ostal niti apo-min. — Razume in, uvide vam, — je rekla mati žalostno. — O, Bog, kaj naj storimo f — Ujeli so jih, vrag naj vzame vae! —» je prihajal glas Samojlo-va i* kuhinje. — Nadaljevati moramo z delom. Pa ne radi načel samih, ampak da reSiino nase «o-druge. — Pa nimamo človeka, da bi zvržil delo — je pridjal smehljaje Jegor. — Imamo êtivo prve vrste, ali kako ga vtihotapiti v tvornico. to je vprašanje! — Vsakega ztiaj preiščejo pri vraitih — je opomnil Samojlov. Mati je ugibala, da nekaj pričakujejo od nje. Razumela je, da bi lahko ¡>omagala svojemu sinu in hitela je vprašati: — Dobro. Pa kaj zvrsimo? Sainojlov je stal med vrati, da bi odgovoril. — Pelagveja Nilovna, ali po-snate Marijo Korzunovo, Irrama-rieoT — Seveda1 — Govorite ž njo, ako morete vtihotapiti naše blago. —r Plačali _bi ji, -r- je^ pripomr nil Jegor. Mati je odmahala z roko. — Ah, ne! Ona je klepetulja. Ne! Da bi pronaali, da prihaja od mene, iz te hiše . . . ah, ne! Nakrat. je pričela s prijaznim in tihim glasom, koK da bi ji prišla hipna ideja. — Dajte meni. dajte meni. Zvr šila bom aama in našla pravo pot. Vprašala bom Marijo za pomoč. Zaslužiti moram za življenje, (ie-a lati moram. Nosila bom obed v tvornico. Da. zvršila bom! Položi vsi roke na prsi je zagotavljala, da uredi vso stvar in naposled zmagoslavno vzkliknila : — Uvidijo naj — Pavla Vla-so-va ni, a njegova roka aega tudi fz zapora . . . Vsi trije so tudi oživeli. Jegor si je mel roke in smehljaje dejal : — Imenitno! Če bi vedeli, kako imenitno je. Naravnost — prelepo. — Kakor na naslonjač «edem v ječo, če se to posreči ! — je dejal Samojlov in si zadovoljno mel roke. — Oh, mamica — kakšna kraso-tiea! — je hripavo kričal Jegor. Mati se je nasmehnila. Jasno je bilo: če bodo listki ved»no prihajali v tovarno — gosposka uvidi, da jih sin njen ni razširjal. V zavesti, da mora izvršiti to nalogo, je kar trepetala od radosti. — Kadar obiščete Pavla, — je dejal Jegor, — povejte mu, da ima imenitno mater . . . — Jaz ga bom prej videl ! — je dejal Slamojlov in ,se nasmehnil. — Kar povejte mu — da vse potrebno ukrene! Oh. da bi on ve-flel zato ... ! — A če ga ne za pro? — j«» vprašal Jegor in pokazal na Samojlo-va.' — No, in kaj poitemT Oba sta se zakrohotala. * Spoznavni svojo napako, se je sama tiho in zmedeno, nekam lokavo zasmejal a. — Lastna koža je človeku najbližja! — je rekla in pobesila svoje oči. — To je res! — je vzkliknil Je- gor, — zavoljo Pavla se nikar \ IMOlrJlti il alnstiti S.' i'* i I e ) s i se povrne fz ječe. Tam se oddahne in ae le to m ono nauči, a v prostosti nima časa za take reči ; . . Trikrat sera 2e sedel in še vselej sem imel, če 2e ne poaebne zabave, nedvomno korist za aree in dušo. — Kako težko sopete! — je dejala Vlaaovka in prijazno pogledala njegov preprosti obraz. — To ima svoje posebne vzroke! — je odgovoril in ji dtisnil roko. — Torej sttfar je sklenjena t Jutri.vam prinesemo material . . in znova ae zavrti kolo razdejan ja večne teme. Živela svobodna beseda, živelo materino srce. Na »viiten je! — Na svidenje! — je dejal Samojlov in ji krepko istianil roko. — Svoji materi in q nit i morem kaj takega . . . — Še vsi bodo razumeli! — je pripomnila Vlasovka — Vsi do zadnjega t. Ko sta odšla, je zaprlfli ifoiri in pokleknivši sredi izbe je začela moliti; zunaj je šumel dež. Brez besed je molila, r. veliko mislijo na kjudi. na vse ljudi, ki jih je Pavel uvedel v njeno življenje. Kakor da bi stopal med njo in svetniškimi podobami, na katere je gle^lala — preprosti vsi, drug drugemu bližnji in osamljeni v življenju. Zjutraj za rana se je odpravila k Mariji Koraunovi. Branjevka. p om a scena in klepetava kakor zmerom, jo je sočutno sprejela. — Kaj žaluješ T — je vp rafalu jn potrkala mater s tolsto svojo roko po plečih. — Pusti! Vzeli so ga. zaprli, kaj je tof Prav nič hudega ni. Prej so ljudi zaradi tatvine v ječo mel ali. zdaj so jih začeli zaradi nesniee. Pavel je mogoče, katero preveč rekel, ampak za vse se je postavil — vsi sra razumejo. Ne vznemirjaj se! Vsi vedo, četudi vsi ne povedo, kdo je za kaj . . . Hotela sem že k tebi. pa ni kedaj. Kuham in prodajam, a vendar bom umrla v revščini. Ženini me skubejo, pošteno me skubejo, ti prokleti cigani. Vse bi oglodali, kakor ščurki hleb . . . Ce zbere« nekaj deset ako v, se ti že pokaže taka- nuha — in ti zliže denar. Ženski je res hudo. Preklicana služba na svetu! . . . Enemu je težko, za dva — ni kaj. — Veš. prišl« sem te p rosi ¡t, da me vzameš za strežnico! — je segla klepetulji v