List m kortMl dalav-akaga l|ud.tva. Utltv* ci mo opr«vli«nt do vatgft kar producira|o. . — ' Thi. pa par It davohkl to lh. intcrMta of Iht working claaa- Worker« aro ontitlod to all what thov produca. ¡Ü UÎUTmmÎ Of fie«: 2146 Blue Island Aft, Stcv. (No.) 304. "Nevidna vlada". BIVfil GLAVNI AGENT KAPI TAU8T0V IZDAL TAJNO P08L0VANJE ZVEZE TOVARNARJEV. "Delavci vach dežeU, združite se". PAZITE! na itovilko v oklopafu-ki «o na ha) a polog va> ftoga naslova. prilapl|a-nog» .podal ali . „ na ovitku. Ako (305) |o itovllka toda| vam . prihodnjo Atovilko natega li.t. po-to6o naročnina. Proai-mo ponovilo |o takoj. Chicago, IIL, 8. |ull|a (July) 1913. Colonel Martin M Mulhall, ka [ teri je bil po lastnem priznanju I glavni agent in "lobist" Natío-' nal Association of M anu facture rs (Narodna zveza tovarnarjev) od I. 1904 pa do lani, je izrodil časopisu "The Chicago Daily Tribune" kakih 20.000 pisem brzojavk in drugih dokumentov, ki jih je tekom svoje "službe" prejel od svojih gospodarjev. Ta pisma itd. priobčuje sedaj omenjeni list, že dober teden, kar obuja vsak «lan večjo in nezaslišano senzacijo. Iz teh pisem je razvidno, «la ji Narodna zveza tovarnarjev tekom zadnjih osem let imela ah solutno oblast nad zveznim zako-nodajstvom v Washington«], nad zvezno vlado in nad vsemi vladnimi področji. Razvidno je dalje, da je zveza tovarnarjev diktirala protidelavske zakone in zadušila ogromno večino delavskih zakonov še preden so prišli na ge-; neralno debato v zakonodajno L zbornico. Razvidno je dalje, da Iso kapitalisti, organizirani v zvezi tovarnarjev, potom svojih a-gentov kot je brl Mulhall sistema-tično uničevali delavske unije, razdirali štrajke, podkupovali f mnoge unijske voditelje in sploh I vselej in povsod ovirali in zastru- V ELpljali delavsko gibanje. Skratka: razvidno je, tla edina f in prava vlada Zedinjenih držav •dttfii '/nevidn» vlaJa"*» je biH Narodna zveza tovarnarjev in vidna vlada v Washington!» je bila le nekakšna agentnra prve, ki je samo izvrševala ukaze in želje mogočnih despotov na čelu združenih kapitalistov. Mulhall je imel — kakor govoj re njegova pisma — dvojno o-pravilo lovil je na limaniee kon-gresnike in senatorje v Washing-tonu in pazil na delo v zbornici in drugič je razdiral štrajke, kadar je bilo treba. Seveda je imel tudi nebroj pomagačev. Poleg tega je imel tudi nadzorstvo politične vaniji in štrajk čevljarjev v port-smouthu, O. Nato je bil pozvan v Danbury, kjer so zastrajkali klobučarji. Za uničenje tega štrajk« je «veza tovarnarjev dovolila $16,000 in posebej *1500 Mulhal lu na roke za podkupnine. Mul-. ;haH je izposloval, da so se delavci in delodajalci zedinili za razsodišče, na kar je on podkupil večino razsodnikov, da so glasovali za odprto delavuico kakor je ■hotela sveža tovarnarjev. Med njegovimi razsodniki je bil tudi protestantovski duhoven Rev. Fr Stanley in Mulhall pravi, da j« tudi kardinal Gibbons ii Balti more pomagal tovarnarjem v po razu itrajkarjev. Razkritje cele zarote in korup-cije, ki gre na rova« Narodne zveze tovarnarjev, je tako ogromno, d« je nemogoče vsega povedati. Razkritega pa ni še niti polovica. Naravno, da je zavladala v oficielnem Washingtoriu velikanska panika. Kongres se pripravlja na temeljito preiskavo Mulhallovih odkritij in vsa njegova pisma itd. pojdejo v Washington pred preiskovalni komi-le. Predsednik Wilson je baje rekel, da ga zelo veseli to raz kritje. ČEZ 50 LET. V Gettsyburgu, Pa, vrsrle so se zadnji teden velike slavnosti, ki »o imele utilitaristično liee. Prišli so skupaj veterani civilne vojne iz juga in severa in skupno obhajali 50 letnico največje bitke na licu mesta, katera se je tamkaj vršila od 1. do 5. julija 1803 in katera je odločila vsodo rcbelja na v južnih državah repuMike., Stari, sivolasi vojaki, ki so si pred 50 leti stali sovražno na sproti, podajali so si zadnji teden na istem bojnem polju roke in se prijateljsko objemali. Marsikateri veteran si je gotovo mislil, kako almurdno je bilo tisto klanje pred 50 leti — kakšne nazore je imel takrat in kakšne ima zopet danes glede civilne vojne. Pred 50 leti je divjala eivilna vojna. Pobijali so se bratje enega uaroda z merilnim orožjem. Vojna divja tudi danes. Vojna na industrialism imlju. Na eni stra- Posmrtnica. Mihaelu Kulovfcf. kampanje, kadar so bile kake vo-.ni stoje kapitalisti, na drugi stra- litve. Tiste kongresnike, ki so radi ali "čez most", je bilo trebe ponovno izvoliti: tiste pa, ki se niso dali pregovoriti, je bilo treba na vsak način poraziti pri prvih volitvah. James E. Watson iz Indiane, nazvan "republikanski bič" v zbornici 1 1908—1910, ju bil eden "najboljših" kongresni kov. Njega omenja Mulhall ne- JifOAyrkrat____Ravnotako omenja tudi McDermotta iz Chieage in' veliko drugih, večidel same republikance. Omenja tudi bivšega «borničnega predsednika 'strica Cannona, umrlega podpredsednika Shermana in precejšnje število senatorjev. Potom teh kongres-nikov in senatorjev je zveza to-Jamarjev zadušila zakon za o-semumi delavnik, zakon za omejitev sodnih prepovedi (¡njaj.e t i on) in nebroj drugih zakone v ki so kolikor toliko imeli koristiti Pisma dalje\dokazujejo, kako aktiven je bil Jlulhall v razdira-nju delavskih unij. L. 1905 je i-mel nalogo razdreti štrajk tiskarjev v Philadelphiji. Dobil je de; nar, da podkupi voditelje štraj-ka. Tiskarji so dotični štrajk res [Izgubili. Na isti način je pomagal razdreti atrajk mašinistov v Clevclandp. Leta 1907 je v St. Lonisu zastavkalo 23,000 čevljarjev, Van Cleave, tedanji predsednik zveze tovarnarjev, je takoj brzojavil Mulhallu, da mora tja in štrajk je bil končan v treh tednih z velikim porazom za delavce. Že takrat so se slišali med delavci očitki, da so bili njih vodje podkupljeni. Pozneje je pomagal uničiti štrajk ' delavcev Reading Railroad Co. v Pennsyl- ni pa delavci. Delavci so indu-strielni rojaki. Ali kakor so se pred 50 leti klali bratje nuni seboj pri Oetty«burgu. ravnotako je tudi danes ogromna množin; delavcev, ki se beri na strani kapitalistov proti svojim — bratom delavcem. Bore se proti nam h tem, da podpirajo kapitalistične stranke, volijo kapitalistične kandidate, skebajo ob času štrajkov, itd. ...........-----;-] Zopet bo poteklo 50 let in indu-jatriclni vojaki sedanjih dni, d« lavei, bodo stari, sključeni in iz-sesani veterani, kolikor jih dočaka to do1»o. No takrat bo«lo gotovo spoznali svoje velike zmote — če že poprej ne — iz te dobe, ko so se Imrili proti svojim bratom in podajali bodo roke starim industrielnim veteranom, ki so se borili na strani zavednega delavstva v socialistični stranki. Zgodovina je najboljša učiteljica. NAZNANILO IN PRIPOROČALO. Sodrug Frank fiavs je šel te dni za par tednov na agitacij sko pot v Minnesoto. Ako bode dopuščal čas, obišče tudi delavce na gorenjem polotoku Michigana. Sodrug ftavs ima polno pravico izvrševati vse posle ki se tičejo "Proletarca" in Jugoslovanske socialistične zveze." V slučaju, da slovenski delavci v kakšni naaelbini v Minnesoti žele govornika, naj se obrnejo na tajnika soc. kluba v Aurori, Minn Sodruga fiavsa slovenskim delav-oem kar najtopleje priporočamo. Uprava "Proletarca" "Oj, težka pot, oj tožna pot, ko od sroa srce se loči. Mi sprenjjamo te žalujoči, saj ti na veke greš — od tod! — Oj — Aol/.na pot — oj — zadnja pot!" Sel je 'odkoder več vrnitve ni!' 5, julija, dopoludne, amo ga «premijali k večnemu počitku, tja, kjer: "Globoko |hk1 zemljo, tam v ozki, hilad ni hiši, kjer šum sveta se več ne sliši, mu trudno truplo spalo bo!" Pokojni Mihael Kulovic, po po-kli eu mehanik, je bil star okrog 32 let. Kil je rojen v Vavti vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je bival' že okrog 8 !et. J liáoslo v. socialist, klub št. 1. je izgubil ž njim zvestega sodruga in agitatorja. Bil je tudi svoječaami knjižničar jiuro-slov. socialist, čitatelnicc. Isto-tako žaluje Proletarec po njem, kot po svojem zvestem, navdane nem dopisniku, neustrašenem borilen v vrstah proletareev. Boril se je junaški» in odločno proti kapitalizmu in vsakemu izkoriščanju, vsaki krivici, dokler ni omagal in prišel tja, kjer vtihne vseh viharjev jeza." in kamor "krivice roka več ne se za. " V svojem boju si je "skoval enačaj krepak, kot gore nežna-jan" - 'Pri srcu bifl mu ni denar, ne svetna ea«t; za vzišeno le vnet bil stvar, za Vratske sreče rast !" "Notranj je čutil mnog vihar a tožil, plakal ni nikoli! Sprejel je niožki slednji v dar. Ce tožil je kedaj — o svojih bolih ni, o krivdah tožW je, ki ljudstvo jih trpi." Se mlad mož je spoznal vse krivice, nasilstva, sleparstva in hi-navečine. Bolelo ga je to in W je po svetil iskati in l>oriti se za resnico in pravieo. "Pravico iskal je, pred kojo enak naj slednji bi bil—četudi pronta k pravico vsaj. ki bi lic zrla na drugo, kot samo na vrednost in na zaslugo." Pravice je iskal |h> širnem svetu— a doživel1 je suma bridka razočaranj«. S|K)znal je pa«'- prezgodaj, da danes" pravice, enakosti ni pri ljudeh!" S|K»znal je, da ga nekateri ljudje celo nočejo razumeti, spoznat, kako velikanske množice si ne upajo, ale ne morejo, ali no* ét'jrr stori; i ,itv>-mar, da-?« -«e oprostile suženstva kapitalistov in —• tudi verskih verig, ki jim oklepajo duha tako trdno in trdo, da ai ne upajo popolnoma nič svoIkmIiio misliti. Legla mu je linda, neukrotljiva lvol na dno srca. Začel je polagoma obupa vat i nad samim sc-boj. I'o čudni sugestiji, ki se ji ni mogel ubranit Psi je začel domie-■Ijevati, da je neozdravljivo l»o-lan — da ga nekdo sovraži — mu streže |>o življenju — mu skrivoma mesa strupe med hrano i. t. d. je Njegovo mo/ganje je začelo v tej sineri slabeti vedno bolj —! Iskal je sicer pomoči pri zdravnikih, a ti mu urno znali poma g»ti.|[ Tarnati ni hotel več in si mislil: "Za irečo nisem rojen, usodo svojo vem in znain! To Hin, opoldne — «o začeli vreti in drveti po njegovih možganih zopet .ini grozni, nepopisni, «rce trgajoči čuti, predstave, domišljije, bohoti in viharji vseh vrst, ki imajo moč vplivati na srce in možgane — "O, kam. do kam, o, • kje si konec T! Ne vidim potov, «kritih «tez — Na levo, desno mene buta nazaj — naprej — življenja jiHes! Oj, kam hitim T Izhoda iščem jaz zaman! Naj čolnič — tone v jezni vihri! O, kje gi konec — kje pristan?!" Vse-t- mu je vrve.k» po glavi — «am (¿¿znal zakaj, kdaj in kako si je-^gani prerezal nit življenja! Kdo mor»- sukati pero tako spretno, kdo čutiti tako živo, da bi mogel opisati zadnje trenutke njegovega življenja, ko se je še !>oril Med življenjem in smrtjo — tak«», kakor je on sam v resnici čutil in tn|>el! Vse njegovo trpljenje je minulo. Spremili sino ga tja, kjer "tih prostorček najde vsak. naj plemič bo, naj 1k> pro«tak — Prowjak tam — kralju je enak! Saj tam je javni — skupni vrt, ki noč in dan «toji omin!"* "Pretke naj gro<> mu gosta trava. Nad njim naj kamen se zdrobi — A — "v delih svojih Naj živi nam večno!" BALKANSKI BRATJE V KRVAVEM KLANJU. Dunaj. 5. jul. — Poročevalec "Tageblatta" poroča, da se je včeraj vršila silna h^tka med Bolgari in Srbi pri Velesu (Koprili). Južno krilo srbske armade se je umaknilo 7. velikimi izguliami. Dalje se vrši velika bitka med Bolgari in Orki sevenio od Soluna. Bojna fronta se razteza std milj na široko. Bolgari so vzeli več grških utrdb pri Solunu in ob Lauagaškem in Bešiškem jezeru. 30,000 Bolgarov se pomiše proti Grkom južno od Tahvnos jezera. Iz Belgrada poročajo, da so včeraj (4. jul.) Srbi pognali v beg Bolgare pri Zaječaru na srb-sko-bolgar«ki meji. Vzeli so več utrdb na levem bregu reke železnice in llrcgalinice in zajeli večje tševilo bolgarskih vojakov. Na o-beli straneh je padlo do dva ti-soe mrtvih in ranjenih. London. — Kvrop«ke velesile so sklenile, da se ne bodo mešale v balksnski konflikt. Balkanske monarhije naj se tepejo med seboj kolikor hočejo po mnenju zastopnikov velesil. Srbom in 3,061.002 3,010.346 2.282.631 1,029.2.18 709.943 504.767 163.679 92,735 128.424 116.500 78,119 95,180 53.830 80.000 19,640 ♦».tlOO 8,337 5,587 To so podatki za leto 1911. Leta 1912 pa je bilo že zopet 1,500.-<)00 več novih članov. Med vsemi državami je leta 1912 pokazala največji napredek Angleška in Z. države, vsaka za 570.000 noviii članov. Nemčija ¡ki za 200.000. Seveda je s«'daj število organizira nih delavcev še mnogo večje. Sa mo "American Fedcration of La-^or" šteje danes nad 2.000.000 članov. Zatem se slede "W. F. of M " — "T. M. W. of A.„ — "I. W. Wr." in mnoge druge unije — in to kar se tiče same Amerike. Napredek unionizma in socializmu je v zadnjih letih po celem svetu velikanski. Stare stene ah solutizma padajo, delavci «e ved-m»- UoJ j jp,vedaj/>. .vvtojoga dostojanstva —- |>opred ne !h> mini, dot-kler ne pade današnja družba, katera bazira na ropih in umorih. Delavska dvorana v Londonu. London bode kmalu imel eno najlepših delavskih dvoran na svetu. Načrti so< že narejeni, ter se kmalu prične z delom. Moderna stavba bode veljala $1,000.000. V poslopju IhhIo nameščeni uradi in pisarne za dclnhiske unije, kakor tudi velikanske dvorane za shode. Sadno v enej dvvnrani, ta-kozvani "delavski auditorium" bode sedežev za 4.000 oseh. Vse london-ske, kakor tudi nekatere zunanje unije 1>odo iyris|K»vale k zgradbi tega dclaiuskega poslopja. Ne hodite za delom v Porcupine. Ontario. Canada. V Porcupine so premogarH na štrajku. «Stra j k v Bingham Oanyon, U tah še vedno traja. Delavci, ne hodite-v ta kraj iskat dela do kler ne bode štrajk končan. Bodimo ljudie in bratje, ne pa iida talci delavskih interesov. "Bing ham Miners Union. št. 67 W. F. of M." Leto (Vol.) VIII. Moritev mase (na železnicah Združenih držav). 188,037 ljudi« umorjenih, 1,395.-618 ranjenih! Ne čudite se in ne ¿¡oprašujte v kateri grozni bitki «o nanteli toliko mrtvih in toliko ranjenih. Vse te neverjetne velike mase ljudi j so bile Umorjene in ranjene — v času, ko je bojno orožje počivalo in rjavelo — ls*ezdelja. / Torej pri vseh teh žrtvah ni nikakih stikov h puškami in topovi? Ne! — vse te ognsune žrtve je zahteval amerikauski železnični moloh v zadnjih 24 letih. Iz objavljenih števil varstvenega urada mednarodnih obrtnih misij povzemamo — groeno dejstvo. V zadnjih 24 letih pred mesecem oktobrom 1912 je izgubilo svoje življenje 1K8.037 ljudi j — vsied železniških nesreč v Združenih državah. Ranjenih je bilo v istih letih l,39li.r)18. —. Zono vzbujajoče govore te številke. N a amerikan«kih železnicah je bilo vsak dan, skozi 24 let ubitih povprečno 118 ljudi. — Kljud> tej drv ji morit vi mas moramo opazovati, kako «e trudijo železniene družbe zastavljati pot tudi najmifejši varstveni zakonodaji. V zadnjem času je državna le-(rialatura «prejela postavo, vsled katerj- naj bi bile prisiljene vse železiiične kocti v*ak vlak s polnim moštvom. V zadnjih tednih .«o nabirale železnične družin» podpise volilcev, ki naj bi glasovali pri volitvah v 1. 1914. proti temu zakonu. Vse se jim ne Ih> ¡»osrečilo, kjer Jipamo, da bo zakon n«iien vsaj >ri ljmkkcm glasovanjiu Dosegli pa so vseeno toftko. da zakon vsaj do takrat ne pride v veljavo. Tak o. ¿rospoitari modemi kapitalizem! Dobiček, — denarni dobiček — to je vse; človeško ziv-jenje ne velja nič. — Ono je — ničvredno. In — pri vsem te*n se dobe še ljudje, ki se pu«te varati in se — v svoji omejenosti — ee-o bore proti socializmu ter ga skušajo premagati — uničiti. ■Kdaj. kidaj — bodo tudi ti iz-prevideli, da «o sami podpora kapitalističnemu morilskemu gospodarstvu ?! Pasja bistroumnost. V Parizu so aretirali tatove, ki so imeli na svojih pohodih za |>oniočnika — psa. Pred nekai dnevi sta prišla prodajalno za žrvila dva moža in zahtevala malenkost. Med tem «o jima je stvari, je naenkrat po-ltevane stvari, je naenkrat pobrat- vtlvii od -fcupeev -na j»«a, -kije strgal pred vrati 1o|m> pečeno {okoš. Trgovec, nič hudega sluteč. zbeži iz trgovine iit zasleduje psa. Kupovalca pa sta med tem pograbila vse, kar sta le dosegla. \olesar je tudi zasledoval psa in videl, kako je pes ol^tal na cestnem vogalu in svoj plen tako dolgo držal, dokler nista prišla njegova gospodarja, katerima je izročil pečenko. Policija je aretira-a tatova, ki sta priznala, da sta ?wa nalašč za tatvino izučila in da jima je pes že dostigrat pomagal. Pozor stavbinski rokodelci! 5000 stavbinski h rokodelcev iz FCanaas City je bilo od tamkajšnje 'Master Builders Exchange" vrženih na cesto. Podjetništvo v Kansas City je stopilo v zvezo « "St..Louis Building Trades" družijo in In» poizkušala nabrati «tnvkolomoev v St. /ouisu. Nujno pozivamo vse stavihin.ske rokodelce, naj se drže talko dolgo, older ne bo "lokouta" koučana — izven Kansas Citv-ja. — Ne dajte se pa zvoditi od napačnih vesti! PBOLITAKEC \ Iz naselbin. 8kidmora, Kani. Prosim. odmerite mi nekoliko prostora v resnično delavskem listu "Proletarau." Prvi naselniki v tukajkijcm kraju so se naselili pred nekako 8. leti. Pred 8. leti ni bilo tukaj več Slovencev, kakor trije. Dane« šteje naša «asel-bina nad CO usekih, ki imajo po večini druftae in »voje pohižtvo. Strokovno organiziran? smo vsi v IT. M. W. of A. Do leta 1907 ni bilo tukaj nikakega društva. Ok-tdbra 1907 smo ustanovili drus-tvo "Prijatelj št. in ga Izklopiti k SNPJ. -bri finančni podlagi in ima tudi okrog 60 čhr.i». Novembra me seča 1908 je bila ustanovljena postaja društvo sv Barbare, štev. 51 „ spadajoče v Korest CHy, Pa. Pred približno dvemi Jeti se ji ustanovilo "Slov. Del. Podporno" in "Penzijsko društvo". Do leta 1912 ni bilo tukaj nikuke p J litične organizacije, /alo vno u-stanovili meseca maja 1912. Socialistični klub" in sin) ga pri družili Jugoslovan. Soeialistič.ii Zvezi v Chieago. Od prvega je b^-lo precej zanimaj na za to zaznati. Ali, slovenska br^zbrizrost tudi tukaj mi mirovala. Kakor je drugod ure d Slovenci dosti nesloge. tako je tudi v naši i»s-elb;i.i ne manjka. Sploh je prt tukaj Jo-sti Slovencev, ki imajo vedrih ta krat aocializem na jeziku, kadar ni potreba. Kadar s«* je pa v resnici trrtba pc»kaodem vse eno moral." Kes, da ne boš sedel v sv i hi a tem stolu, in ne bo vae naj Pred |mr tedni ao ae nti^ii fantje prav po starokranjako i*1 H' cer ob 11 ih |>onoči. Ker niaem ^ navaoč, ne moreiu poveddtif kilo je bil prvi in kdo najhujfti "klavec." Napravili ao vse prav hitro in po mesarsko. Eden je dobil tri sunke — ene^a v roko, dva v vrat. Ena vratna rana je bila precej huda in nevarna. Ostali štirje pretepači so brli manj poakodova ni. Prvi, najhujše ranjeni in nje gov prijatelj sta vložila tožbo, češ. da sta bila napadena od treh oseb (dveh mladeničev in enega oženjenega moža). Prva obravna va se je v ršila pri Mooti Run-skeni sodniku. (Mala je brezu^Ješn*. ker tožnika nista bila zadovoljna s pogoji, ki ao jih stavili toženi. Toženi trije ao prišli i nato pod denarno varščino. Pri domači obravnavi je prisostvoval Matija Skender, ki je slovenski toLnač v Pittsburgu. Njega no zaiitevali obtoženci, da bi jim bil za pomoč. IVi obravnavi sem bil navzoč irugi, naprej z agitacijo socializma in za razširjanje našega lista •Proletarea", da prej ko mogoče »ostane dnevnik. 11 koncu uaj ie omenim, da ae je začelo tukaj slališe delati. Kar naenkrat ao nam dali dva dni počitka v tednu. Rojaki, ne hodite torej sem za delom, ker tu se ga ne dobi. S socialističnim pozdravom vsem sodritgom in aodruginjam! M, Cirar. Isfljše okrog tebe nakopičeno, ka- tudi jaz. Takaj cd začetka je go kor imajo na raz|>olago kapitali- voril M. Spender slovensko. Kina sti, pa, ako bodeš imel vsaj nekaj lu pa je [»ostal ponosen in kot ne drugače in boljše z delom, kakor imaš danes, mislim, da bo tudi neka i vredno. Naj poročam ¿e kaj o društvenih in jednotu', Pa. 'H^valneg. zapisnika, letošnje leto v Pittsburgu. Mi ze1 težko pričakujemo izida, kaj se bode pri isti dobrega sklenilo za nas. (Mavni odbor še do sedaj Za to delo imamo pač sodnika v Moon Run u, ki lahko sam poroča v Pittsburg, kar trel»a. Meni se zeli, tla ni imel Sketi- čisto molči. Naj se izrazi vsaj kaj I ^ nohene pravice ne dovoljenja o združitvi. Znano mi je. da opruvljati to delo. Ako so njega btsle marši kako društvo protivHo I ro?eul trije kot tolma združitvi, pa ja/. vem, da vsako društvo ima člana, ki je pravih misli — za združitev. Dobro, da istega vpožtevajo. Vsak naj si malo premisli kaj je danes z or-ganizacijo. na kakem stali^-u je in kaj bode z njo čez 1"»—20 M. Marsikaterega sem že na svoja ušesa slišal reči, kaj bode korist i-o, ako se združimo? Plačevati 'bodem vse eno moral, monto» še več kakor sedaj. Res, pla- čati bodeš moral ti ali jaz. toda imena onega svetovalea. Citai sem ča, je imel le tem tolmačiti, a nič drugega. Slovenci, ne verujte, «la je Matija Skender kak advokat. Cul sem že od mnogih, da on U« vodi k advokatom. Pred Meč meseci sem črtal v nekem Slov. listu iz Pittsburga o K. Malijevem procesu, ka»ko j*- bil K. Mali pod«tičen od neke osebe, kako naj govori, da tK> dobro zanj. Omenjeni list ni povedal to treba za obstanek organizacije. Danes še ni dosti enemu ali drugemu plačevati mesečni hsch-ment enemu ali dvema društvoma. moraš si pa premisliti malo da ako ne pridemo do združenja, ne bodeš ti ali jaz ob določenem pa pismo, kojega je pisal Mali iz zai>ora svojemu zna rati. V pismu I je bilo: "Cenjeni prijatelji, kako sera bil jaz zapeljan. t*I Matije Skenderja " itd. Oospodine, ki si me prašal. kje sein bil rojen in ti, 'ki si dejal, da kličem še enkrat združimo se! A gitacije je trrtba tudi za to pri društvih in — raz.t oh načenja so-bratoin. J. Prostor. • času pri nobenem društvu, kar smo socialisti rojeni pri kravab, bo vzrok visok asessment in dru- si pa zapomni, da je potemtakem gič morila slabi časi. K sklepu Kristus gotovo na naši strani in — /akaj?! Cul sera. i i tal in se uiti, da se j»« Kristus roovsod dobro, (pa ne posebno za delavca pre-raogarja, pač pa je boljše za lastnika industrije). Prav dosti je o-DH/.ovati in slišati od marsikoga da se mora pri premogarskih baronih. nekaj kuhali za prihodnji april, ko bode prišel čas, da po-tečejo njih podpirane plačilne lestvice za organizirane in neorganizirane irremogarje. Premo ga rji se sicer res boje biti brez dela več mesecev, ker pri današ njem .vsakdanjem zaslužku si ne more vsak premogar že toliko prihraniti, da bi lahko rekel, pa naj bodo počitnice, da se zo|»ct malo ratzvijem in kosti poravnam za v naprej, ko bo borba končana in na|»ovedana odrešitev od kapitalizma. Ravno obratno je pa seveda s premofirarskitni baroni Ravno letošnje leto imajo d ost skrbi, kara z denarjem, ko jim «a vsak dan vbogi trpini toliko prihranijo. Ko pa bodo delavci zahtevali višjo plačo, oziroma zboljšanja, se bo na izrazil: "Za mene je dobro, ti- pa% če hočrš de lati. dčlai, da se preživiš ti in da.lslrko socialističnega kluba št.|da poročan nekoliko o našem de 41 oziroma o skle^iih njeifa sej,—Ifavanjit od začetka vstanovitv 15. junija se je aaàljuèllo nalnasega kluba. Z dnem 21. junijem klirfbovi seji. št. 11. da ko morajo|M„0 zaključili leto obstanka ao prihodnje julija t. 1. seje, ki l»o dne l:i. isleležiti vsi sodrugi. cial. kluba št. H.'{. Priredili smo tu di zabavni večer ravno i*ti dan d/uivunv) redu -sn. vaijira twkr^LS Mlsvitum suuv. mjlh j Med drugim moramo voliti tudi odbornike za drugo polovico leta. nadzornik bo tudi j>oro<*al o premoženju in stanju kl-uba. l\web-no ae pa poživlja one sodruge, ki že «lfk>j časa dolgujejo na pri-|,pitalističi»im sfs vkih, da vse pri prihodnji seji i>oravnajo. Ako tega ne store,, se ih bo moralo «uh|HMslirati, ker iravila taloo zahtevajo. Soe |H>zdravom V. Zupančič. MOON RUN, PA. Naj še tako velika je "ikrivi-ea", denar pokaži, pa ti je "pravica!" Delavskih razmer ne omenjam. Hvaliti jih namreč ne morem, za boljše Boga prositi zopet ne. Tu živimo različni narodi. Večina nas je Kranjcev. Ako pride sera kak rojak iz stare domovine. se mu ni treba ustrašiti. Kamor se obrne, vi
  • oi imel dela. Ko so pa izvoljeni, spre vidimo, kako so nam lagali. Pro«' s takimi listi iu s kapitalisti, ki pol nijo ztnirom ddlje svoje nikdar polne žaklje. Zato opominjam še vas druge rojake, delavce v Jenny Lind. Zavedajte so svojega stanu in pristopite v naše vrste, v naš Klub, da bo večje število naročili kov in čitateljev lista "Proletarea", ki nam je pravi učitelj za o-avolssHtev delavca iz rok naših izkoriščevalcev, ako ga mi pridno čitamo.". Da je pa naš «klub nekaterim tukajšnjim rojakom trn v peti jim ne zamerimo, *ker jim še vedno roji po glavi starokranjski kltp rikalizem. Pomen našega kluba jim ni znan, ker imajo «pretrde uj^ve — jeovedati. Mi pa, so- NAfil "TA ČRNI." V zadnjej številki "Ave Mari ja" je bila neka ames |hj<1 našlo vom "Naši ta rdeči", katere avtor je brlkotne znani svetoptseni ski prerok — Skazi — mir. Mi vemo, da newyorški misijonar n< zna stvarno odgovarjati.Vsel-akor pa srno mislili, da ljudje, kateri so dvajset o ulicah z brzostrelnimi hlačieami iu kaž«k drirghn otrokom zijala. ('laukar? v "Ave Marija" pravi, naj bi Mocialisti z duhovniki delovali skujsij! Dobro, kaj bi |>a bilo ¡»otenif Korupcija. Kaj pa je bilo pred leti, ko so delavci na Dunaju šli na lira "krščanskim sociaAcemf" Luniparija, da je smrdrfa siiici pa smatra delavce za neaav«'ža Leona XIII. V svoji znani enci kliki o delavskem vprašanju j«* dejal: "Večino bodo «*.U»v«-štv/u.vtisnj«'-ne največje in najglofookoaežnejš« net^iakoati. Neenake so sposobnosti, priozna. kako j«» ta nauk nasproten «bdavcem. K«lor trdi, d« je s«-danja neenakost v živ ljenskem ¡»oložajo in v posest i svr bi primerna, olmoja «ielavee na večno airženjstvo. In v tem oziru ae je izražal fw>kojiii papež prav jamo. rekoč v svoji eneikliki: "Gibanje množice, v kateri s« zbuja i|K>ž«'ljivost |k> tujem imetju. s«- mora uz tako orto«loksni. zagrizeni in fanatični, da gotovo ni bolj mogoče. Po besedah paj>«ižc-vih se gotovo lahko sodi — če že ne vse. pa vsa j mnogo slovenskih duhovnikov. In tako vidimo, da je njih naloga « silo uzdati gibanje množice, v kateri se zbuja "požcljivosl po tujem Imetju." Lahko bi se nad papeževimi Is njem, da ima moč za to. Pai>eže-va enciklika govori o neenakosti 8[>os«)bnoati, pridnosti, z«lravja in moči, iu t nI i, (in i* vira od tod neenakost v življenjem poluža-ju in v posesti. Krščanskega usmiljenja te besetle pač ne izražajo: odobravati, da se manj zdravim ali bolnim ljudem sla!>o godi, je gotovo čudno krščanstvo, katero bi uazareuski Jezus gotovo tako ostro iu brezdbziruO ožigosal, kakor vse htnavftčiue svojega časa. Sploh pa ni resnično, da bi omenjene neenakosti utemeljevale neenakost življentikcga položaja iu isisesti. I zre«! no talentirane, naravnost ženialne ljudi poznamo v vrstah siromašnega proletariata. Ljudje z najkrasnejšiiui sposobnostmi umirajo lakote — tudi me*l Slovenci; prave tepce pa nahaja 1110 na višavah družabnega življenja. Lenuhi, ki nimajo pojnta, kaj je delo, se valjaj«» v bogastvu in uživajo vse, kar premore svet dobrega, lepega, ugodnega; pridna ljudje, ki se trudijo v potni svojega obraza ozn«"ga večera, pa hodijo brez I večerje spat, stanujejo JH) zatoii-| lih brlogih poldrtu? meter izpisi zemlje, nimajo zdravnika iu z*lTa-vil za svoje bolne žene in otroke in kadar liniro, jim niti duhovnik ne izmoli očenaša nad grobom, ker niso toliko zapustili, da bi lahko plačali molitvico. — Z«lra-vi, kr«'pki ljudje, željni dela, ker jimje tlelo element kakor ribi votla. tavajo |>o cestab o«l mesta do mesta iu ponižno snemajo klobuk pred vsako tovarno, ne da bi mogli dobiti zaslužka; nmObolni pa «ode na raznih tronih, ljudje s pokvarjenim želodcem, z uničvnimi živci pa napolnjujejo morska kopališča in ]>rirejajo bakanale kega posameznika, ki ai i>redrzn« socialno napredno misliti. Ako ai zveat *vo»ji nalogi, kakor ae izražaš. tedaj pristopi v socialiatično gibanje in ako se toliko razume* v delavskem gibanja in slogi, tedaj piši v kak list, ki je razširjen v Zdr. državah med našim narodom, da jili poučiš. Ven, prijatelj, na dan, da »vidimo tvojo zmožnost. Napiši kak dober članek, po"kažL nam, kaj znaš. Sara scls? hvaliti zaraore vsak prvorazredni šolar-čok, ali treba je dejanja in poteiu zasluge, (iotov aein, da te ne bo nihče preziral, ara pa k za kar si se do sedaj p*;ik«zaJ, ne zaslužiš druzega, kakor venec iz koruzne slame (ali js) domače rečeno |>od-lago svinjskega kotla) na glavo, da te bodo slavili tvoji |>ristaši, katerih je le malo, vs»ij v državi, kjer ti živiš. C pa 111, da te nasvet-ne besedo ne bodo pokvarile, da bi vzlie temu plačal,, za eno sv. mašeo, da me izmoljo gospod, ko te tako podučim. O Truger, Trlige r, čas je že, da se izpar.ietiš enkrat. Za s«'daj te ]>a i»oz>lravim — ProiletarPev. te Črn kotiček. Hoče li kdo u-videti, kako daleč more pasti dežela, če je prišla pod klerikalni jarem, naj pogleda v republiko Ekvador v južni Ameriki. Ta dežela je republika samo zato, ker..... bi nobena monarhija ne prenesla takega tiranstva, kakršno izvršuje tam katoliška cerkev in ker bi prva revolucija, ki bi nastala, vedla k osvobojenju od dinastije. Veroiapovedanje je dovoljeno le katoliško in nobeno drugo; dežela je posvečena "najsvetejšemu srcu Jeausoveuiu" in predsednik mora prisegati, da bo zatiral vse poskus«', ki bi hoteli spremembo psom in mačkam, ako imajo mos- tež katolišk»' cerkve tist«' razmere, iz katerih izvira današnja socialna neenakost, ako je napisal svojo encikliko iz prepričanja. O naših Juhbvnikih ne moremo r«M*'i t»-ga. Leon XIII. je čepel v svojem Vatikanu daleč o gi-^»snj«' množice. S—s. POGUM NA DAN! Dpbm kritika .v.st.varja tako s«* vsm j za more sklicevati neki krščanski socialist v Pennsvl-vatiiji s svojim klicem: Prš H te na dan vi s«'ž ni irael niti l>es«»-dice iyi razpolaigo in katerih se ran ustreže. lVljdi m» solit duševno revče. Nisi niti gos|>o«lar, da kontroliraš svojo voljo, temi več s«» moraš opirati na rimsko bando Cc si toliko zmožen v svojem od govarjanju, odgovori b kateremu množijo dolgovi na stomilijone, t «sla vkljub teran plačuje država deset mtstotkov letnih dohodkov pap«*žn kot dar vernih služabnikov. Davki rase jo do ogromnih višin in glavni vir duhovskih d oh mikov tvori izse-savanje nevednih Indijancev, katerim se sploh nobena šola ne dovoljuj«», da ne bi spoznali, kako si iz svojega položaja pomagati; njihove pridelke, poljsko in ročne jim odvzamejo duhovniki, ki jim vsiljujejo zanje cene, kakor se jim ravno /Ai. Menihi zabra-njuiejo. da bi kupci Ktopili z Indijanci v treovsk«» zveze. Vsled t aRe ga strašnega položaja j«' bi)^ naravno precej revolucij, za katere se ti sinovi Krista, Boga, Matere božje in petero ran niso sra-sramovali nobenega snslsrtva, da si obvarujejo svojo moč. Na tiso-e oseb je bilo pobitih, na stotine obešenih, na stotine jih je konča-o v ječah, vsled inkvizije ali brutalnega postopanja; posintva u-pomikov so se zaplenila in sorodniki so bili izgnani, da ne bi mogli tožiti za oropana posestva. Zato je v Kkva«lorju mrtvo in širši svet ne «lobiva od t a ni poročil. Ta dotakniti, 'ker sami ravno tako delajo. Po pravici so plodovi dela-imetje «lelavcev. A, v kapitalistični družbi si jih prilastuje kapitalist. z enostavnim ut cm rt! je va pripadaš! In ko si to povedal, pe tem l>oino še govorili s teboj. Dru gače pa ni vredno trošiti papirja Kje je večja mežnja kot v vaši črni bandi? Najraje bi obesili vs«- Postava nas uče, da je velikanski zločin, ako kdo v razburjenju ubije svojega sovražnika, kateri 11111 je storil velike krivice. Postave pa nas zopet uče, «la je dobro in bogu dopadljivor del o, ako v vojni pobijež na tucatc svojih prijateljev in stanovskih tovarišev! P»OL«TA*BC ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UstuovljMui iln« lt. ftvfvaui lnkorporirana It- »»rti« ltui v drkvi Pmi. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URA0N1K1: Predsednik: KHAN PAVLOVOlČ, box 705, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: J081P ZORKO, H. F. D. 3, box 91 |a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh,' Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: J081P tELE, «108 8t. Clair Av«., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOH1P MAR1NČIČ, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: , ANDREJ VIDR1B, box 523, Cosaateogh* Fa. NADZORNIKI: VILJEM 8ITTEB, 1. nadtornik, Lock box 57, Conemau4h, Pa. FRAN TOVCAŽ1Č, 2. nadzornik, box Tolleston, Ind. NIKOLAJ POV&E, 3. nad*., 1 Craib at., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN OOltóEK, 1. porotnik, box 2121, Went Mineral, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, box 187, Conemaugh, Pa. ALOJZIJ KARLINUER, 3. porotnik, box 87 Oirurd, Kanaas. VRHOVNI ZDRAVNIK. 8. A. E. BRA LUE R, G reeve »t.; Conemaugh, Pu. C rad no glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro&eni, pošiljati v»e dopise in denar, uaravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega! Denar uaj se po&ilja glasom pravil, edino potom Puitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nákaznie, nikakor pa ne potom privatnih rekov. V slučaju, da opatijo drufttveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. BOLESIJ. Maksim Gorki j. Nekdaj mi je pripovedoval znanec: Ko sem bil dijak v Moskvi, se je prigod i bo, da sem stanoval poleg ene izmed "tistih" ... saj veš! Bila je Poljakinja in imenovala se je Tererija. Velika, močna brineta s črnimi, zraščenimi obrvi in z velikimi odurnimi pote/ali mi — me je prestrašilo živakko iskrenje njenih temnih oči, njen globok glas. njeno prostaško vedenje in njena zunanjost mišica -ste branjevke . . . Stanoval sem v pritličju, in njena vrata so bila nasproti mojim. Nikdar jih nisem odprl, a ko sem vedel, da je ona doma. Ali to je bilo redkokdaj. Sempatja sem jo srečal na r^atopnicah, na dvorišča, in nasmehnila se mi je na način, ki sem ga smatral za nesramnega. Večkrat sem jo videl pijano, razku-štrano, odurno se smejočo . . . Tedaj mi je reklar "Dober dan, gospod dijak!" z bedastim smehom, s katerim je še povečala moj'gnus do nje. Nameraval sem se preseliti, da bi se izognil tem srečanjem, a imel sem tako krasno sobico s širnim razgledom. in bilo je tako tiho v tisti ulici . . . Vzdržal sein. In nekoč, ko sem se zjutraj še valjat po postelji, iskajoč vzroka, da bi ini ne bi bilo treba iti k predavanju, se nenadoma odpro vrata in zoprna Terezija zakliče na pragn v svojem basni: "Dober dan, gospod dijak!" "Kaj hočete?" vprašujem. Vidim — njen obraz je ginjen, pro-seč — nekaj nenavadnega na njej. "Ah. gespod, prosila bi Vas nekaj . . . Saj boste napravili!" ^fojhčim in mislim-"Atentat na mojo čisFosTf ni«'• več, nič manj! Bodi močan, .Te-Kov!" | "dejte, rada bi poslala pismo v domovino", reče proseče, tiho, plaho. "Za vraga", menim "stori!" Vstal sem. sedel k mizi, vzel papir in dejal: "Pojdite sem, sedite in narekujte " Pride, s^de previdno na stol in me gleda opravičujoče: "No, kom^?" "Varšavska železnica, niest o Stvenzanv, Bol osla vnr Kašpptu . "Kaj naj pišem . . . Kedte . ." "Moj ljubi Boles . . . moje srce . . . Moj ljubček . . . Mati Božja naj te čuva! Moje zlato sreč, zakaj nisi tako dolgo pisal j*> tebi hrepeneči golobici Tereziji . . Skoraj bi se bil zakrohotal. "Hrepeneča golobica", na dvanajst versokov cenjena, s težkimi pestmi m s tako črnim obrazom, kakor da bi bi>a »vse leto omc-tala dimnike in se nikdar ne nmi-la. Toda premagal sem se in vprašal: "Kdo je ta Bolest?" "Boles, gosood dijak", je dejala, kakor užaljena, da sem popačil ime, "Bo.es je moj ženim." "ŽeninT!" . "Zakaj se gospod tako čudi? Ali jaz. dekle, ne morem imeti svojega ženina ..." Ona. dekle! ... Ta je bila dobra ! "O, zakaj ne! Vse jc 'mogoče . . Ali je on ze dolgo Vaš ženin? . ." "V šestem letu . . ." "Oho — ho!" Pisala sva pismo, taiko nežno, ljubcznipolno, da bi jaz sam rad menjal s tem Bcle-Hom, če bi büa korespondentinja druga, če bi bila manjša. "Zelo sem Vam hvaležna za to uslugo, gospod!" je rekla Terezija in se klanjala. "Morda Vam tudi jaz lahko storim uslugo?" "Ne, hvala lepa!" "Mogoče ima gospod raztrgane srajce ali druge stvari?" ('util sem, da mi je ta ženski mastodont v krilu |K>gnal rdečico v obličje in izjavil sem dokaj o-stro, da ne potrebujem njenih u-slug. Sla je. Dva tedna sta pretekla . . . Večer je. Kadim in «sedim pri oknu ter premišljam, 'kako'bi mogel samega sel>e od sebe odločiti. Dolgočasno je, grdo vreme, ne ljttbi se mi vun in pečam se iz dolgočasja z analizo samega sefoe. Tudi to je dovolj dolgočasno a ne ljubi se mi drugega. Tu se odpro vrata — hvala l>ogu! r- nekdo prihaja . . "Kaj gospod «lijak nima nobenega dela?" Terezija! Hm . . . "Ne . . . zakaj?" "IYowila bi gospoda, da bi še eno pismo pisal ..." "Prosim . . . Bolean?" "Ne, sedaj od njega ..." "Ka-aj?" "O, to sem zabito bitje! Hotela sem reči — oprostite go*|>od ! 