besedo. — Kako je tof — je vprašala Marija, in ko je slišala prijateljico. je pritrjevalno pokimala z gla vo. —r To pa, to! Ali se še spominjaš. kako si me nekdaj skrila pred mojim možem? No sedaj te pa iaz ob varil jem pred bedo . . . Vsi ti morajo pomagati, ker sin tvoj trpi za splošno stvar. Kant odi fare je. to pravijo vsi kakor en mož in vsi ira poniilujejo. Rečeni ti. eosi>o>ki se ne obeta nič dobrega od teh aretacij le poglej, ka j se godi v tovarni! Kuko govore, moja ljuba. Oblastniki tiim mislijo, da je že vso dobro, če zgrabijo m»kaj ljudi za peto! Ampak stvar je taka. da se jih slo postavi po robu, če jih denet udariš! Z delavcem more človek oprezno ravnati — nekaj časa trpi, potem pa pošteno vzroji. Razgovor se je končal tako, da je Vlasovka drug d krajevni tajniki, k*ko se vodi ixiaJovainj kluba, kakšen naj bo duievni i<*l itd. Ker do «Uums Zve/a «i»- ni izdata tozadevnih informativnih knjiži«', iia*i t»e to prej ali »kvj zgo di, podaja tajništvo v sledečem kratko «navodilo, po katerem naj ae tajniki klubov ravnajo, dokler no izide o tem obširnejša knjiži C«. Navadna nravila krajevnih klubov ao bledeča: Ölen 1. Poalovanje krajevnih klubov. § 1. Pouk »vanje kliuba se vrši a) potom sej članstva; b) potom predsednika, tajnika in takih uradnikov, katere izvoli klub. § 2. Predsednik se voli pri vsaki «eji. § 3. Člani kluba tfi izvolijo v d« eembrti vaacega leta zaipianikar ja. tajnika in organizatorja — in sicer za eno leto. § 4. Na vsaki redni decemberski,' aprilski in oktobrski seji lduba ee izvoli dovoljeno števik) delegatov v okrožni odbor fCounty Central Committee\ za eno leto. To velja za klube, ki ««padajo v County organizacijo. Ölen 2. Dolžnosti uradnikov. § 1. Predsednik predseduje in ima le o»Ho«"ilen eins, če se je oddalo pri glasovanju enako števi-do glasov. Podpisuje na seji vse uradne listine. § 2. Tajnik — Sklicuje seje in predseduje dokler ni izvoljen predsednik ;voevke, za katere daje članom strankine ali iz v an redne marke; vodi koresjvondcnco s State, County in gl. tajnikom Jutfosl, socialistične Zveze; hrani listine in premoženje khvba proti varščini; (Če .jo klub zahteva) — vodi natančen imenik dobro-stoječih in drugih eumov; pod»-pisuje vae uradne listine»: imeti mora vpogled v vse delo v klubu. § 3. Zapisnikar vodi zapisnik in pomaga v vsakem oziru tajniku. § 4. ()or za razsodišče ima 1 Kako se voli ta odbor, glej zve7.ua pravila) a) »prejeti opravil ni k (dnevni ned) umerjen svojemu poslu; b) preiskati vse obdol žit -ve proti članom ali uradnikom v klubu; c) poklicati in ioprasati vse potrebne priče: doprinesti vse politične informacije in druge važne vesti, ki bi zamogle potom akcije tega odbora koristiti k h ib u in napredku soeialjzma : o vseh poizvedbah in obtožbah ima predložiti pisano poročilo. § 5. Nadzorni odbor ima precrle dati vsake tri mesece enkrat vse finančne knjige; o stanju dohodkov in izdat'koy por«»ca potem na pni klubovi seji. Dnevni red seje. 1. Volitev predsednika ; 2. Čitanje &aipirov; 10. nedokončana opravila: 11. razno. NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega krajo, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik ' ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Se len burgo ve ulice it. 0/11 in stane za Ameriko $6 za celo leto. Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jeviin "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenic«, in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chirac» H lut* večjo t* ¡o g v ur, vati Sic, nov ia drugih drafotla. ltvrèu>c vMkvvratM popravil« » Uj itroki i celo nitki CARL STROVER Importiran slarokrajski tobak vsake vrste ciK*r,te. pip, iu iveieuj( J portimne e.*«w in «gar*,,. v« pruituo m po zmernih eenah VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chio^ro. m. JESEN IN ZIMA 133 Attorney at Law Ziitspa hi vsoh sodittik. St. so-učeval tudi v angleščini, ker se tukajsni rojaki zanimajo za so lo. Olede plače in pogojev sploh, bi se domenili pismenim potom. Kdor ima zmožnosti naj pise na Ant. Sornig. Hx 202. Herminie. Pa. West M orel and Co. Thank riYou! ■—v----£—{i m** Srečen som, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z Or.Richterjevim mmmrn. Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravoga. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ^ponaredb. 25 in 50c. steklenice. T. AD. RICHTER O CO.. tlS Pearl Street. New York. N.Y. Dr. Rirhterjeva Congo P.lnla olajAajo. (2Vu all 50e. Slučaji, ki se vlačijo. Podčasnoat zahteva bo