'Sedaj ni za mene, temveč za mo-jjo prijateljico ... to sc pravi ne za pri jat jico, temveč ... za nekega --¿t i titra On «itn n^.^i.ie 1. . . a ima nevesto, kakor jaz — Terezijo . . . Ali bo gospod morda pisal oni Tereziji?" [ O led a m jo — njeno obličje je nemirno, prsti se tresejo, v zadregi je in . . . uganil sem! i "Oujte, gospodična", rečem, ,"ni ne Boleha in ne Terezije, vse to ste se zlagali! Ampak pri meni nimate jnreče, jaz nočen znanja z Vnmi. Ali ste razumeli? ( Bila je naenkrat nenavadno prestrašena in v zadregi, prewto-picala je z nogami, skrcmžila jc ustnice, kakor da je hotela nekaj reči in vendar ni rekla ničesar. Čakam. kaj bo iz tega, in vidim ter čutim, da sem se (vendarle motil. ko sem sumil, da me hoče oropati moje nedolžnosti. Ton-j je bilo drugače. "Ctowpod dijak", je pričela, nenadno pa je zamahnila z roko in šla. Ostal sem z mučnim čuvstvom v duši . . . Slišim — njena vrata se zapro glasno — jezna jc . . . Prevdarim in se odloči n — da grem k njej, jo pokličem k sebi in ji pišem vse, kar hoče. Pridem v njeno sobo — ona sedi pri mizi, s podprtimi komolci, glavo naslonjeno na roke . . . "Čujte", rečem . . . . . . Kadarkoli pripovedujem to Bgt>dl>o in pridem do te točke, se zdim samemu sebi neznosno o-studen . . . Taka neunimost! Da-a! " ropotiji, se vrnila k meni in rekla užaljena • "Ako Vam je bilo tako težko pisati lkdeau, tukaj je Vaše! pismo, vzemite ga! Zame pišejo tudi drugi . . ." Vidim — v mojih rokaili ji' pismo naslovljeno na Bolesa. Kej! "(njte, Terezija! Kaj naj to pomeni* Zakaj naj bi Vam drugi pisali, ko se mojega pisma niste od-poalaJi ?" Kam?" "Temu — Boleau?" "Ali njega vendar ni!" Ne razumem in ne preostaja mi drugo kakor da grem. Ali ona mi pojasni: "Kaj pa pravi užaljena, "njega pač ni!" In vila je roke. kakor da ne more umeti, zakaj ne . . . "Toda jaz bi rada, da bi bil . . . Ali nisem človek kakor vai drugi? Kajpada, jaz , . . jaz vem! . . . Ampak komu pač škoduje, če mu jaz pišem ..." "Dovolite — komu?" "No — Iiolesu!" "Ali njega vendar ni!" "Oh, Jezus — Marija! Kaj ško dnje, no? Ne, ampak kakor da bi bil! . . . Jaz mu pišem, potem je stvar taka, kakor da bi bil . . , In Tm*zija . . . sem jaz — on odgovori nieTVi, ja z — njemu . .'." Razumel sem . . . Bilo mi je tako bridko, tako hudo, tako sem se sramoval. Poleg mene. tri korake od mene, živi človek, ki nima nol>enega na "Ikvctn. ki bi bil1 prijazen in ljubezniv ž njim, in ta človek si izmisli prijatelja! "Vi ste mi pisali pismo za Bolesa, pustila »cm ga prečitatl, poslušala in mislila, da je Bole*. In pronim, napišite mi pismo od Bolesa na Terezije — name. Ako mi ga kdo prebere, verjamem čisto gotovo. In življenje mi bo lažje." ". .-. No pa . V . hudič naj vzame . . ." Od tedaj sem pisal redno »vsak teden dve pismi, enega Iiolesu in njegov «xLgtfvor Tereziji. In dobro sem jih pisal. Ona joka, kadar jih sliši ... In za solze, ki jih je pretakala nad pismi namišljenega Bolese, mi je krpala luknje v nogavicah, srajcah in drugem . . . Tri mesece pozneje je prišla v ječo ... In s«slaj je gotovo inrtva. . . . Moj znanec jc odpihnil smotkin pepel, zrl zaiimijeno proti nebu in končali *'N-Ja . ".".'Cim več gvtoVm*ni človek vžije, tem silncjc si zaželi sladkosti. Ampak mi ne razumemo tega, odeti v svoje samo namiljene čednosti in zroč drug drug«*ga skozi pajčolan domišljavosti ih prepričanja o svoji brez-madežnosti ... To je precej neumno in zelo trdo. Praviio, pro-pali ljudje . . . Kaj so projtali ljudje? IVedvsem — ljudje, ista kri, meso, kosti, živci kot mi. Vse življenje nam to govore dan /a dnem. In mi čujemo to, ali . . . vedi vrag, kako nezmiselno je to. Ali pa stno že popolnoma gluhi od glasnega pridigovanja o človekoljubnosti? ... V resnici smo t ml i mi sami propali ljudje, še zelo globoko propali ... v brezdno vseh možnih domišljavosti in prepričanja o premoči naših mož^ran in naših živcev nad tistimi ljudmi, ki »o le manj pretkani kakor smo mi» in se ne znajo tako dobro pretvarjati kakor mi . . . Sicer pa —dovolj tega! Vse to je nekaj starega, skoraj sramotno je, o tem se govoriti . . . nekaj zelo starega . . . da! . . ." i • Kdor glasuje za kapitalisierte stranke dotični se strinja * vojaškim diktatorstvom v AVcst Vir-iriniji l Iz stare domovine Nova tramvajska proga v Trstu. Vršile ar ho razne p ¿izkušnje z novimi tramvajskimi vozovn na novi tramvajski progi, ki drži od Sv. Ane j>o ufliei Istria skozi predor po ' Moutuzzo do (loldonije-vega trga. Poi/lltušuje je gledalo veliko občinstva, se radovalo, ploskalo in tekalo za -tozovi. Znam-nenje pač, da so vrni že «lavno slutili nujno pcitrdho te nove t raniva.jske proge, ki tvori .le majhen košeČk vwjega načrta tramvajske RireCf Ako bi ljudstvo poznalo zgodevino te proge, «e gotovo ne bi smejalo, in bi se tuorai še za ta noV]ko* te prnge, ni izvriifei svoje dolžnosti in naši i-talijanski mestni očetje so molčali. Po 1. januarju so se začeli daljSati nciki otvoritve te nove proge. Parkiat so bili podaljšani, in proga bi morall'a biti otvorjena najkasneje 1. maja t. 1. Dne 23. maja so se hvalalnHru vršile vtotzne I Kriz kiti nje v relativnim navdušenjem ljudstva, ki se ne zaveda, kave pa slabih strani tega |xsljetja, lie |*»ve, da stane ¡>reveč in da bi sdalo še ver liko .teč, oznali, da so tračnice sagnite in da niso za ndbeno rabo. Morali so postaviti nove, seveda na stroške občine. » Taki so bogati darovi italijanske nacionalistične večine. lijud-stvo pa ploska in teka za voosoivi. Novice z Viča. Viški frančiškanski patri bi najrajši» lcar čez noč napravici Vič popolnoma klerikalen. Zloglasni župnik Cmnpa je pred procesijo obvestil viškega žuisina Oblaka, da «<• ne sme drugače udeležiti procesije, da odloži prej predsedniško m<««to Ciril-Metodove podružnice za Vič-tilince. Oberis»ki odhiomiki, v kolikor so liberalci, z županom na čcflHi, «o zato i/ostali «hI procesije. Za li-i-4to vs'»kr »mj ne tišče za cerkvenim <»anderoin! IVi prfH»e-siji jc bila še druga sitn»e«t Klerikalna godba je štrajkala. Kapel-ui'k gt>dlx» je pater Ferdinand, ki je pri izkušn ji, da - pokaže svoje obširno priro«lo^>isno znanje, imenoval nekega godca osla. Zato so si* godci ve« t «slen kujaM in patri so lepo pohlevno hodili oekovski pomočniki pravico do sedemdnevnega dopusta in dobe v tem času neprikraj-šano mezdo. Začetniki dobivajo na dan po 5 frankov (4 K 75 vinarjev), najvišja mezda je 6 frankov (5 K 70 vinarjev) na dan. Preddelavci dobivajo po 1 fran\ vih». Razen tega dobivajo vsi i^rez-plačno: srajce iz flanele, hlače, predpasnike in sandale. Od čistega dobička dobivajo po 2 in i*il odstotka. Delavci izvoli ja svojega zastopnika v upravni svet. Po določeni službeni dobi so u-pravičeni do starostne rente, ki iznaša po 2 do 2 in pni franka na dan. V slučaju smrti dobi delavčeva družina 300 frankov (285 K) — Trije mladi delavci so stalii pred vrati gostilne "pri Pošti" na Viču, ki je visavis cerkve. Naenkrat se prikaže (sdicaj in jih "herstela". "Pantie — v cerkev ali pa se razi«lite! ( o tukaj stojite dajete slab zgled onim, kii so v cerkvi.'' Fantje so se nasmejali i nse razšli, ker je ugolv-or napram vsakemu pokvečeneinu in i*> žganju smrdečemu policaju v Avstriji zločin. Ta dogodek pa dokazuje, kaj si vsaka sestradana policajska pok veka ujva dovoliti v kh-rikahii Avstriji. — Katoliška cerkev in denar. V okolici Radgone se je hotel f»o-ročiti kmet l'jdl in je šel zato z nevesto k župniku. Župnik j>a je dognal, da je l'jdl s svojo nev^to v s«mxln in sicer v petem kolenu. Poslal ju je na dekanijski urad. Ko je tam vso zadevo povedal, je moral napraviti prošnjo do škofa in ]>lačati 1 K za kiolek. Škof je rešif prošnjo tako: Tjdl dobi dovoljenje za j h» rok o. če plača 30 K za Petrov vinar. — Ali je sedaj soroolitičnega prepričanja in prizna vsakomur volilno svobodo, ampak trpelo pa ne bo volilne goljufije. Trgovci, ki so navezani na delavske odje malcc7 «o pokazali, da umevajo «lelavsko stališče, ko\so pČitno obsojali nezaslišani nastop nekaite-rili uradnikov trgovskega konzorcija. Ampak vse nesramnosti, ki se jih je kamora |>oslutžila to pot, so bile brezuspešne: sodrug Linissi je dobil 1612 glasov in je z večino 256 glasov zmagal nad italijanskim na«'ionalcem dr. De-veseofvijem, ki je dobil 13&) glasov. Elektroni. Nič bolj ne veseli kapitaliste kakor to, če se <|elavci prepirajo in sovražijo med seboj. Moč naroda ne obstoji v bogastvu par ljudi, temveč v sreči in zadovoljnosti vsega ljudstva. • Človek je premagal priodne e-lemente. Iznašel je stroje. Sedaj mora še premagati mezdno suž-nost, ki ga priklepa h strojem. Rezultat letošnje proslave "slavnega četrtega": 16 mrtvili in 784 ranjenih. To je veliko manj kakor prešnja leta. Amerikanci s«« bodo s časom le spametovali. Kat. cerkev ni na glasu radi svoje ljubezni do vede, do učenosti sploh, ampak vsled svoje sistematične organizacije, j>otom katere za more vizdrževat-i višek poneuninjevanja širokih mas. Prijatelj, ali imaš srce?.Tebi je gotovo znano, da kapitalist nima srca. Vsaj človeškega ne! Kapitalist ima samo želodec in žep. Nikar kapitalistov kaj prositi, temveč •zahtevajte. "Amer. Slovenec" vedno piše o socializmu, a ne ve o stvari niti toliko kolikor ve uajpriprostejši premogar, kateri je hodil inorda s»\mo par let v šolo. Čemu pišete o stvari, katere čisto nič ne rai zumete? Mišljenska okostenelost, nevednost in strahopetnost je trigiava pošast, triglavi gad, kateri drži večino delavcev v brezbrižnosti z ozirom na svoj gospodarski položaj. Otresite sc tega gada jn solnce svobode vam bo kmalu zasijalo. Dokler ni svobode dela, tako dolgo nimamo svobode. Dokler morajo delavci beračiti za delo ii^ dokler so odvisni od drugih glede svoje življenske eksistence, tako dolgo niso svobodni. Le zapomnite si to in premišljujte, premišljujte ! Svobodoinisleci so v zmoti, če mislijo, da ni treba organizacije. Iz organizacije kat. cerkve je razvidno, da je organizirana neumnost. tepčavost in idiot-stvo lahko večji in jačji faktor v vfplivanju na socialne razmere, nego neorganizirana — in naj bo še tako mo-derna-veda in napredek. V Ameriki je po zadnjem ljudskem štetju 100 miljonov ljudi. Izmed teh 100 miljonov je okrog 16 miljonov katoličanov. — Po logiki Amer. Slov. in iyegovili "učenjakov" pa je pravzaprav le 16 pičlih ^miljonov pravih — po božji podobi v8tvarjenih ljudi; o-stalih 84 miljonov šteje Ani. Slovenec med "afnje",, ki ne bodo nikdar gledale božjega oMičja . . "Clev. Amerika" pravi: "Ta list (Proletarec) piše, da so balkanski narodi začeli vojsko z namenom na ropat i nekaj pokrajin od Turkov." (». Pire, nas list že ni tako pisal. Mi smo pisali, da so šle na rop balkanske monarhije, vlade, ne pu narodi. Monarhije in narodi sta pa dve stvari. Vojno so začeli balkanski kralji, a p a rod i so jo le vršili. O bi odločevali narodi, bi gotovi ne šli v vojno in prav gotovo bi se ne klali sami med seboj, ka^jti narodi ni* majo nobene koristi o«l vojne, marveč le plačujejo krvave račune. Prijatelj, če tvoj-duhovnik ali kakšen dnugi lahkoživec napada socializem, ali je to že razlog, da moraš tudi ti napadati in sovražiti socializem in svoje sodelavce socialiste? Dotični k ima lahko svoje vzroke, vsled katerih je nasprotnik vsakega delavskega gibanja. Aiupak njegovi vzroki Jii-so tvoji vzroki. B«»di mo£ in odločuj sam! Ne veruj našim na-sprotnikom in ne veruj.nam, dokler se sam ne prepričaš. Prou- , čuj socializem na svojo pest in potem sodi, kdo ima prav. Ako znaš zdravo misliti, gotovo boš prav *odil. Ne napadaj socialistov, dokler socializma sain dobro ne po*nas. PROLETA KEC fROLITAMO UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. SHAJA VSAKI TOREK. LMtmik ta UdajaUlj. nanka felavtka I likom« drstba v Chicsfo, III. Nsro*nina: Za Ameriko $2.00 as eelo Isto. 1.0« m H leta. Za K v repo $2.60 m loto, $1.25 na pol lota. «f»o«« W Pri $prtw*»mbi H—liUm mokg MMfO mmmhUK tudi STARI tuulo*. PROLETARIAN Owaed aod pnbliafced Every Tuuoat by iMth Slavic Workmen » PublUhinf Company Chkafo. iiliaote. Glasilo Slovenake organisacije Jugosl. socialisti6ne Zveze f * ^erikl_ Hubecription rate«: United States an<) Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year, Foreign couatriee $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertising Hnte» °n Sjrreemenfc^ NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC* t\A*> Blue Island ave. Chicago, HI SOCIALISTIČNA STRANKA IN ŽENSKA VOLILNA PRAVICA. moči. Ženske nimajo nikake politične Politična moč eanogočuje vodit i in formijati postavne zadeva človeške druibe m «k ¡ločevat i razmerje med človeškimi -bitji, bodisi meti posamezniki ali med družbo. Brezpravna žena je prepuščena na milost zakonov, katerih ni nikdar post »vila. Osetoni oziri Lahko upi i vajo na Krtove može, da so Človekoljubni napram gotovim ženam, toda po naših možeh sprejeti zakoni pa ne preprečujejo, da bi drugi možje ne bili /.»tiskani naiklonjeni in krivični. Pošten in plemenit mož Ik> vedno pravičen v svojem ravnanji» do ■žensk, neoziraje sí' na postavo. Toda mož, ki ni pravičen in plemenit, bo v svojem ravnanju do žensk ostal vedno v mejah zako-iiov. V nekaterih državah, kjer so ženske volilno brezpravne, je oče edin lastnik otnoka. On da lahko «slstraniti ,nerojeuflga otroka. Samo matere v zakonski zvezi ro jeznih otrok iinajo pravico do svojih potomeev in sieer ako jih oče ne zahteva. V nekaterih drhavah žen ske^sploh ne smejo imeti |>osestva, njena pise a spetda po zakonu očetu, oziroma soprogu. Zakoni o dovoljevanju starosti so sieer muta-sti, a so afbenetn težka cibtožba po možeh sprejetih zakonov. Žene naj se vdeležaijejo socialnih za- njegovi lastni krivdi, še manj pa branijo politično brezpravni razred človeške družbe. Že zdavnej prej kot so »e pokazali zasutžnje-valni pojavi naših zakonodaj, »o ženske trpele velike krivice pod postavami, katere so »prejeli možje. Spolno nasprotstvo« odseva iz državnih zakonov in mestnih or-dinane v naših kakor tiali v drugih državah, kjer vladajo možje. Izvor teh jmjavov sega daleč na-^ zaj v zgodovino človešt.tfa. Najsi so 1>ili vzroki temu ti ali oni, mi vemOj da je to nevedno dejstvo, katerega je treba odpraviti. Žena je socialno bitje. Prvotno in naravno j«» to socialno bitje večje veljave kot pa mo>?. Po liaran ima mati v svoji primitivnosti skrb in prvi interes za svojega otroka. lViinitivni mož je individualist in njegovi interesi so osredotočeni iv prvi vrsti na samemu sebi. Kakcršnokoli socialno zavest mož že ima, si jo je pridobil ]>o-tom izkušenj. Ker imajo žene nekoliko prednosti pred možmi zaradi spolnih locirov, ne bo težko razumeti, zakaj kažejo žene v svojih organizacijah močno socialno zavest. Ko so svoj čas v New Or-Icansu možje propadli pri vmlitvah z» napeljavo 11 moga vodovoda, so bile ženske tisti faktor, k» so dosegle razpis novih volitev ter tudi zmagale. Sedanji mestni vodov od je nekak spomenik ženske zavesti in zmanjkuje marljivost Iju^li za več sto odstotkov. Žene, matere, vedo koliko stane človeško življenje in tega ne more noben mož dovolj visoko ceniti. Velevažna vprašanja o zdrav stvenem stanju ljudstva, o varnosti žensk pri njih delu in o pravicah otrok vzbujsjo pozornost vedno večjega Števila žen vsako leto. Socialna zavest žene ni nikak produkt domišljije, ampak je veje važno dejstvo. Poleg vsega tega Je še druga, važnejša faza tega Atprašanja. Preltod od prrprostuga rokodelstva k modernim strojem je prisilil delavce, da so sledili temu prihodu v nov sistem proizvajanja in razpečavsnjs (produkcije in distribucije). Žene so vedno izvrši ie ivoj delež svetovnega dela in današnji delavski raared olwta-ja iz mož in žen. V vsakem slučaju, kjer je mož — delavec žrtvovan iu izkoriščan, trpi žena — delavka ravno toliko; na drugi atrani pa sega njeno gorje še višje: n j« ga gospodarska odvisnost jo sili, da se proda ja. Pr«*d temi groz nimi razmerami ženskega življenja» se zastor nikdar ne dvigne in človeška družfoa nima pravega pojma o globok ost i te grozne tragedije. Gospodarska zagotovi je ¿i v brezpravnem razredu samem. Vlada ne pripozna žene kot političnega faktorja v človeški družbi. Vsekakor pa imajo volilne brez|>raviie ženske danes >vasj euo zavetišče, kjer imajo mod poseza-ti v javno življenje, to j*», pristojbine plačujoče članstvo sls*it»list ienc stranke. V tej politični organizaciji imajo žeturke svoj glas v določevanju in formiranju programa te politične stranke, ki je mlina stranka, ki pripoena fimda-m en tal 110 pravico žene hi jo tudi izvaja. Glasovanje za žensko molilno |>ravieo je gltisovauje za o-•svobojenjc polovico človeškega rodu. Z glasovnico v rokah je žena — Jelavka oborožena z enakim orožjem kakor njen brat mezdni delavec. Olatiovnica m rokah matere omogočujc izboljšanje raz mer zanjenc otroke. Nikakor ni opravičena trditev, da bi žene ne nost in neodvisnost sta edini reši- znale prav uporabiti volilne pra-teljici ženstva. Bodisi za ženo kot viee. Ako prtpoznamo, da je žena mezdno delavk; , bodisi kot soci- ravno tako dobrs učiteljica, rav-alno sobitje moža je politično» moč 110 tako dobra in uspešna delavka zanjo velevaino orožje »v boju za' itd. kakor, mož, potem moramo zanjo pravičnost in drstojue življenske razmere. Mož utemeljuje svojo volilno pravico na podlogi naravnih nra-vie do vlade satnctga sebe. V«ak uokaz v prilog volilne pravice je obenem tudi dokaz za /Jen^ko enako volilno pravico. Mož iu žena imata več skupnih svojstev« kot člena istega človeškega plemena, kakor pa različnost v spolu. Ako se zatorej ženi odreka volilna pravica zaradi njenega «pola, to |K>meni toliko, da se ji odreka pra vico imenovati s«» človeško bitje. Nasprotno pa je ravno tista razlika. ki eksistira med možem in ženo. najmočnejši argument v prilog Ženske volilne pravice. Ako se dovoli volilna praviea /»iti, s tem ne bo micž nič prikrajšan v svojih opravičenci pravicah. Ako s«' dovoli /.eni vstop v |>olitično areno, ho s tem odstranjena 1110- priznati, da bo ravno tako dobra vc!ilka. Le z »Irožcnimi silami mož in žen bomo dosegli izboljšanje zakonitim potum ter pospe-šili prihod dneva za preustroj vsega socialnega reda. Vitežtvo in spodcii oziri pretek-loKti se morajo umakniti |>n»vič-nosti in bratstvu bodfcčnosti. IZOBRAZBA. čem se razlikuje organizirani delavce o»l indiferemnegat Ore»pra»\v noati in kako priti do ženske volilu»' pravice, je prvo. Katerih sredstev naj se poslužuj»»111 o. »la naša žena t»» »lo«»»*/«'? Kakor k »institue i ju govori, ima kongres in liostaVocfajalce poHann-znih držav pravico odločevati, kdo naj voli in kdo ne. Iz »Iveh ¡vizrokov ho kapitalistični razred prisiljen prej ali slej dovoliti ž»»nsko volilno pravico. Prvi je ta. »1« Iki vladajoči kapitalistični razred iz gotrpo darskih ozirov dovolil volilno pra vico ženam svojeira razred* v it-panju, da ga bo to vizdržialo še naprej na i*ovršju vlade ter mu varovalo gospo» lmrsk»' interese. Rasto»'a ž»»nska zavednost 1h> prej ali slej tako uplivna, »la ne l>o mogel niti k011 gre«« niti zakonodaje |K)sameznih držav še naprej o» 1 reka t i volilno pravico ženam. Neprestana pazljivost in delavnost v prilog popolne in neomejene ženske »volilne praviej> je naj-Wojš»> jamstvo proti omenjeni volilni pravici, katero 1h> vladajoči kapitalistični razred hotel klicati na pomoč, da ga reši gotove smrti. Naša prva dolžno«! je, da unt,-varimo tako javno mnenje, ki ho prijazno ženski Molilni pravici. Naš program naj vedno dela in stremi v tej smeri, tozadmino po-drobno delo pa naj vrsi stranka potom svojih ženskih odsekov, ka terim naj pomngn \ise strankino članstvo. Žene iščejo politične mo- Ali v tem označenjii zavinlnega organiziranega delavca ni .še |»Ot polnoma predstavljen njegov značaj in n»' v eclott predstavlje na naloga, ki jo mora izvršiti kot član bojne proletarske organizacije. Večina članov je prišla v organizacijo |m» instinktivnem »"ute n ju dolžnosti. Pridružili so s»- organizaciji, ko še niso bili popolnoma prosti raznih predsodkov in ko še niso jasno razumeli ciljev in dot rine st ranke. I*e po golem naključju |)ri«l»' yinotfokrat »lelavec v organizacijo. Inatinktivne čuti, da jo sedanja uredba človeške družite krivična, »la ni prav, ako mora delavec garati po deaet ali celo dvanajst ur na dan za nesramno plačo, ki mu ne zadošča niti tolik»», da bi zadovoljil najaujnej šim življenskini potrebam. Pride na silili, in sliši, da se taia pou da rja to. kar 011 čuti. Naravno, da se strinja z onimi, ki čutijo in mislijo kakor on in »la se pri-druži organizaciji, ki hoče o»l|>ra viti izkoriščanje in zboljšati po ložaj delavstva. Se 1 »a li ume trditi, da je tak or ganiiiran delavce tudi obenem takoj pravi iu resnično zavedni član in bojevnik organizacije? Ne! Nov član je začetkoma le član organizacije. Na njega mora vpli vati organizacija. Ta potrebuje zaupnikov, a ifitatorjev, organizatorjev, osebe, ki znajo voditi in upravljati svojo bojno organizacijo in ki ae za vedajo velik«» naloge in odgovornosti svojega dela. Takih vodite Ijev in agitatorjev organizacije je treba šele vstvariti, vzgojiti. Ni težavno |Kmta1i dober bojevnike organizacije; le vztrajne volje, neomejnega prepričanja in odkri te požrtvovalnosti je treba. Pravi član organizacije bo svojo stvar vedno in povsod branil, ne bo zamudil ne ene prilike agitirati v prM stranke, — pojaaniti, uve Ijaviti strankina načHa. — Tak "pravi in popolni bojevnik mora postati vsak novi Član organizacij«. S plačevanjem prispevkov se je izvršilo le del dolžuosti, ki jih nalaga organizacija. To je treba poudarjati. Organizacija potrebuje dobrih iu zavednih sodrugov, ki se ne straAijo porazov in ki se ne navdušujejo le ob zmagi. Ni lahko iz-ojevati zmago nad kapitalizmom. Zato potrebuje proletarska iojska vnetih iu neustranljivih bojevnikov, previdnih in zrelih zaupnikov. Vstvariti take značaje e naloga prave razredne organizacije. ki stremi po odpravi izko-iičanja, po zdrobit vi premoči ko-lirancga kapitalizma . . . STROJNO PROIZVAJANJE. Tehnični razvoj je mera na-1 »redku preizvaje. Vporaha stroja kot proizvajalno sredstvo predntavlja moč industrije in na-predek ljudstev. Stroj je faktor industrijskega bogastva in kulturnega razvoja. Stroj nadomestiije zmožnost in trud delavca. Z iznajdbo iu vpo-rabo stroja se je proizvaja po-mmanla in izpolnila. Splošno bogastvo je liarastlo; kapitalizem se j«> od tedaj uveljavil. Ali nuna»'no Iji bilo misliti, varja njegovemu zaslužku. Kar produeira vrednost čez o»luaerje-ne mezde, gre v prid kapitalizma in je ta večja poizvaja, ki vstvar ja takozvano nadvredn<»st. Stroji •»oniiiožujcjo proizvajo iu so zato v sedanji socialni uredbi kapita lizitiu v večjo korist nego delav cu. V tem j»» negativna stran ličinka stroja, ki In» resnično koristil splošnemu blagostanju samo v socialistično urejeni človeški družbi, kjer bodo služili stroji mesto pomnožitvi nad vrednost i, znižanju delovnega urnika. V poraba* stroja ni le pomnožila bogastvo in pospešila spojitev razredov; učinkovala je zlasti na spremembo načina in oblike dela. Stroj nadomestnje ročno «lelo; delavce j«1 1»' pripomoček str»»ju. Tehnika sama se dan za dnem iz-popolnjujc. Z vporabo elektrike so se str»»ji izpolnili in poenostavili. St roj absorbira vse posle in spreminja vse dosedanje oblike »l»*la. Pred razvojem tehnike izginjajo razni poklici in stari» in-duatrijske tvorbe. O»! delavca se 11»' zahteva 1»» inanualne zmožnosti. temveč tntli duševne pomoči. Nov način »lela ni zboljšal zato deJovnih razmer delavstva. l)»'lo pri stroju odvzema delavcu fizično in duševno moč; sile delavca s»' izrablja intenzivnejše 111 po-polnejše. 0»lto»l velika onemoglost še mladih delavcev. I11 odtod vztrajni boj delavske stranke v sfrho dosege popolnejših socialno političnih odredb, ki naj zagotovilo eksistenco delavcem, onemoglim vsled prevelikega kapitalističnega izkoriščanja. Stroj je vstvaril moč in bogastvo kapitalizma. Stroj je pa o»l druge strane pahnil delavski raz-red v najnevarnejši socialni položaj. Moderni način proizvaje omogoča industrijske krize, katerim je prva posledica trajna brezposelnost ogromnega števila delavcev, ki so mnogokrat za mesece in mesece izpostavljeni revščini, stradanju in vsakovrstnemu pomanjkanju. Delavcem je stroj v sedanjem družabnem sistemu škodljiv in nevaren. Zato je tudi glavna zahteva socialističnega programa, da naj postane atroj in sploh vsa proizvajalna sredstva last skupnosti. Proizvajalna sredstva morajo preiti v roke delavstva. Tedaj bode stroj «redstvo blagostanja, faktor pravega gospodarskega in kulturnega napredka. Delavakim organizacijam je naloga izvesti spremembo gospodarskih stikov. Ta sprememba se na ne more vršiti mahoma ali po loločcnem načinu. Poleg kouč-nega cilja —» osvojitev od strani delavstva vseh proizvajalnih sred stev — iinajo organizacije izvesti tudi vsakdanji boj, ki »mora do prinesti delavstvu takojšnje koristi. Najuspešnejša odpomoč brezpoaelnesti delavcev je zahteva po znižanju delovnega urnika. Cim manj ur gara delavce v pri»! gospodu jočem 11 kapitalizmu, tem večje število delavcev potrebujejo kapitalistična podjetja. Z znižanjem delovnega urnika se delavec tudi zavaruje proti predčasni onemoglosti. Uspešni boj delavskih organizacij, za dosego boljših delovnih in mezdnih pogojev proletariata je vprašanje zdravja in življenja delavcev. Zavedni delavec, ki razume in ceni ta boj, se n«' odtujuje delavski organizaciji. Kapitalizem se vsled nepreatsnegs tehničnega napredka čimbolj utrjuje; položaj delavstva postaja tako tem nevarnejši. (Mpoflitoe posledicam industrijskega sistema in odpor kapitalističnemu nawilstvu in izkoriščanju, je le v razredni delavski bojni organizaciji, ki stremi po strmoglavi jen ju kapitalističnega gospodstva ¡11 po ureditvi socialnega gospodstva. na način, da postanejo sredstva proizvaje in bogastva resnični viri ljudske moč» in splošnega blagostanja. CERKEV IN ZNANOST. Ž». v starem veku se je znanost lircccj veselo razvijala in deloma je celo »bfseprla razmeroma visoko stopnjo. diiori so imeli dobre zg»odovi na rje in setnljepiace, zla«ti med tirki s»» bili glasoviti iu resnično znameniti filozofi in tudi na |>o-lju matematike iu prirodoslovne znanosti m dos»»gli napuhe, ki jih j»> treba spoštovati. Znanost onih časov odlikuje po-sethno to, »la je izhajala od opazovanj« in preiskovanja prirodtiih reči in brez aprioriostičnega mnenja sprejemala uspehe razunuic-ga mišljenja. To vse se je izprenienilo povsod kjerkoli je prišlo krščanstvo do /Deljave. S predsodki obremenjena vera bo prišla na mesto opazovanja. presojanja in preiskovanja I hi načelu nrzurna. Povesti svetega pisma so s«* morale priznati za merodajne tfl»-dc na postAiiek in starost sveta ljudi ter glede na razmerje meti človekom in rastlinskim ter živalskim svetom. Samo na one izmed učenjakov starega veka, ki so v svojih nazorih «lo-zdevno soglašali s svetim pismom, se je pazilo; ali njih dela niso postalo iK^llaira za novo raziskava-nje, temveč napravile so se iz njih avtoritete in njih nauki so vsa »lolgii stoletja veljali za nedotakljive dogme. Taka avtoriteta je postal n. pr. eden izmed prvih astronomov sta-rrjru veko, K lavni i j Ptkilomej. ki je živel okrog leta 140 pred Kri-atoiu, s svojim takozvanim ptole-mejakim svetovnim zistemom. On je učil. da zemlja kot KnMlis»v'e vst^-ga sveta čvTsto stoji in da dru»-tn» avetovna telesa vrte Mkni«r nje in sicer tako. da je najbližji zemlji mesce, ]w»teni planeta Merkur in Vcinis. potem solaice in končno tromji planeti Mars, Jupiter in Saturn. Znano je, da je šele Ko|>ernik (1. 147:i. do 1516) prekucnil pto-ksnejski z i steni; v delu mojega življenja, ki je izšlo šele ob nje-g»»vi smrti, je dokazal, da zemllja ne stoji, ampak da se oibraea krog solnea. Kakor v astronomiji ptolomej-fki zistoložaja zvezd. Seveda niso zastopniki krščanstva iznašli alhemije in astrologije; ampak ned vse značilno je vendar, da so bile take z.mote pod vlado cerkve ne le mogoče, ampak da *> se celo najbujneje razvijale in odovali nad največjimi državami, dočim 11» smela nobena resnična, razumna znanost dvigniti glave. Ves svet ve, kako je ravnala cerkev, dokler je bilo gos(>odar-stvo po vsem v njenih rokah, z ljudmi, ki so se upali svo1>odno muditi in odkritosrčno povedati »voje misli v verskem in znanstvenem ozim. Prekletstvo in preganjanje, ježe iu verige, mučenje in zazidavanje, umor vsake vrat« in kot najgroznejse: sežiganje živih lju»li — to so bila sredstva, s katerimi je cerkev poldrijg tisoč let trpinčil« človeštvo, baje iyt službi usmiljenega boga in za vero, ki ji je glavna zapoved: T*jUb\. svojega bližnjega kaikor samega sebe. Vsak otrok ve, da je bilo na miljoiie krivovercev" m "co-pernie" žrtev te Ijmbc/jii rn tega usmiljenja. SODRUGI! Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti list živi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ker le na ta način ae zamore osignrati napredek našemu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krov! JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali sem že «poslal zaostalo naročnino za "Proletarca"? dene! — "NAŠI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je ao-socialisem in kaj socialisti hoče je, ta naj ae naroči na ' Naše Zapiake' katera revija ae odlikuje po svojih originalnih in interesantnih člankih. "Naši Zapiski" so edina sloven-ska znanstveno socialistična revi. ja, ter jih ureduje sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici. 'Naši Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zsipiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primorsko, Austrija. PRIPOROČILO. Upravnik " Proletarca", sodrug Frank Podboj je šel na daljšo agitacij sko (potovanje po vzhodnih državah. Najprvo obišče rojake po .In-diana, Ohio. Pennsylvania in West Virginia. Sodrug Pr. Podboi ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, uatanavljati nove klube, sploh za vse posle, kar spada v področje "Proletarca" in Jugoslovanske socialistične zveze. Slovensks delavce pa prosimo, da naj gredo sodr. Podboju kolikor mogoče na roke. / PBOLETARBO 5 Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki.- HKSBKUTIVA: rUlD Oodina, B. E Sari«, Trank Patri«, Ivan Maaten, M. Luči*, Trank Podlipec, M. Polovina, J. Krpan, i. Bajakič, Prank Podboj, M. V r ki J an, Alex Dubravac. I11Ja ftoinjar, gl tajulk, 111 Market St., Chicago, Ul. Seje okwkutive ao vaako prvo aoboto v ineacu ob 8 uri zvečer. ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE. O. Berger, Joe. Zavertnik ml., B. K. qpvich, Praak Podboj, I. Steiner. — Vae informacije o tiakarai daje tajnik tega odbora Joa. Zavertnik ml., 2821 Bo. 40. Ave., Chicago, 111. ' i —— Klubi, ki Sala govornika, naj aa obrnejo na gL tajnika. ARKANSAS: — S3. Jenny Lind, Ark.—Jugoal. ao«. klub, taj. Frank Poreuta, K. F. D. 3, Box 147. 107. Hutington, Ark.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Fr. Benger, K.F.D. 191. y 846 Jackaon 8t. ranciaco, Cal. — Jugosl. »oc. Udrui., tajnik B. Markovié, ILLINOIS: — Atev. 1. Chicago, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Podlipec, 5039 W. 25th Pl„ Cicero, III., organizator M. Kulovec. 56. 60. 64. 67. 64. 02. 31. 34. 60. SI. 82. 18. 26. 27. 38 i/icero, hj., ur^Ä u i ¿mur «a. nuiuvev, 4. La Balle, 111. — Jugoal. aoe. akupina, tajnik John Rogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, 111. — Jugoal. aoc. udrutenje, tajnik Joa. Krpan, 1830 Sa. Center Avenue. ' 20. Chicago, 111.—Jugoal. aoc. udruienje, taj. Petar Kokotovich, 2318 Clybourn Avenue. 30. Ogleaby, 111. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Alant, L. Box 173. 45. Waukegan, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Zakovàek, 427 Belwedere St., organizator J. Petrovčič. Seje vaako zadnjo uedeljo v meaecu ob 9 uri dopoldne v dvorani John Straiišarja. 46. Panama, 111. — Jugoal. aa«. klub, tajnik Jee Ferjaačlč, bax 10. 50. Virden, 111. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 631. Seje ao vaaka 2. in 4. nedelja v meaecu ab aemi uri ijutraj v Unisn Hali Eaat St. Louie, 111. — Jugoal. aocialiatično udruienje, tajnik Johft Badalifh-211 Exchange. Cieago, 111. — Jugoal. aocialiatično udruienje, tajnik S. Sekulich, 3247 Emeral a\e. Livingston, III. — Jugoal. aocialiatičen klub, tajnik Frank Krek, P. O. Springfield, 111.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Joe Kampoch, 1602 Capitol Ave. Witt, 111. — Jugoal. aoe. klub, tajnik John Tavornik, Box 130. Zeigler, 111. — Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Ad. Lukešič, box 32. 106. De Pue, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Joa. Omerza, Box 651. 109. Granite City, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Stef. Kgedušič, Box 159. 110. Stauntou. 111. — Jugoal. am*, klub, tajnik Jak. Koučina, Box 65*. Organizator ». Jerk&ič. INDIANA: — 4 _ 25. Indianapolia, Ind. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Markich, 731 N. War man St. %x. "Clinton, Ind. — Jugoal. aa«. klub, tajaik Vtetar Zupančič, box 17 R R. — Organizator L Praènikar. Baje ao vaako prvo nedeljo ob 0 uri popoldne. 63. Gary, Ind. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Ant. Juki, Box 401. KANSAS: — 30. Breezy Hill, Kana. — Jugoal aoc. akupina, tajnik M. Smolshuik, Box 61. Weat Mineral, Kana.—Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Goràek, box 211, W. Mineral, Kana.—Seje ao vaako 2 in 4. uedeljo v meaecu ob 2 uri popol dne v E. Mineral, dvorani ét. 6. Frontenac, Kana. — Jugoal. aoc. akupiaa, tajnik Thom. Kopšič, box Iti.*» Franklin, Kana. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38. Skidmore, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Box 34. Carona, Kana.—Jugoul. aoc. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162. MICHIGAN: — 48. Calumet, Mich.-Jugoal. aoe. udruienje, tajnfk Joa. Ozanieh. 407%—5th St 61. Detroit, Mich.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik John Cazin, 1184 Russell St. 88. Detroit, Mich. — Jugoal, Udrui., tajnik M. Jovanoviob, 747 Frauklin St. MINNESOTA: — ... 22. Chiaholm, Minn. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik A. Mikuljan, box 1093. 54. Aurora, Minn. — Jugoal. aoc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. MISSOURI: — ,ro 14. St. Louia, Mo. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Joa. Filipovich, 1520 Deatrahan St. MONTANA: — 73. Red Lodge, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Louia Yeller, box 47, orga nizator Frank Doniček. 96. Bear Creek, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Anton Krmenc, box 198. 101. E. Helena, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Prebil, Box 61 Seje ao vaakega 2. v meaecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte, Mont. —Jugoal. aoc. Udruienje, tajnik Sim. Fabianië, 88 E. Park St. OHIO: — 2. Gleneoe, O. — Jugoal. aoc. ekupi*a, tajnik Pavel Dolene, L. Bax 43.—Redar mesečne aeje ao vaako 2. nedeljo popol. pri aadr. N. 21 em bergerju. E. Youngatown, O. — Jugoal. aoc. udruienje, taj. Joa. Seatak, box 1218, E Youngatown, O. Steel, O. —i Jugoal. aoc. akupina, tajnik Ja«. Dernač, Bax 26. Cleveland, O. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik M. Petrovčič, 6912 Proaaor av Joa. Rauch, organizator. — Seje ao vaako 2. ia 4. nedeljo v meaecu ab 9 F uri dopoldne v Jaitea Halli, 6004 8t. Clair Ave. Eaat Palestine, O.—Jugoal. aoc. akupina, taj. Jak. Iateaich. b. 304. Seje ae vrti • vaako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v meaecu pri aodr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hoatnik. 49. Collinwood, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Gas. Kabaj, 1448 E. 36th St., Cleveland. O. ^ _ 62. Youngatown, O. — Jugoal. aoc. klub, taj. Math. Urbas, Box 431, Youngatown. O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O. — Jugoal. socialistično udruienje, tajnik S. Apojjaree, 5327 Standard St. Collinwood, O.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aapenwalle av iluclid, O. — Jugoal. aocialiatični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. 4 Goldar St., organizator Karol Kotnik. Akron, O. — Jugoal. aocialiat. udruienje, tajnik Branko ftolié, 117 Î*. High 8treet. Lorain, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St Piney Fork, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Fr. Seilej, P. O. 113. Bridgeport, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Mart. Skoda, Box 750. OREGON:— 47. Portland, Ore.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik S. Zlodi, 141 N. 16, 8t. PENNSYLVANIA: — 3. N. S. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Blaž. tikič, 811 Gerat Alley. Conemaugh, Pa. — Jugoul. soc. skupina, tajnik Jack Kocjan, 409 Ohio St., Johnstown, Pa. f Potest C it v. Pa. Jmf&éL w*-*. skupin a. ♦■ajVik Frank Ffttv^. box 106 Vandling, Pa. 12. E. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Loka Ikiié, box 388; John Gračanitt, organizator. 13. 8ygan, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa 16. Clairton, Pa.—Jugoal. ao«. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B% 155 19. Farrell, Pa.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av 32! Weat Newton, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Joa. Zorko, Box 91a. 81. Moneaaen, Pa.—Jngoal. aoc. udruienje, tajnik Stef. Pogledi*, box 329. ■ So. 8ida Pittaburg, Pa. —. Jugoal. aoc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. Herminie, Pa. — Jugoal. aocialiatični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. F. D. 3, Irwin, Pa. 65. Johnatown, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St. Herminie Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73. 70. Large, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. fi* Willock, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklanéié, L. Box 3. 76. Braddoek, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave 77. McKeea Roeka, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik J. Markovi«, 322 Phoenix St. 7S. Ambridge, Pa.—Jugoal. aoc. udruienja, tajnik Vid Habitov, Box 552. 8«je vaake tretje nedelje v mea. ob 9. dopoldne u prostorih 80c. Ed. Bureau. \87. Fayette City, Pa. — Jugoal. «oc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator Joha Baraga. 8ej« ao vaako zadnjo nedeljo v meaecu. 90 Primroae Pa. — Jugoal. aoc. udruienie, tajnik Pet. Bncher, Box 707. •3' • Browndale, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik F. Verbaja, box 140, Foreat City. »7* Homer City, Pa. — Jugoal. aoc udruienje, tajnik Stavo Janfč, Box 421. »8. Garrett, Pa. — Jugoal. ao«. klub, tajnik John Kralj, box 227. 99 McKeea Port, Pa. — Jugoal. ao«. udruienje, tajnik J. Bošnjak, 606 Manning Avenue. 100. Ellaworth, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Jos. Puškarich, box 161, Ellaworth, Pa. 104. Woodlawn. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik M. Jovanovich, Box 692. 105 Marianna, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Primoži?. Box 213. 112. Orient, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Oregorič, Box 51. WASHINGTON: — ^ _ . . _ . . w 28. Roelyn, Waah. — Jngoal. .oc. udmiaaje tajnik John Zob*e. 102. Buckley, Waah. — Jugoal. aoc. udrui., tajnik A. Klenoah, Bax 432. Wia. - Jugoal. aoc. udruienje, tajnik F. Pilaček, 69 - 8th 8t 11 K ÏÏ wî - Jngoal. socialistično udruienje, tajnik M. üdbijanee, 33 N Main StOrssnïiïfar M Cubrilo. - Seje ao vaako «adnjo nadeljo v meaecu v na Social lat. gl. staau. «2. 76. 86. 89. 95 5. 13. 57. 63. Waukogan, 111. NV/iianjam članom socialističnega kluba, du se bode vrAila redna mesena seja, namesto zadnjo nedeljo drugo nedeljo v mesecu ; to je 13. julija. Ker bo treba za/ključiti še več podrobnosti glSde piknika iu drugih »tvari, je dolznoHt vsakega ¿lana, da se seje udeleži. «John Zakovšek, taj. Za àtrajkarje v Paterson, N. J. A. Židaniek, Pittsburg, Pa., $1.00, A. Ogriv, Herminie, Pa., 25c. Popravek. V štev. 301. Proletarca je pod tiskovnim fondom za dnevnik na-značena kot zadnja izkazana «vo-ta $160.10 na meato 178.65 in skupaj $173.10 namesto 184.66. TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK Zadnja izkazania svota.. .$184.66 Jos. Petek, Cleveland, O. John Mekuria, Kipling, O. Soc. Klub,# Collinwood, O. Prebitek senčne ssfcave v socialističnem parku v Piney Kork, O....... IiOuis Brie, Irwin, Pa. . .. John Klais, Peoria, 111. . .. M. (iabrenja, Johnstown, Pa................... J. Kurnik, Powel Hiver, B. C................ J. Koželj, Mili Crsek Hove Sound, B. C. . ........ John Bavt, S. Krancisco, Cal.................. L. Jtrvan, Saai Kranciaco Cal.................. Joe Grahek, Gflebrt, Minn I)erry, Pa. . . .et aointaoi nato i Stephen Kopriva, New Derpv, Pa........... Martin Podpechaai...... Joa. Kunčič, Collinwood, Ohio............... Kr. Podboj ; . . .......... Darovali za tiskovni fond 11a pikniku slov. hoc. kluiha, štev. 27 v Clevelandu, Ohio: Ijotiis Stegovee........ Fmm> PoJnek............. ('•'«•ilija Št rit of........ Josephina (iradi«Hher ... Jos. Mesnaricii........ Frances Pcrše.......... Krances Meziiark'h...... Star bojevnik.......... Peter Leič............ Neimenovan.......... Krank Pauliu........ Anton P j us i.......... Julia Paulin............ Kal»- Klinar.......... Aiwlrej Bogota j ........ Krank Štritof........ Anton Sel an............ •Tos. Demshar.......... Vitiko Jurman . . ...... Louis Terbe^rnik........ Ig. Smuk . ............ Anton Kuhel........... Joe Znidaršič ......... Andrej Miško.......... Louis Krste........... Rudolf Perdan........ St rehove.............. M. Luknar.............. 25 1.50 1.00 5.00 1.60 .60 .50 .50 .50 .50 .25 .25 .25 .25 .25 .15 .50 .26 .25 .10 .20 .20 .10 .10 .25 .10 .10 .26 .25 .10 .10 .25 .25 .25 .50 .25 .15 .25 .10 10 ¿5 .26 .25 .10 Hose Kolar . . . Anton"* StcFanci'c John Znidaršič . Matilda Mikše . Krank Mikše . . . AH>e rt Zgonik . fvan I>ejak . . . •lohn Mivšek . . Mary Aučin . . Joseph Jaudi . . Anton Pozareli , John Marn . .15 .20 .25 .15 .10 .50 .25 .10 .10 .50 .30 .25 Jo«. Rahovic.............15 Anton firaidisher Anton Baje . . v. Anton KTil>ežnik John Božii . . . John Ziii|mi 11 c . . Krances Perše . Oeo Petkovšek . Val. Plešič . . . John TTkiga . . Peter Flnsik . . Jofin Kostrtvn . . Matija Petrovič . .10 .10 .10 .25 .25 .10 .50 .05 .20 .15 .10 .25 Nabrano pri veseli druibi v Oliver ju (New Dulirth), Minn. Ker društvo Leto Tolstoj dobr onajreduje.......10 Za soc. revolucijo . ......10 Ant Granliaar . ..........10 John Judnieh...........10 Aflton Hraat...........25 Neimenovan...........20 Anton Slem'berger.......10 Steve Dumbo violi, ki je bilo doibro na društ. veselici ............... Leo Tölstoj............ Ker list "I*role.tarcc" dobro napreduje........ John Brega 111.......... Ignatz Pretnar........ Neimenovan ............ Krank Tarkar .......... Stefan Pepel....... Polde, ki je večkrat pijan J. Bertoncelj, St. Louis, Mo...... .2.) .10 .25 .15 Skupaj ........$211.95 Raiiirits ivojs snanjsl Poučite 10 o »ocialiimn 1 Rasvsdrits si duha I — "Proletarec" ima v ivoji knjiisvni zalogi sledeče knjiga in broinrs. Pošljite naročilo is danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Ktbin Kriatan: "SamoavoJ", mehka vazba.................'............60 Upton Sinclair (poalov. Joa. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungal". Fa veat ia ehicalkih klavnic.........................................$1.06 ''_4*»"Etbin Kriatan: "Francka In drugo"..................................26 Pavel Mihalek: "Is niiin ilvljanja'^.................................66 "Tajnoatl ipanake inkvizicije". (Doaedaj izAli aamo itirje enopiftl). — Snopii po . ......................................................6 BROČURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Unrica Ferri: Socializem in moderna vada.............. "Driava prihodnjoati" . ............................. "Preletariat" ........................................ Etbia Kriataa: "Nevarni MclAlisam".......... .05 .10 .35 .25 .25 Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v Bridgeiport, O-hio. s 26 tirni Mani. Tajnik kluflia je Martin fckoda, Bok 750, Britl-geport, O. Kakor je posneti iz pisma sodr. Škode, bo klub dobro napredoval, ker se nahaja v okolici dokaj zavednih slov. delavcev. -—Le naprej! Sodrug Milan Lučič je šel na a-gitacijsko potovanje za Jugoslovansko soc. časopisje po UL in v St. Louis, Mo. Sodrug Lučič je pooblaščen pobirati naročnino in o-glass, sploh za vse posle tičoče se "Proletarca." Sodrug Simon Fabjanič j« na agitacijskem potovanju po Moun. tani in po druzih zapadnih državah. On je pooblaščen izvrševati vss posle tičoče se lista "Prole. tarča". Sodrnge prosimo, naj gredo temu socialističnemu agitatorju kolikor mogoče na roke. V rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na štrajku. De lavci, ne hodite v te kraje dokler bode traial boj med delavci in kapitalisti. Edinole solidarnost delavcev, lahko stre verige kapi t&ligma. Glasilo hrvatskih socialistov je ''RadniČka Straža" 1830 S. Cen trs ave.; srbskih sodrugov pa: "Narodni Glas", 2318 Cljbourn Ave., Chicago. Prvi stane $2, dru gi pa $1 za celo leto. Včasih se pripeti, da kateremo dopisniku nikakor ni všeč, ako ne priobčimo njegovega dopisa. U-rednik "Proletarca" se ne smatra za kakšnega gospoda ali zagovor nika absolutizma. Vse sporne to čke glede lista naj gredo v bodo če pred direktoril "Jugoslovan sks delavske tiskovne družbe',— katera izdaja "Proletarca." Zato pošiljajte vse pritožbo glede ne rednosti lista in druge spore tičoče se "Proletarca" na predsedni ka "tiskovne družbo'' sodr. Fr Podlipca, 5039—25. Pl., Chicago, m NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor žsli čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA." 'Zarja' izhaja v Ljubljani, Se-lenbnrgovs ulico štev. 61 n in stane za Ameriko $6 za celo leto. V Australiji je kapitalizem znan pod kratkim imenom "Kat". Vkljnb teirni pa australski delavci vse eno dobro vedo, v katerem grmu, da tiči zajetk a a a Socialisti so izdajalci, kriČe kapitalisti in njihovi zagovorniki. Seveda. Socialist so in bodejo izda jslci kapitalizma, ter sploh vsake lumparije in suženske forme. • s s Farmar posije svoj produkt na trg v mesto, da ni ga profitalačni razdele. Nazaj pa farmar dobi le majhen del istega, kar je poslal v mesto. 35. W««t Allia, Wia. — Jugoal. aoc. udruienje, tal. Izak Celich, 465 — 54. Ave. 37. Milwaukee, Wia. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Novak, 257—lat ave. Seje ao vaak drug petek ▼ meecu. 103. Milwaukee, Wis. Jngoal. aoe. udruienje, tajnik 8tevo Zavee, 630 8t. Paul ave. WYOMING: — 8. Cumberland, Wyo. — .Tugoalovanaki soc. klub, tainik M. VerH*, box 232, 44. Bnperiar, Wye. —» Jugoal. ose. skupina, tainik Lukaa Oroaer, Box 341. Seja aa vaaka drug« nedeljo v meaecu popaldaa ab 2. uri v Hali K. Peruika 85. Sweetwater, Wyo. — Jugoal. soc. klnb, tainik Jernej Bajda; organisstor Paul Hribar. — Seja ao vsako aadnjo nedeljo v mescu ob 6 uri zvečer » v stanovanju Paul Hribarja. 108. Cambria, Wyo. — Jngoal. soe. udruienje, tajnik Nik. Prasetina, box 25. .....66 .... JO .....16 .....16 Strahovi." (Priporočljivo)......................................lf .....16 .....IS .t.. .16 .....16 4'Komunistični manifest"......................................... "Zakaj smo socialisti"............................................ "Kdo uničuje proisvajanje v malem"..............................t "Socializem"..................................................... Socialistična knjiiica ................................................05 "Kapitalistični rasred"..............................................16 "Socljalna demokracija in kmatako ljudstvo"......................... Strahovi........................................................... "Vojna in aocialna demokracija".......................;............. "Občinski socializem"...............«.............................. "Moderni soclaliiem" ............................................. "Naia bogatstva"................................................. Vojna............................................................ KNJIGE IN BROfiURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poalov. A. Kriatan): "Katoliiko svetovno naairanja in svobodna znanost".............. "Krst sv. Vladlmirja." (V verzih. Priporočljiva.) .................... "V dobi klerlkallsma". (Priporočljivo.).............................. DRUGE KNJIGE IN BRO&URE: ''O konsumnlh drultvih"............................................ "Narodno vpraianja in Slovenci"..................................... "Moderni politični razvoj. — Moderni goepodarakl razvoj. — Cilji so- . 6 .15 .16 .66 .16 . 6 .15 .36 .26 J6 .16 .1« Primož Trubar ..................................................... Zadružna prodajalna ali konaum...................................... "Štiri črtica". (Poljudne zbirke "Več lučit" 5. snopič.) 1. Nakaj ia iivljenja fajmofttra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pea sveta-piaemakega Tokije. 3. V nebeeih. 4. Konec aveta in aadel za "ne- beiko kraljevatvo"............................................. "Kaka Ja lep vojaftkl stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .IS .05 .16 .11 J* Vse te knjige in broiure poiljemo poštnine prosto. PET MESEČNI RAČUN PROLETARCA Od 1. januarja do 31. maja 1913. DOHODKI Prt»»«»* i/ l**ta 1912........:............................ V aro«-ni 11 :i ......................................'...... Ogln«i . . ............................................... MHjninkH izdaja ..........'..........................*... Koledarji ..................................t.......... Obvezne note....................................... Tiakovni fond ........................................ Knjige ................................................ Tiskovine . ........................................... Stenovec . ........................................... Podpora listu .......................................... Zavet i*če .............................................. Julius................................................. 7.a Strajkarje v Little Fnll« . .............................. Poštnina ............................................... Kredit ............................................... Naročnina za tuje liste in knjige ........................ Stranki v starem kraju ................................. Za štrafk v Pattersonu. N. .T........................... J. BrimSek . . ........................................ Razno . ................................................. Obračun F. Podboja . ..t................................ $1164.00 1483.16 468.39 1:37.90 L'19.90 425.25 179.78 60.72 57.15 11.25 11.65 10.20 9.00 6.30 5.14 5.76 1.60 1.40 1.25 1.00 —.27 8.45 Pla-darsko in politično stran napram enim in drugim bojem. — Priznati moramo zopet, da je ta stran vprašanja velike važnosti za našo zvezo, ker olistoje v sredini ameriškega proletarjata lažne gospo-darske in politične organizacije z raznovrstnimi cilji in težnjami, napram katerim mora na^a zveza /avzeti strogo umerjeno stailtišče. V tem pa najdemo najpreje potrebo, tla se seznanima z raznimi organizacijami ameriškega proletarjata. Zgodovina delavskega gibanja v Ameriki se začenja lahko rečemo z odkritjem Amerike. Krištof Kolumb je z odkritjem Amerike našel nova tržišča za razvijajočo se trgovino in hadelke skozi 14. stoletje v Evropi. Rdečekožni A-merikanci so bili nato pregnani proti Za(|»a*lu, vdhodni del je bfl j>a kmalu naseljen po bclokožcih, ki so se začeli naseljevati zlasti iz za{>adiie Evrope. To je pro-vzročilo novo dobo v gospodarskem in političnem življenju A-tnerike. Stare gospodarske in politične razmere ameriških indijanskih plemen so zamenjale tedanje forme v fevdalne, katere so omogočevale razvoj robstva v A-meriki. Ako zasledujemo zgodovino bo-jev izkoriščanih in potisnjenih mas v Ameriki, vidimo, da se ti boji razlikujejo v svojem začetku v svoji neorganiziranosti: sužnji in svobodni-mezdni delavci, kolikor jih je bilo, so se večkrat uprli, pustili delo in svoja mesta demonstrativno, v mnogih slučajih pa so sledili tudi krvavi sj>opadi in na-sprotstva. V tem času ni bilo nobene strokovne ali politične organizacije delavcev, katera bi bila v stanu uvesti sisteinatičen-orga-niziran boj vseh potlačenih proti izkoriščevalcem. Poleg tega je tudi značajno, da dotični boji niso vsebovali kakšnih načelnih zahtev za skrajšanje delavnika ali povišanje plače. Pozneje šele, ko je postal kapitalizem že jak, ko se je čedalje bolj osredotočilo proiz-vanjanje in proizvajalna sredstva v roke posameznikov, ko je izkoriščanje postajalo bolj vidno, ko so postajale delavne mase šte-vilneje, so se šele začele snovati delavske organizacije z bij i žn mi i in dalnjimi Začrtanimi cilji. Takih delavskih organizacij je bilo nekaj in vsaka teh je vodila boj po svoje, brez skupnega stika. Vse to je pa provzročilo, da so bile te profesionelne delavske or-j*• aa v»p^sne v svjejem boju, kar je po drugi strani delavce vzpodbujalo za nove načrte in nove boje. Ta doba se začenja v prvi polovici 19. stoletja in gre skozi do 1886, kjer s«» je završila katastrofa na Havmarketu v Ohica-gi. Ta*čas se je boj izkoriščanih in izkoriščevalcev spremenil v krvava dejanja na cesti, kjer sta odločal bomba in revolver. Iz te katastrofe pa se je delavstvo naučilo mnogo. Delavstvo se je prepričalo, da bomba in revolver nista pravo orožje v boju za gospodarsko neodvisnost. ObšAa ga jc zavest, da si mora izbrati nova sredstva za to. Katastrofa na Havmarketu je porušila anarhistična sredstva za boje ameriškega pro-lctarja proti izkoriščanju ^postavila je temelj novemu razned-nemu boju. Nas vseh naj iskrene j ša želja je, ila se z najde odmev tega boja v vsemu ameriškemu proletarjatu in da se načelo razrednega boja zanese v vse kote delavskih organizacij v Ameriki: ali vzlic vsem našim dobrim željam moramo priznati, da vlada v organizacijah ameriškega prelet« rjata velika politična in gospodarska razkosanost, in ne samo, da ne streme p° zjedinjenju za boj proti edinemu našemu nas-protniku-buržoaziji, temveč ae večkrHt odprto bojujejo drutfa proti drutfi in tako podaljšujejo življenje današnjega kapitalističnega reda. Povejmo na kratko politične in gospodarske organizacije ameriškega proleta rjata. V Ameriki obstojita v glavnem dve gos|Kalarvki delavski organizaciji, ti sta American Federation of Labor in Industrial Workers of the World. Socialist Labor Party in Socialist Party sta delno |K)litičui organizacije. A. F. of L. je go*|x>dar»ka strokovna organizacija. V njej je združenih nekaj delavskih zvez in štejejo vse skupaj nekaj nad 250,000 članov. Nje organizacija bazira na načelih unionism a. Vsaka stroka (craft) jc organizirana v poševni zvezi, ki je popolnoma neodvisna od stalili delavskih organizacij. Vse te zveze so šele mehanično zvezane v skupnem telesu A. K. of L. Poleg sestave te vrsti» vzdr->ava federacija profesionclni egoizem (sebičnost) in separatizem, kateri je razvit v takih oblikah, da organizacije nasprotujejo v boju za izboljšanje svojih razmer druga drugi, in tako slabe same sel*». Dober primer za nedoslednost v boju teh unij daje najjasneje v sredini ameriškega proletarjata štrajk premikačev na železnici, ki se je za vršil pred dve-mi leti, kajti med tem, ko so pre-m i kač i zaštrajkali. so ostali delavci na železnici delali naprej nemoteno, vsled česar je bilo železniški družbi omogočeno dobiti stavkoloince. Posledica tega je bila, da ae je štrajk završil z zmago družbe. Istotako jc tudi v ostalih industrijelnih podjetjih, in dokler bo delavstvo organizirano po sistemu A. F. of Ti. v kateri imajo preinikači na železnicah svojo posebno unijo, mašinisti svojo posebno, pazniki svojo posebno in istotako kondukterji in ostali, bodo vse te organizacije žele poraz v svojih bojih za izboljšanje svojega položaja, ker ne tlela jo v soglasju skupnih interesov. Na takih načelih postavljena A. F. of L. naravno ni mogla pridobiti ameriškega splošnega delavstva, ker ni mogla organizirati tistih delavcev, ki so brez stroke, kakor poljske delavce, delavce na progah, v gozdu, itd. itd., ki tvorijo veliko večino mezdnega delavstva v Ameriki. Ali to samo ne izpričuje, da je A. F. of L. nazadnjaška in omejena delavska organizacija. Z izvanredno visokimi prispevki in Vstopnino, ki jih vzdržuje, zapira mnogim delavcem vrata, kateri naravno spadajo raznim strokam, a niso v stanju plačati visokih pristojbin.. So u-nije, ki zahtevajo za vstop jfc $7.'» do $100 predno sprejmejo člana. Te visoke cene zabranjujejo na tisoče in stotisoče članov od «le-lavakih organizacij in so vsled tega zadržani daleč proč «1 organiziranega delavstva v Ameriki. Kar g£ političnega vprašanja tiče z ozirdhi na stališče, ki ga zavzema ta organizacija napram jk>-litičnim 'bojem in strankam v,A-ineriki, zgubi ta organizacija svoj razredni proletarski značaj A. F. of I j. nima samostojnega ftolitič-nega stališča, (hia pri|H>roča svojim članom popolno svobodo g'l-e-d« politi&uaga. juaprlfonj*. Jui Ja-ko pu/*ča delavstvo, da je omogočeno delati z« stare, kapitalistične politične stranke. Jasno je torej, da je A. F. of L. le profesionalna gospodarska organizacija, z zelo omejenimi gospodarskimi zahtevami, ki se zrcalijo jtdno-stavno v skrajšanju delavnega časa in povišanju plače. Bori se za uničenje današnjega kapitalističnega izkoriščanja-a. S svojo taktiko, s svojom zadržanjem v gospodarskih bojih in napram politiki podaljšuje življenje tiste mu. proti kateremu se bojuje. V splošnem se načela in taktika tc federacije dela izkazujejo na celi črti brezmočnim, ker ne odgo varjajo duhu časa. Vsled tega ne moremo zagovarjati taktike in načela A. F. of L. (Dalje prihodnjič.) Ali bi ne bilo pametno, ako hi dobival polno plačo za svoj produkt. Ako bi se to zgodilo, potem bi lahko dobro oblačil sebe, svojo ženo in otroke. Prebival bi lahko v svoji komodno tire jen i hišiei ter imel kratek delavni čas in dobro tečno hrano. AVell, ako vse to hočeš, potem «postani in delaj za socializem. Ako pa nečeš, potem pa še dalje, do smrti delaj za druge. Nasa taktika in gospodarske organizacije proletarijata. Piše F. Petrič, (Nadaljevanje.) V spričo tega proglasa, temel ječega na znanstvenem raziska vanju, ki ga je podal v a\oji znameniti knjigi Kapital Karl Marks, bi človek mislil, da 1kj ta n«uk sprejeHa že c*l*rtojcča gospodarska organizacij« A. F, of L z obema rokama in da se bodo prihodnje volitve vršile že v znamenju lavske politike, toda kdor je tako sodil, »e je varali; kajti na vrhuncu A. F.'of L. se bili svojegllmni ljudje, ki sji se bili (Mipolnoma zaljubili v svoje metode: "nagradi prijatelje" in kaznuj "so\ražni ke." Iz te parole |>a je |K>vršno, ne razredno zavedno delavstvo v tej organizaciji, skledo svoje zaključke . . . Iz teh 'zakJijuč-kov" so m» v splošnem nudile stare overture {»olitičnega skehstv«, špijomiža od strani kapitalističnega razreda, |s>dtikaiije dinamita, ječe, policija, vojaštvo . . . Naravno je, tla socialistična stranka ni mogla diktirati strokovnim organizacijam delavske politike in tako je šla naprej svov jo f>ot, dobrovedoč, da zamorc s svojimi nauki prodreti v vse obsto ječe iuétitucije od zunaj, ne da hi jih organizacije sprejele ofiei-jelno. .lasen dokaz temu je dejstvo, tla je socializem našel odmev v mnogih oddelkih A. F. of L. kakor napr. v U. .M. AV. in W. F. of M., ki tvorijo danes ene najjačjih oddelkov rečene delevSke organizacije. Začetek nove-industrialne organizacije. Med tem, ko je socialistična stranka postajna že močna in je rastla disciplina njenih članov, kakv>r tudi «I ob i I» ze močno število zagovornikov za politično akcijo delavcem v strokovnih unijah, so eni da le kov »dne jši člani stranke začeli mHliti na ustanovo no-ve-indnstriatas unije, ki naj bi bila jedro nove socialistične misli v ameriškem javnem živiljeiij®, in ki naj bi odgovarjala tej wjali na gospodarskem polju, posebejr kajti stare trade unije se zgidbile, kakor že rečeno, svoj (»ometi v boju za izboljšanje svojega položaja, in niso bile stanju odgovarjati duhu časa in si c i alistič nemi i nauku. Da se ustvari taka unija.se je sklicala od strani naprednejših elementov v delavskem gibanju leta 1905 prva konferenca v Chicago ]>od pokroviteljstvom W. F. of M. Na to konferenco so prišli Debs, Trautnian, Haywood, De Leon. O'Neal jn drugi napr«dnej-ši delavski elementi in ustanovili se I. W. W. organizacijo, ki naj bi odgovarjata duhu časa in socialističnim načelom, skratka: da bi bila desna roka socialistične stranke v Ameriki. Na tej kouvieiieiji s,. jo poleg pravil, ki so določale temedjno o-snovo indust rialne Unije, ki odklanja vsako |K>godbrt dela med delodajalcem in dePojiamalcm. češ da je najjačja |>ogotllm. delavstva o boju za njegov obstrj, delarvska *ol idamnrt sum, ^lesločc na'Vlo \ "Delavski razred in ka|>itali stični razred nimata niče*Hr skupnega, in min» in zadovoljnosti ne more biti, dokler vlada lakota in pomanjkanje med miljoni «fetov-ci, na drugi strani pa razred delodajalcev, ki ima vse kar mu srce poželi. Med tema razredoma s»» tuoira nadaljevati stalen, neizprosen l>oj delavcev na političnem in gospodarskem polju laiko dolgo, drikler ne pridejo delavci skupaj ki ne obdržc tisto, kar producirá jo, po t»cm svoje gospodarske organiza cije delavskega, razreda brez kakšne politične stranke. Nagla osredotočenja uprav« raznih hidustrij v manj in manj rok onemogočil je strokovnim «organizacijam čedalje lmlj stalvšč« mogočnosti za uspešen lioj [»roti delodajalcem, vsled tega ker dovoljujejo po svojih strokcii stanje, 'ki nasprotuje ena stroška v ravno isti industriji druge stroke in tako !>omagajo gospodarjem uničiti lastne uspehe v boju za izbolj sanje mezdnega polo/^ja. Strokovne organizacije jK>m« gajo delodajalcem tudi steni, ker zavajajo delavce na misel, da imata delavski razred in kapitalistični rzred skupne interese. Te žalostne razmore zaniorejo bi ti predrugačene v korist sodelavcev sa ji i o potwun take orgajiizaci-je, kjer Ixalo vsi člani «ne unije ali .vseh indmatrij-ako je ¡Kitrebno-praoehali delati kjer ko li ae |k>-javi štrajk za izMjaanje tUda v-skih interesov in tako stem zgle-dom vpeljali pravilo: 4tda je škoda enega, š»l)MKlarskem• |>olju enako. Toda prihodnje leto meseca septembra, se je na konvenciji I. W. \V. predrugačilo načelo organizacijo. Odstranil se je odstavek, ki pravi, da se je treba delavstvu poleg gosjsv-slopje nove družbo v lupini stare ..." Mesto politične akcije poleg g* wpodarske, še je vzelo tole načelno logiko: ' 1. Kapitalizem mora biti uničen in ž njim mora prenehati ]>olitiona država. 2. To izvesti more le delavski razred. 3. Izvrištev so pa ne dos«v.e politično,—ampak potom direktne akcije delavcev, to je iz direktnih j>osledio gospodarskih konfliktov in ne indirektnih sredstev, j*>tom post« voda je. 4. Družba ima biti preurejena po delavcih in gospodarsko izkoriščanje ill bosovstvo odpravljeno. o. V novi družbi bodo upravljale industrijo in urejevali distribucijo v splošno korist ljudstva, delavci. Druge forme viatic ne l»o. To je načelo1 sindikalist ične struje, ki se na širše razkuga lahko takole: Delavcu lxxlo |w> trajnih štraj-kih, zvezani z .^direktno akcijo", ''sabotažo'' in pasivno rtv.istenco, dobili v roke državo brez udeleževanja volitev, to je brez politične — parlamentarne akcije. Na ta način menijo sintlrkalTsti, ho prišel v prakso nauk Kari Markna. Sindikalizem ]>omeni v drugih best^tlah za sedaj "scaganjc" nad politično aktivnostjo proletarjata. In ker tudi anarhizem stremi za otlpra.vo politične in sploh vsake dr/ave. sta si prvi in drugi slična, za to najdemo, da Imai prvi v dhi-gem nosnega zagt»voniika. Totla pravi Kngles: 'Otl-prava tlržave je nemogoče. Državo je treba samo iztrgati iz rok kapitalističnega razreda—v roke delavskemu razredu. To se pa drugače ne more izvršiti kTIkor potom politične akcije, paralelno z gospodarsko akcijo." En gels pravi: "Proletariat se bori za politično moč in preda i»roduktivna sredstva kap, države v roke delavskemu razredu — steni nastopi tlelavskn država, v čemer se tudi zrcali rek, tla se mora delavstvo samo vladati. V tem trenotku se razredni karakter omehča in počasi izgubi po novih formah ljudske vlade popolnoma. Država v današnjem smislu besede izumre. Država bo potem samo kot sredstvo z« reguliranje dobrobit družbe ..." Engels seveda tli bil sindikalist. Prva posledica tc spremenrlie od strani i. W. \V. jc brin. da je izstopila iz organizacije W(*tern Federation of "Minners, in j>oznejc tudi ene druge — s socialističnim duhom prepojene gospodarske organizacije. Meti tem ko so so-cialisli obdržali načelo industrial-ne unije, so bili po razmerah vsled taktike, prisiljeni zapustiti ofici-jelno T. W. W. in ml tedaj je po- ADVERTISEMKNT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo UrtanovljMM* 1«. januvaria m* Viß inkorpMirano 14. tmbnvmrjm imit v StUvi Kumi Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBEItŽAN, Hoz 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGU8TIN, Boz 360, W. Mineral, Kans Tajnik: JOHV CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Bo* 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONu/iAC JURSE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POR(rrNI ODBOR: JOSIP S VATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnikn. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. stala ta organizacija enakovredna z ono A. F. of L., kajti v obeh ho delali za socialistične principe socialisti — člani gori omenjenih organizacij, tla se doseže indust rial na forma organizacije s priznanjem politične aktivnosti proletarjata, najsibtnli že v katerikoili delavski gospodarski organizaciji. Stališče socialistične stranke na-«pram delavskim unijam. V svojem programu, ki ga je stranka sprejela na zadnji konvenciji v Indianapolisu. izraža socialistična stranka svoje stališče napram delavskim unijam precizno, ko pravi: "Nasproti ekonomski in ]M>litični sili kapitalističnega razreda morajo delavci postaviti svoje ekonomske organizacije in svojo politično moč. Ako so previdni in razredno zavedni, zamorc jo se delavci s tem orožjem lahko upirati kapitalističnemu razredu, razbiti spone mezdne sužnosti in se prilagoditi za IkkIočo družbo in za lioo-pulame vlade. Socialistična stranka je stranka današnje revolucije, katera znači preporod nove dobe; prehod iz ekononrskega individualizma v socializem, iz mezdne sužnosti v. svobodno kooperacijo, iz kapitalizma v industrialno demokracijo. Z namenom, da se delavci čimbolj okrepe v l>oju za naš končni cilj in tla se s tem večjo silo upirajo kapitalističnemu izkoriščanju. progagiramo in se zavezujemo po naših izvoljenih uradnikih sledeči program: ------JCelakti.vna .!ajrtni$tvo,. 1. Kolektivno (skupno^ lastništvo in demokratična (ljudska) uprava železnic, žičnih in brezžičnih brzojamov in telefonov, ekpresa, pa rob roti nih črt in vseh ostalih družabnih sredstev z« transportacijo in komunikacijo ter končno vseli večjih industrij. 2. Municipalna, državna ali federalna vlada naj nemudoma otvori Jivoje žitniee, klavnice, skladišča in druge distribucijske postojanke v s vrh o omejitve se-tlanjc neznosne draginje. Rudniki, premogokopi, kamc-nolomi/petrolcjski -vrelci, gozdovi in vodne sile naj postanejo javna last. 4. Obrana in razvoj natumih bogastev v dobrobit vsega ljudstva. z umnim pogozdovanjem in protekeijo lesovja; 1») potom izsuševanja močvirnatih krajev; e> potom napeljevanja tokočilil voda in uporabe hodnih sil. tU z odpravo sedanje ekstrava-gantne |wrtrate zemlje in bogatih produktov rudnikov in petrolej-škili vrelcev. e1) z izboljšanjem in z gradnjo novih cest in kanalov. (Dalje prihodnji«.) Izkoriščanje mase po molitvi. Konec. Organizirani so duhovniki skoraj povsod jako dobro in vsled te dobre organizacije tudi lahko sili manj nadarjen duhovnik ljudi, da mu ližejo roke, pred njim padajo na kolena, ker je v ljudstvu vera, tla je prav neumen duhovnik tudi namestnik bogov in da tudi tak lahko prekolne človeka, ga lahko "izmašuje", lahko vrže točo na polje, pripravi kugo v živinski hlev m tak človek še prav. ker ne more prav misliti. Razne cerkve skrbijo za to, da dobijo kolikor mogoče dobre glave v svoje duhovenske šole. Te popravljajo kot vodeči duhovniki, kar so pokvarili nerodneži. V naših časih se vidi pri volitvah v parlamente, v katerin hočejo duhovniki vladati po odpo-> Klancih mase, kako nastopajo proti občinarjem, ki niso volili, kakor so oni hoteli. Celo iz bližnjih far sikajo in lmjskajo duhovniki fa-rane proti neubogljivcem, jih preganjajo tudi drugače. Tako se težko ljudje n. pr. na kmetih zo-perstavljajo duhovnikom, dasi v srcu večine ljudi bdi sovraštvo, če ne zaničevanje do duhoven-stva. Preveč namreč izčrpava maso. Davek, ki ga plačuje masa svojemu duliovenstvu, je velik. Tudi za ozdravljenje svinčeta se jemlje denar. Duhovnik sme vse nekaznovan storiti in v času, v katerem so vpeljane hranilnice, posojilnice, sme duhovnik loviti hranilne knjižice vernih laikov in tudi tako, kakor v farovžu v Žužemberku med živimi, ali tako, kakor smo tudi že doživeli na Slovenskem, na smrtni postelji. Ustanovitelji raznih verstev so bili prijatelji revežev, so bili usmiljenega srca, so učili, naročali učencem, da so aami ubogi, v Rimu pa stanuje glavni učence ustanovitelja našega verstva v; bogati palači, škofi no deželah ravno tako. Miljone oralov plodovite poljedelske zemlje lasti mrtva roka raznih cerkva in ljudstvo se mora izseljevati v hije kTfljc, kTT -drrma-jrri dosi¡-zemlje, mora ginevati v težavnem delu industrije tujih krajev. Doma ga izkoriščajo in v tujini prihaja izpod tležja nod kap! Socializem ima nalogo, da se bojuje proti vsakemu izkoriščanju muse. Nje veliki učitelji so masi razkrili vse žile, po katerih se pretaka kri mase v žile manjšine onih, ki sedijo v sedlu »ia hrbišču mase. Danes se ne more več reči: tako je bilo in tako ostane, morajo, hiti gospodi in hlapci iu sin hlapca postani hlapec, sin gospoda pa gospod. Človeštvo napreduje. Poznejši srednji vek je grozno izkoriščal kmeta-tlakarja, 17., 18. in 19. stoletje je neusmiljeno drlo tlelavca manu-faktur in pozneje fabrik, ali padle so po večjem le trdnjave izkoriščanja mase. Srednjeveške trdnjave jc podrlo gospodarstvo in ž njim združena večja omika meščanov in meščanskega delavstva in proti trdnjavam fahriškega izkoriščanja mase se srečno vojskujejo delavske armade sedanjega industrijskega rokodelskega delavstva. Danes dobivajo mase volilne listke v svoje roke, f. njimi st> v stanu pridobiti vlado v parlamentih in l njo vlado dr- žave. Večin* ljisdi se je «rekla /a ta princip volitev, zmagal je in povratka ni. Le kmet ae ie mora pridružiti in mana razpolaga v vaej preosnovi goa|H)dartikega in drugnga življenja Man« »e uči. Fabrifrki delavec je najpridnejai učenec novodobne aole, ki uči vse vede. Ta človek hoče ven n poniževalnega razmerja, da bi bil pri skromnem jelu le privesek ma-sini. sam malina; novi človek ho-vr sesti k polni mizi, hoče živeti, kakor se spodobi v gospodarstvu, ki lahko že danes s svojimi proiz vajaluiuti sredstvi prereja dobro se petkrat toliko ljudi, kakor jih je zdaj na svetu; ta delavec, ki v družbi s kmetom vse koristno in lepo stvar jati pomaga, s čimer se baha sedanja kultura Evrope, Amerike, je človek, ki se ne da / mokro cunjo pognati z bojišča. Ni res, da novi človek ne vidi iskori&čanja mase po duhoven-stvu in da ne vid» tega najhujšega in uajmočuejšega zaviratelja učenja, duševnega napredovanja vseh ljudi in posebuo mase. Sedanjemu delavcu, bodi rokodelskemu ali industrijskemu, je zoprno vsako izkoriščanje mase, uvideva, da iz usmiljenja, krščanske ljubezni brez večje omike mase ne dobi nič. Masa mora zmagati, ona ho potem usmiljena. Ta delavec ne mara naukov, da mora biti go* spoda in hlapčevstvo, ne veruje, da je'Hog učil, da mora tako biti na zemlji, kakor je. Boljše pojme ima o božanstvu, v njem ne vidi človeka, ki je pristopen vsem straKtem, jezi in maščevanju. Delavci si prestavljajo božanstvo kot ljubo bitje, ki ohjemlje vse ljudi, katerim ne jemlje sočlovek po nepotrebnem grižljaje od ust, ki hoče mizo pokriti vsem ljudem tukaj, na zemlji, ki ne more so-vfažiti, ne more kaznovati. Novodobni delavec mora biti omikan človek, opraviti ima s stroji, ki zahtevajo pomoč o*lprte glave. Njega uči »troj, koliko se lahko proizvaja, in ga uči, k^ko malo odpada od tega nanj. Rojen so vražnik je vsega izkoriščanja, izčrpavanja v gospodarstvu, pa tudi zaklet sovražnik vsemu, kar mu more zavirati pridobitev večje izobrazbe, večje omike, in kar duhovnik vsled trga mora. da si reši svoje krušno stališče. Novodobni delavec je navdušen učenec novodobnih, dogmam cerkva nasprotnih naravoslovnih ved. Vse njegovo delovanje je izvajanje naravoslovnih ved. Novodobni in dustrijski, rokodelski delavec ne more drugačen biti. Ne more pak-tirati z duhovenstvom, videti mora v sedanjem duhovenst vu naj-zvestejšega nrijatelja drugih iz-črpateljev delavstvu, mase, v njem pa tudi stan. ki mora zavirati pridobitev večje omike delavstva, mane. Delavec ima tudi boj proti duhovenstvu izbojevati. Težaven je še! Dokler »m* pride duhovenstvo pri kmetu ob upliv. dotlej ni mogoče pridobiti delavcu, masi inerodajnepa upliva v javnih zantopih. Duhovnik bo spravljal sebe in svoj«* posvetne privržence po mnogoštevilnem kmetu v parlamente in tam noge podstavljal drugim, duhovniku nasprotnim ljudskim zastopnikom. In moderne državne vlade r.e bodo. čim močnejša__postaja masa. morale ravnati po večini. Kakor pa so delavci mestnega rokodelstva nekdaj meščanstvu pomagali podirati trdna gospodarska stališča posvetni in duhoven-ski tlakarski gospodi, tako bo tudi sedanji rokodelski in industrijski delavec s pomočjo zavednega kmeta in meščana podiral to velikansko zavoro vsega napredka do večje omike mase, ki šteje tudi kmeta k sebi. že spregleduje, vsled novejšega gospodarjenja spregledati mora tudi v oziru na svoje duhovenst v o, «ko hoče sebi in drugi masi dobro. Kmet največ iz svojih pri-dobitkov daje duhovenski kasti. Ko mu bo še tesneje šlo za gozdi-co. bo že spregledal in tedaj dobro in se pridružil drugim delavcem. . A ko pogledamo nazaj v zgodovino narodov, najdemo prikazen, da so postali narodi dobti gospodarji še le, ko so vrgli/duhovnika iz svojega hrbta, štrli -moč svojega duhovenstva. Ko so mase začele želeti, koprneti po boljšem življenju in se združile, da so bile močnejše, je veljal njih boj v prvi vrsti poneumljajočim naukom duhovenstva in z zmago v tem oziru je padel tudi upliv du- tem, da bo tako ostalo. "Dokler hovenstva. Nobeno ljudstvo, v imamo duhovniki o peklu in nekaterem j« večina ljudi dobro 0- besih razpolagati med maso, do-mikana, ne trpi duhovenstva v tlej smemo vse storiti, dotlej na-svojem življenju na prvem me- ša kašta ne bo prazna, amen." je stu, ne polaga za "ofer" Bogu svoj denar, da prihaja v farovško kašto, ne plačuje davkov prostovoljno duhovenstvu, katero ima bogate fonde ifc na tlakarski kmetiji — nabranih — premoženj in katerega duhovenstva ni toliko treba, ker iina človeštvo sedaj vendar druge nauke in učitelje, kakor te učitelje verskih dogem in molitvic. Naloga prijateljev socialističnega stremljenja, akademikov in delavcev, ki napredujejo v omiki in spoznanju življenja in ki vedo, kakega sovražnika imajo v duhovenstvu, je, da postavljajo tudi na tej črti svoje vedete in tria-lir je. Ker ne ve ni je j o, da je pekel, imajo lažjo delo. — Tozadevno delo slovenskih so-cialistov ne sme obsegati le malega slovenstva. Slovenec je vzlic pomanjkanju vseučilišča in tehnike na domačih tleli v vsem morda jakši, kakor drugi avstrij ski Jugoslovani. Mejaš je Italijanu in Nemcu — učil se je v šolah teh omikafnejših, velikih narodov in njegovi boji za bit ali ne so mu razvijali dobro duševne moči. A-ko tie bi Slovenca alkohol slahil, bi bil šteti med nadarjeiiejše Jugoslovane. Pa vseeno, delavec bo pystil ta strup in kmet nemara tudi, pa dobimo zopet zdrave zarode; slovenski delavec bo tudi za boj protf duhovenstvu nosil orožje na ostali slovanski jug. Moj b< g, tako malo izobraženo popov-stvo izčrpuje tam ubogega kmeta! — Vsaka večja država, večji narod bo imel v bodoče svojo indu strijo. Svetovni trg za industrij ske produkte bo nehal glede proizvajanj, ki so mogoča povsod. s tem bo nehal tok delavcev iz domačih v tuje kraje in tudi kmetije v mesta se'bo ustavil, ker bodo fahrike povsod na deželi. Večina ljudi bo kmetovala in zra-ven delala v fabrikah. Naj se ne misli, da bo masa vedno predmet izkoriščanja, da bo vedno ostal kmet nebrižen za zboljšanje svojega življenja, vedno nebrižen za pridohft-anje večje strokovne in druge omike; tudi kmet bo prišel do spoznanja, da je zanj malo več treba nauka, kakor par molitvic in tega, kar mu raz lečo njegov duhovnik pove, povedati more. In tedaj 1)o postal tudi on učenec šolah naravoslovnih ved in druge omike in tudi on obiskaval vseučilišča in poslušal učenjake vseučilišč in tedaj bo duhovnik moral stopiti v ozadje, a ko bo še ho ,tel delati točo in z molitvami zdraviti živino. Duhcvnitk duševno vpliva na vernike. Njegov pekel je vpliven pri ljudeh, ki so sieer nemara dobri kmetski delavci, pa o drugem nič ne vedo, ne vedo zakaj so na svetu in kam gredo,ko jih zagrn« lopata. Dolgo že trpi boj proti du hovenstvu, ki izčrpuje mase. Podrl se je že marsikateri stolp nje irovih trdnjav, gre sa pridobitev kmeta, katerega se doslej še ni posrečilo speljati povsod v bolj šo strokovno in zraven v boljšo Yli*ugo "sWTo.~ ~fTéVt# je doslej mo ral kmet delati, ni imel dosti časa /a drugo delo in če bi j*a imel po zimi, je njegov duhovnik pazil.na to. da mu lie uide iz ječe. Posta bo spretnejši delavee in ozrl se bo tudi on po drugem svetu in premišljeval, ako je zelena steklenica s špiritom in krompir v oblicah naj/fepše na svetu. Morebiti bo pogledal v kuhinjo in klet svojega "gospoda" v farovžu in na njegovo postelj in. nemara tudi videl, da ni treba njegovi ženi hčeri biti vedno umazani — slabo oblečeni — in inorda bo tudi nje mu nekaj boljšega užitka kazalo dobit i. Tvidel bo, «la vse življenje ni nič vredno, ako ni zraven dela tudi kaj lepšega drugega razve-seljevania. Duhovnik kmeta uči da trpljenje, pomanjkanje nebesa ridnirs. Tudi kmet bo človeku, ki tak nauk uči. in takemu nauku obrnil hrbet, žslostno bi bilo življenje vsem, ako bi to jerobstvo duhovenstva večno trpelo, ako bo kmet res vedno tak. kakor je do slej bil, vedno suženj farovža Zdajšnji kmet je še ohranitelj vsega in najkrutejšega izkorišča nja mase in vse druge nesvobode ,na zemlji. Duhovnik vseh veroiz povedanj se upa, je prepričan < lejal neki sloveuski župnik. Za edal se je tega, kje leži njegova moč. Ta moč ¿e med izobražen-stvom že davno minila, mineva že udi nad šolatiitu ženstvom meščanskih krogov, delavec fabrik se je že rešil teh verig, bo, bo se tudi kmet. Ko se to zgodi, potem se ne bo več razmišljevalo, ako so tudi gospodarska teženja delavstva opravičena, tedaj se bo sklenilo tako in tako, tedaj bo večina judi gledala s pomilovanjem na čase, ko je kmet duhovniku po-jubljal roke. Vse se izpreminja vse je na svetu v razvoju in raz voji vodijo do omike vseh in dc gospodarstva, ki bo povoljnO življenje nodajalo vsem«, ki bodo delali. Razno. — Ka.i je prepričanje? Naš iratski list v Inomostir piše: "Pretečeni teden je proatupil v Kirehbergu skladiščni oskrbnik Franc Had iz protestantske cerkve v katoliško. Menjava vere —-to bi samo|>osehi še ne bilo «vred no pozornosti; če pa zasledujemo ponovno menjsvo- vere in prepri-auje tega gospoda, |>ostane stvar prav zabavna. Pristojen je v Ho-ro na Ceskem in je bil v svoji mla dosti navdušen t'e4i. Pozneje je bil trgovski pomočnik v I/ineu in postal strasten Vsenemec in kričal na vso pretege "hajl", da je {»ostal hripav. Da bolj podkrepi svoje nemštvo, je postal protestant. V poznejših letih ga je za nesel Veter v Kirehberg, kjer je poskočil sopet v naročje edino zveličavne cerkve. Takih indrvidnjev ne manjka tudi v Ameriki. »Kadar so v družbi socialistov so sooralisti, kadar so v» družbi klerikalcev kranjskega kalibra so pa pristni klerikalci. S komur občujejo, s tem »o. Nekateri Ijsk je imajo take ljudi za pametne. V očeh pametnih ljudi vo pa taki ljudje breznačelni osebni koristolovci. — fcpanski socialisti proti oborožen ju. Španska socialna demokratična stranka je priredila pred kratkem velikansko manifestacijo proti oboroževanju.. Na tisoče ljudi je prišlo v "Ljudska dom". Govorilo je med drugim tudi več •vseučiftških profesorjev, ki so kar najostreje obsojali vla-do, ftf pripravlja olwimo novo ol>oroževan-je. Tudi jk) drugih mestih so priredili socialisti velike protivoja-ške demonstracije. Trije krvniki. V ruskem Časopisu "Kvrojaiki sel" pripoveduje anonimni pisec o svojrh doživ-Ijajin v sibirskih je^ah in opisuje osebnoat krvnikov. Nekaj časa, tako pripoveduje, ni bilo v ječi nobenega krvnika, čeprav bi ga bili potrebovali; a kmalu so ga dobili. V veliki celici mo pretepli ujetniki tovariša, ki je \jrwii, da so gs premestili v posebno celico; tUkaj je koval maščevalne načrte proti svojim tovarišem in nalo se je ponudil upravi, da prevzame posel krvnika. Bil je sirov, močan (Hovek in je bil zaprt zaradi roparskega umora. Uprava ga je potrdil a. Za vsako obglavljenje je dsbil po 2."» rublje v in tri mesece popusti na prisojen i kazni, in ker je imel veliko opravila, je kmalu toliko jntnikov obglavil, da je bil svoboden. A že čez nekaj mesecev s«' je vrnil, ker je izvršil v tem kratkem času delgo vrsto ro j>arskih umorov. Ponudil se je zopet za krvnika, ker le na ta način je rešil sebi življenje. Zopet so ga nastavil i. Med tem pa je dobil tekmeca; uprava ni mogla izhajati brez krvnika, zato je naročila novo "moč" z zapada in jo tudi dobila. To je bil strahoten nestvor. V»*dno je hodil s sklonjeno glavo, nikdar s«' ni smejal, z nikomur ni govoril. Glava je bila akoraj nasajena na plečih, čelo je imel nizko in poševno, črne, zrašcene obrvi, pod katerimi so nemirno i zlobno begali pogledi, oči so mu zakrivali lasje, ki so padali globoko čez čelo; obraz jf bil majhen, neporaščen, usta ši roka s tankimi ustmi in zobje, kakor pri roparski živali. K tema dvema, ki sta bivala skupaj v celici. se je pridružil še tretji, neljub konkurent; mlad, pretkan človek, ki je izgledal kakor natakar ali pa komi. Skrivoma je vršil krvniški posel, ker se je bal, da hi ira umorili tovariši, ako bi izvedeli. Ali kmalu se je izvedelo, da je umoril že š«»st jetnikov, med tem ko je pravil tovarišem, da ga uprava uporablja za domača dela. Grozno sovrhštvo je vzkipelo v sojetnikih do njega. Nekega dne «o va besno napadli in le s težavo ho ga rešili in odvedli v j>Osebno eelico. Sedaj je pa izbruhnil med krvniki prepir. Drug drnifigirM so toži>li pri irpravi, a končno sta se zarotila prva dva proti tretjemu ru sta ga tudi resnično »pravila ob službo. To si je gnal odstavljeni krvnik tako k srcu, da je izvršil samomor. Krč v Želodcu ? i Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y ❖ f Y Y Y Y povzroča prepogosto izpraznjen je črev. Ako imate drisko, imate gotovo krč. Odpravite • njega vzrok ter s tem tudi uredite čreva vživajoč * Severovo Zdravilo Zoper Drisko (Severa's Diarrhoea Remedy) Priporoča se za zdravljenje kolere morbus, krča, kolike, poletnih pritožb in vnetje črev. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. t Y Y Y Y f X Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y ❖ W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA carl strover Attorney at Law Zistopa sa vsah sodisdik. St. sobs 1009 133 W WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Tslefon: Main 3989 Mi A. , M. D. — Lep napredek socialistov pri pruskih deželnozborskih volitvah. Na Pruskem imajo za deželni zbor kar najl>olj nazadnjaški volilni red, ki skoraj delavce popolnoma izključuje. Ali 'vfcljuli temu so priborili soeialni demo-kratje pri zadnjih deielnoebor-skih volitvah štiri nove mandate. V pruskem deželnem fll>orn je sedaj deset sociahio demokratičnih poslancev. — Dvojna pravica. Naš bratski list "Vorwärts" v M bereif jyíñc : /e -^opet eden. V hotelu v .laro-inerti so zasačili kaplana Sovaka iz Amadla pri spolnem olsVvanju z mladim, zapeljanim fantom. Vi-sokíw'astitega gos|>oda. ki se je šolal v Ki mu, v svetem mestu. 'V bližni nezmotljivega papeža, so to rej vendar dobili v t njeni mestu pri najgnusnejšem dejanjik Sele sj'daj izve javnost o počertjll tega duhovniškega vzgojitelja mladine, ki uničuje (luišo in telo. Pater Sova k se je s častno l»esedo zavezal, da se l>o sam ja'vil oblasti in zato ga niso aretirali.' Kako obzirne znajo biti varnostne oblasti! Pred kratkem pa so v 1'stju gnali pri 'l»elem dnevu u/bogo služkinjo, priklenjeno jsileg umazanega potepuha, ker je svojemu go spodarjn vzela nekaj kronie. To je bila seveda natakarica, človeški razred štev. 2! Duhovniku nasproti so ovraH'ilo 200.000 frankov, ki jil^je bila zanj plavala. Toži** za ločitev zakona se bo izvedla v Bruaelju. V bližini Bruslja stanu je sedaj vojvoda in njegov d\or obstoja v pretežni večini iz žensk. Iz a fere je pač pra v jasno, kako enostaven se zdi tem nad vse go-reeim kristjanom zakon, kadar jim postane nad>ežen nnsl tem ko mora navaden človek letati od Poncija do Pilata, preden doseže ločitev. Ali spite dobro? Zelo navaden vzrok nespečnosti je slaba higiena. Ljudje, ki trpe na slabi prebavi, kronični za bsasnosti, duševni ali telesni u trujenosti, imajo navadno nemir no spanje. V takem shieaju ni pri-poročilno. rabiti narkotična sredstva, najbolje je iti zlu do dna •/. urejenjem: svojih navad, z zboljšanjem naše iprHiavc. / ojačenjem našega telesa. — Želimo vam pri poročati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki Im> po-vse i i st i I o drobovje ter dalo i tem hitro pomoč. Je zelo pripo ročljiva "prva pomoč pri ne nadnein neraapol oženju, zgubi slasti, zahasauosti, glavobolu in bolečinah v žel od on in drobovju. V lekarnah. Jo*. Triner, 133.1— 1.T19 So. Arfhland ave., Hiicago, m. V slučajih, kjer je treba dobrega sredstva za ribanje t^b-sa morali hi rabiti Trinerjev lmi-ment. (Adv.) IMAâAMAAMMâAM MM* GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Co., 331 Greeve St, Consmaugh, Pa. Tel. Con. 4050. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun M 411 8RAVD HE., KEIOSHA, VIS Telefon 1199 SA LOON z biljardom in ktgipea Po le K saloons dvorana za društvene seje, veselice itd. «Jotin Stražl&ar 611 Msrkct St.. Wsuktfss. III. !1i<>a« it. 671. M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis PRODAJA SIT KARTE. Pošilja denar po polti in brsojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. _ EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA Kadar nemore-te dobiti pravi Riehterpainex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na F. Ad. RICHTER 74-80 Vaskiaftoi Strast. IEW TORK, I; T. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode io raznih neopojnih pijač. 1837 So. Pisk 8t. Tel. Canal 140Š AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE OENS. Velike ugodnosti: električna lni, izvrstna kuhinja, vino zaatonj, kabine tretjima razpreda na parnikn TUJCEM priporočsm svoje do bro urejeno prsnočiičs in rssta» racijo, domačinom p« svoj saloon vaem skupaj pa vsa, IG. KUSLJAN 229 - lat A v«. MILWAUKEE. WIS Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranje bol ©eni Ui ranocelnlk. tsdravniika preiskava hresplafae— pls fnti je le edravtla. *M4 Blue Islintf Ave., Chicago Ureduje od 1 de S pe pel.; od 7 do 9 sveier. Isven Chieaf* ftiveti helniki naj pl»«jo elovenske JOS. A. FISHER Buff «t Trna aa raspelage vsakevrstae pl?« vine, ssiedke, t 1 4. Izvrstni prostor »a ekrep^ile. S700 W. 2Sth St., Ohlcaf«, ni Tel. Ijawadale 17S1 E BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, 111. je največja čenkosloveimks delavnica zastav, znakov. Čepic in vseh druiPtvenin potreWrin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam poljem — popolnima zastonj. Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka: Argentina ... - 28. maja Oceank .... 7. |nni]a Martha Washington ., 14. |uni|a Za vae informacije se obrnite na glavne zastopnike PJBELPS BROS. & CO. 6n'l Act's, 2 Washington St., Nt« Yirt. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON s modernim kefljlttes ëreàe piv* v eodSkik la b»lsija»> le drifi iMMiniii ptja4e ter «ge», PoSaiki Sobe Peetresba làtea la labena. Tee« Beveeeeas km drufies Hlmmmm as kepàe pripsvsèt MARTIN POTOKAR, 1625 8s. Csntrs Ave Ohicage I. STRAUB URÂR ^ 1010 W. 18th 8t. Chiracs m lase veé)e ealogo or, ven tie. pre*» nov te Sraffik Srafotie. Isvrkije »MI veekwiieSna popravita v tej etreki ps ■sle niaki eem. V Važno uprašanjsf fin mi opravi Mm W m Ï Konzularne vojaJks!20'/t Grove ú "ím ^/Milwaukee,\Vis, 8 PUOLBTARRC SOCIALIZEM IN SOVRAŠTVO V "Kdinoati" t dne 28 /6 191.1 • prmKbaeiva L. F. Truger aociali «Urni govraitvo. O, dopiunik, kako aelo m«- t motiš! Socialist ne sovraži, a le pomiluje — bori se za resnico in pravico. Svetuj«* itcun, naj |m-stimo vero v miru! iVemisli, pusti 3i vera nas v mirni? Naj se li pu stiino mi lincati, proklinjati, pao-vati — pri tem pa mirno gledat ter se le — smehljati T Le poglej dopisnik nekoliko nazaj v staro domovino na Krajsko, kjer vlada klerrkalizcin! Ta klerikalizctn, ki je jednak po celem svetu,—vlada ne le s sovraštvom do ivsega na prednega — ampak tudi z nečloveško tiransko krivienostjo na pram svojim uslužbencem — vzgojiteljem naroda! Kdaj je še tebe gospoode-liti kranjskim učiteljem dra-ginjsko doklado ali — pod po-ro, toda — po svoji previdnosti! Razume se in dejstvo j«», da je bila katoliška previdnost ta, da «o dobili draginjsko podporo — (25% svoje plače pril>oljška} le ^klerikalni učitelji, agitatorji in agitatoree ter sorodniki in sorod-nice vseh kflerikalnrh korifej, — tudi. če so bili ti najmanj potrel>-ni. Klerikalci, ki niso prav dobri agitatorji, a zvesti in »vneti pristaši so dobili 20% podpore — in vsi neklerikalci so dobili 0. Dejstvo je, da je dobilo podporo mnogo takih gospodieen, ki imajo ml doma take podpore, da hodijo po svetu v najelegantnejših oblekah, kot prve mestne dame, a poleg teh mora mnogo neklerikalnih učiteljev — očetov — ali sinov in hčer ubogih staršev, ki morajo skrbeti ne le zase — ampak tudi za svojo družino,,svoje starše in ca m ne obrat no t! Vatn je li zna no kako, kako so «bidi trpinčeni zasledovani, mučeni prvi verski reformatorji?! In mi, sovialisti, ki vse to gledamo, naj držimo roke križem? Nam ni le za blagor enega človeka — nam je za blagor vseh! Zato se borimo in se Ihmiio borili še naprej neustrašeno za vsako reanico in pravico! F. &-f. t.. KOOAE SE TIČE. "Supra-učeni" macneluki pri "Amerikanakem Sloveucu" teden za tednom koko da kajo, da mi "nič ne znamo." No, če hi šli h Kranjskemu Janezu v šolo, naučili bi se le — laži, hinavstva, za vijanja, bigotizma in bagateli ziranja vsake resnice. Za tako šolo in tako "izobrazbo" se pa iz dna srca lepo zahvalimo. • 'Am. BI." tbahavu (pravi, og in vsled tega vseveden in neskončno moder. ♦Saper-lot, to je pa imenitno! C*e je bog tako vseveden iu "vsestransko izobražen", zaikaj pa l>ožji na mestniki ne more je izhajati brez šol?. Božji namestniki imajo vendar vso milost in oblast od boga, ali ne? Klub temu j>a morajo svoje glave v šolah napumpati! A še nič ne znajo! Kranjski Janez na primer je "božji nam<»stuik a Vzlic temu je hodil 20 let v šolo. a še nič ne zna! Kakor vidimo — vas bog lie "obrajta" dosti. • Nam se pa dozdeva, da se t ml i bog vedno uči in da hodi v šolo k svojim "namestnikom" na zemlji. srednjem veku so papeži v božjem imenu preklinjali sodobno odkrito resnico, da kc zemlja vrti okrog aolnca in učiteljem te resnice ((Jalileo) so grozili z grmado. Danes pa ve vsak 71etni šolar-ček to resnico, katero so takrat i«j>eži preklinjali kot bogu nasproten natflčTNo, danes tudi eer-cev prizna to resnico. Kedaj je torej bog spremenil svoje nazore? n, eež nekaj let, ko 'bo cerkev primoratia — ako se ne 1k> hotela Še dalje smešiti — spremeniti svojo bibliško pravljico o "stvarje-nju sveta", bo 'bog zopet svojo 'vsevednost" am end i ra l! Nikar-te se smešiti! e Sodr. Kristana nikakor ne morejo pozabiti, Grdo jim je obležal v želodcu — in to nas veseli Če bi že ničesar drugega ne storil, kakor da vam je, slovenski Rimci v Jolietu, zmešal puhle možgane, tako, da ga ue morete za \.xe žive iu mrtve pozabiti, na-nslil je dovolj. "Kristan ni naredil nič za ameriške delavce v Ameriki", pravijo naši Rimci. Seveda ni — iz vašega stališča! Pri vas je vse nič; za maše dajati, cerkve zidati in ponižno trpeti in akati na okusno večerjo nekje delavce? — Odgovarjamo vam fc v naprej: Naredili niste nilt sto nič! Niti za eu rdeč Cent niso delavci po vas tboljši — pač pa ne slaibšeini! Deliti morajo z vami še tisti borni zaslužek, ki ga ima jo; tlačite jih v duševnto temo direktno in indirektno |>ouiagatc kapitalistom zatirati jih in izko riščati. Delavce sleparite — da ileparite!! (Upamo, da nas razumete, čeprav po vašem mnenju "slabo pišemo", ker nismo hodili 20 let v šole!) NI jih večjih lažnjicev na ce hm svetu kot so Rimci pri "Ani SI." .Teden za tednom prinašajo "s vele vesti" o socialističnih "zločinih" in falotsko zafrkavajo besede raznih socialistov. To je rimska morala. Te "vesti" so na vadna fabrikaeija, ki roma po klerikahiih listih kot "materijal za protisocialistično propagando" po vseh krajih sveta. Ako bi mi hoteli bilježiti kroniko zločinov, ki so jih izvršili mnogi katoliški po p je i'1 kar jih ima na svojem rovašu rimska cerkev, napolnili bi vsak teden celega "Proletar-ca." s VeČ slovenskih listov se zadnje dni bavi z nekim ribniškim kapla noro Rakoveent, kateri je — kakor čitaiuo — o|woval Ameriko? Kdo pa je ta Rakovec? Pred par (bievi smo čitali v "Chicago A merican", da se je rimski papH? (kateri se z vsemi štirimi brani nebesa!) satn izrazil, da bi rad prišel v Ameriko, o kateri vedno sliši toliko lepega." In ljubljan ski škof Jeglič je pred nekaj leti hotel priti v Ameriko. Ako je to rej pa{>e/iu in škofu Amerika "pri areu", čemu bi toliko tehtali neumne besede nekega Kakovca. kateri je proti škofu in jtapežn prava konjska muha! Le potolažite se, kolegi! nad dblaki po smrti — to pa je t d. stradati, hoditi ognog ves za- pri vas vse. Tega sudr. Kristan krpan — ali celo raztrgan — sploh, trpeti pomanjkanje na vse-h koncih in krajih! Da se množe dolgovi vsakemu takemu učitelju, ki je pa v šoli gotovo vestnejsi in marljivejši, kakor klerikalni jkmI-repneži in koritolovci, se razume. A, niti samomori takih, v dolgove padlih učiteljev ne vplivajo niti najmanje na kosmato vest rimsko IttoliiMh kewíjau-slcür "kleriksrt-eev Kranjske! No, pa to je .le odlomek iz ogromnega albuma krivic, ki s«» kopičijo dan na dan v nepregledno vrsto, ki nam dokazuje, kakšna je ljubezen do bližnjega pri klerikalcih ! Pa vse to še ne zadostuje! Klerikalci, oz. njih izvršojuci člani od papeža—"svetega očeta"—pa do najmanjšega ministranta si 2ele nazaj srednjega veka — in najsvetlejše luči v njem — inkvizicije! Dopisnik "Edinosti" in »vsi Či-tatelji, ali vam je znana inkvizicija?! Vam je li znano, kako so v srednjem veku in tudi še v novem — mučili vse. ki so jih mogli dobiti pod svojo oblast. — ako «o ti le količkaj dvomili o verskih resnieah?! Vam je li znano, s kakšnim peklenskim ' veseljem so sveti močjo trgali z razbeljenimi kleščami ženske grudi, s kakšnim zadovoljstvom so se<žigali vse velike može, modrijane tistega časa, češ, da so čarovniki itd. 1! Vam je li znano, kako se je godilo z* možem, ki je prvi račel učiti, da se zemlja rvrti okoli soin- seveda ni priporočali, zato ni "nič storil." Saj vas ra*zutnemo! — In tistih "10 tisoč lir!" Hm! S tem zneskom bi se lahko odplačalo lep ^kos dolga na jolietski ali kateri drugi cerkvi, ali ne? Iz vašega stališča je denar le tedaj "dobro vložen" če se ga vzida v cerkev*. Saj se razumemo! Mi pravimo: sodrug Kristan je storil za slovenske delavce n« kot »o pa vsi kranjski duhovni od prvega do zadnjega, kar jih je privar.dralo v Ameriko in kar jih šc bo. Denar pa, ki so ga potrosili prostovoljno slovenski delavci za njegovo agitacijo, je zalegel več kot pa vsi stotisoeaki, kar ste jih že za/.idali v mrtve cerkve. That's all. • In — by the way — ali ni g. Sojar sam priznal vpričo Kristana, tla mu gre (Kristanu^ čast in ga prosil za odpuščanje? Ker že ne morete pozabiti Kristana, bomo skrbeli,-da tudi tistih Sojarje-vih besed ne powvWte. Kakšni pn ste duhovni bratje, da se med seboj ne strinjate? Kje je harmonija? • Koliko ste pa vi storili *a slovenske delavce v Ameriki? vftez dvajset let že pridigate in koko-dakate in kakšne dobrote imajo delavci od»tega? Ali ste jhn zl>olj-šali pla«če? Ali ste jim kje skraj šali delavnik? Kaj ste vendar storili za delavce, da bi bilo vredno le najmanjšega upoštevanja z ozirom na njih gmotni položaj? Preden se zanimate za druge, po-vejte, kakšne zasluge imate vi za — Primajruha takih filozofov ali pravzaprav "vielgesofov" pa ni na svetu, kakor pri "Am. Slovencu". Izgovarjajo se, da bogu ni bilo treba hoditi v šolo, icr je vseveden in neskoeno mo-cr. Kdo bi mislil, da so učenjaki pri "Am. Slovencu" tako neumni, da ne vedo, kaj pomenita besedi vsevednost in nesno&ea modrost ? Z vsevednostjo in neskočno modrostjo prav slabo soglaša, če kdo vstvari svet in na njem grešne ljudi, da mora )>otem poslati svojega lastnega sina, da umrje za greh teh lumpov, o katerih je že naprej vedel, predno jih je vitva-ril, da bodo lutnpje iu se ne bodo pokoravali njegovim odredbam. Take neumnosti ne stori noben oče, ki je neskončno moder, vseveden in neskončno dobrotijiv. Neskončna dobrot I jivot se zelo kriia, če kdo dovoli, da njegovega dobreva in poštenega sina pribi-jejo na križ, da ni treba tolovajem delati pokore za njih grehe. Kaj takega razume sedemletni pastirček, ki ni nikoli hodil v šolo. Vi se pa ponašate s šestnajstletno šolo, pa ste še tako neumni, da ne veste, kaj pomenijo besede neskončno tnoder, vseveden iu neskončno dobrotijiv! Res, žalostno je vaw nje! sna — Ali je bil ribič in prvi namestnik Krista apostol Peter tudi vsevedni in neskončno modri bog. katerega pridige so po va-4eni zatrdilu itnele tako veliko moč, da so jude spreobračale, kar na tisoče? Pisati in čita/ti ni znal. V šolo ni hodil, pa vendar tak vapeh, pri vas, ki se bahate h šestnajstletno Šolo pa nobenega. Pojasnite nam tole modrijani, ki imate svoje zatočišče pri "Am. Slovencu". — Shakespierov citat "Men should be, what they seem; On those that be not, would they might seem none" iz Othella je tako zmešal šestnajstošolec, da so v nemščini povedali, da so neumni in ponosni. — "Proletarec" najpreprostejšega slov. stavka ne zna zapisati'* so zapisali šestnajstošolcei v Amerikanakem Slovencu. Da dokažejo svojo trditev, so brez po-popravka prinesli kot svoje lastno delo takoj na drugi strani kratko noto "Kako spoznamo do' bro pitno vodo", ki jo je spisal slov. socialist in je bila priobče na prvič v nekem drugem slov. a-meriškem listu. — Sest naj stošolci pri 'Ameriškem Slovencu" so res kavalirji.| V slov. soe. listu v Ameriki je izšel članek "Nikola Tesla in elektrotehnika." Ponatisnil ga je prod 22 meseci njih bratec "Slovence" v Ljubljani. Za njiui ga je ponatisnil "Amerikanski Slovence", iu pobožno zamolčal, da je članek izšel prvič v Ameriki. — Čestitajstoeolce pri "Ante-rikanskem Slovencu" hudo boli, ismo, ki ga ji je pisal Krek,.potem je Krek po vaši logiki blaznež ali pa navihan slepar. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke je Bi)ceif|f la nalbolf sigurw. Naša parobrodna poalovnica j« najvetja na Zspadu in ima vse najboljše oceanska črta (linije). Sifkarta prodajamo po kompanlfsklli cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. K a« par Državna Banka kupu|c In prodal« in san»en|u|s denar vseh d rta v ■veta. — Pri Kaaparjevi Driavni Banki ae ¡splača sa K6 $1, bres odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daje 8% obresti. - SlovsncI postrs-icnl v slovenskem leztku. - Banka ima $6,918,821.66 premoienja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island Ave., CHlCiiOO. ILLINOIS o ooosee i: CLEVELANDČANI POZOR! Belaf & Močnik :: 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. _____ < ► i; KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. !! Izdelu|eva obleke po na|uove)šl modi. — Na panamski razstavi leta 1915 v Sati Franciseu bo "Amerikanski Slovenec" gotovo dobil prvo priznanje za slovensko stav-koslovje, ako bo na razstavi oddelek za slovensko literaturo. Na razstavo mu ni treba druzega poslati kakor stavek iz četrtega stopca, stran prva, 'štev. 47, "Skoro neverjetne sirovosti ŽRTEV je postal danes 18 let stari Jos. de Fini.M Teh šestnajstošolec v pa vseeno ni sram se bahati, da znajo pravilno literarno slovenščino: Od teh ljudi je sramota res zbežala k psom. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PK3DSKDN1K. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Naie podjetje je pod nadzoratvom "Clearing Houaa" čikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prerzetna tudi ule-ge poštne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldae. # Denar vloien v nato banko nosi tri procente. Bodite nrejerenl, da je pri nas denar naloien varno ln doblčkanosno. MA Miti*-. Ti Jaka, kam pa tarko l.lt^ «-Tvojo m« hak- o pojasnila in po knjižico na Ker-stenovega zastopnika N. PIKLOR, 1526 West 2tst Ht., Chicago, 111. Te kupiš zemljo se Ti povrne vsa vo*nja. Pa še nekaj. Kersten ini je podaril v mestu Crivitz eno loto za hišno stavbišče, če bi me morebiti veselilo iti v mesto. Na uho tfli je tudi povedal, da bo dni eno loto vsakemu povrhu, ki kupi« zemljo do 25. avgusta. Zemlja ni zato čisto nič dražja, glavno je za njega, da bo zemlja hitro prodana. M.: Pa si imel dovolj dennrja, da si lahko kupil f J.: 150 dolarjev sem plačal, ostanek bom pa dal v 10 letih, kakor bom kos. Prečno Miha, na svidenje v Crivitzu. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2116-50 Blue Island Avennc, Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO*' in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracija in kavarna "Jugoslavija"« Um — W. 18 Str., CHICAGO» IM... j — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! — E. RICHTER, lastnik. ............ ■ ..........» ■.„■...,.., 54 MAIN STR. CtNEMAUCIl. PA. Conemaugh Deposit Bank Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. Dobra domača kuhinja. éé Odprto po dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAVRACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. 1.) Rodovitna zemlja; 2.) Zdrava, čista studenčna voda; 3.) Zdravo podnebje, ugodna klima in prijazen kraj; lezniške zveze s velikimi industrijelnimi mesti; 5.) Nizke cene, lahki obroki ter nobene čifutarije. Ae je prostora za 150 rojakov. Pridite in ogledajte si to zemljo in kraj sedaj ko vidite kaj raste In kako raste. _ Tu bodo sami Slovenci, tijeev ne bo med nami. V8E TO je vzrok, da sem prodal od 23. marca naprej nad 60 rojakom farme v največji slovenski farmarski naselbini v WAU8AUK EE. WI8. PREDNO kupite farmo, glejte, da imate poleg drugih tudi TE ugodnosti, brez katerih niite v stanu uspešno izhajati. Za nadaljne informacije pišite ______ 4.) Dober trg doma in dobre le- A. MANTEL, o. o. GRIMMER LAND Room 1007 - lE^ Washington St., CHICAGO, ILL.