I>avek na pivo in hmeljarji. Ker se ine je že od več strani pismeno vpraŁalo, kaj je okvirni zakon glede davka. na pivo, sem se namenil, tem potom hrneljarje nekoliko seznaniti z dokiado, katere pobiranje se je dovolilo v štajerski deželni zbornici dne 30. grudna 1909. Zadnja postaya, po kateri jc bilo dovoljeno, pobirati deželni vladi doklado na pivo v visokosti 2 K pri hektolitru, je ¦hila sklenjena dne 0. sušoa 1908. Pivovarniškim ba~ ronnm, ki imujo v svojem krogu že lepo Število težkih kapiialistov, 3e ta, postava ni dopadla, ker bi raorali })la.tali v skup:io deželno blagajno lepo svoto, približno »a leto 1,500.000 kron. Zato so sklenili, da bodo <ieuo piva zvišaSi, in sicer tako, da bi imeli dobiftl-a n-A loto približno Se 2,000.000 kron. Pričeli ,so v i fsnici pivo po mestih in tUuii n& 'ic/< li 4 rio 8 vin<i)'jev pri litru dražje točiti. S tako ob&utnira zvišanjem cene pa konsument, to je ljudstvo, fcaJero vživa pivo. ni bilo zadovoljno; zato so prifteli posebno po.mestih bojkotirati pivotoče. Ta bojkot jo liajal od 8. iulij.i do 1. grudmi leta 1908, in posledice bojkota so bile, ua so bogati pivovarnarji morali odnehati ter je zmagalo ljudstvo. Ko pa se je v deželnem proračunu za leto 1910 pokazala velikanska vrzel nezadelana, naraveč 3,700.000 kron primanjkljaja, jc linančni odsek sklenil, predlagati deželni zbornioi o k v i r n i zakon, v smislu katerega bi se dalo deželi dovoljenje, pobirati doklade na pivo v visokosti nd S^do 4 K pri hoktolitru. Torej po postavi.z rtne 6. aušca 1908 je dovoljeno deželi pobirati doklade na pivo v visokosti 2 K pri hektolitru. In sedaj je deželni zbcr dovnlil deželni \iadi pobirati doklade na pivo v visokosti od 2 do 4 K. S tem ni rečeno, da se bodo pobirale doklade v ^isokosti 4 K, ampak od 2 do 4 K, to je 2 K ostanela kakor sta, ako pa d^želna vlada polrebuje več denarja, in dež. zbor dovoli, zvišati to doklado in ne druge, sme pobirati doklado v visokosti 2 K 20 vin., ali 3 K do 4 K pri heklolitru. Toliko o okvirnem zakonu samem. Zanimalo pa bode cenje/re čitatelje gotovo tudi to, koliko piva se je porabilo na Stajerskem v zadnjih letih. Evo vam nekaj podatkor. Le<a 1907 se je popilo 870.000 hl piva, kar je dalo deželi 1,740.000 K doklad. Leta 1908, to je tistega Jeta, v katerem se je pričelo bojkotiranje piva, se je še vendar porabilo 748.000 hl, pri katerih je dobila ftežela svoto 1,496.000 K. Zmanjšanje konsuma pa ni povzro?ilo samo bojkotiranje piva, ampak to leto Je sadje po celi srednji Evropi, posebno pa na Štajerskem, izvanredno b<;gato obrodilo, zato je bil sadjevec dobiti po izredno mali ceni; ljudstvo je opustilo pivo, ter se je oprijelo sadjevca, ker je bil isti veliko cenejži. Tako se je n. pr. &a Dunaju in v Gradcu in tudi v drugih mestih točil sadjevec po 28 do 32 vin. liter in je bila skoraj na vsakem oglu nabita reklamiin tablica. Leta 1909 se je v prvih mes&cih porabilo manj piva, kot v prvih mesecih prejšnjega leta, toda v mesecih avgustu, septembru, oktobru in novembru, pa se je porabila zopet veliko večja množina piva, vsled česar je dobila dežela imenovaiie mesece približno 20.000 K mosečno več, kot prejšnja leta. To so navadne številkc, katere dovolj jaano govorijo o porabi piva na Štajerskem. Sedaj so pa nekoliko ozrimo nazaj na pretečena leta z ozirom na ceno hmelja v Savinjski dolini. Vzemimo leto 1907, ko ni bilo nobenega pivnega bojkota, in tudi ne obilice sadjevoa, ki bi delal konkurenco pivu, ui vkljub temu so bile cene hmelju sramotno nizke. Dotifino leto so bile državnozborske volitve, in >ia vseh koncih in krajih naše krasne doline se je z velikim bobnom ropolalo: ,,Roblek je rešitelj savinjskega hmeljarstva, on in samo on bo deloval na to, da bo hmelj po 5 ki*on kilogram." In res, dobili smo hmeljarji za kilo hmelja pet okroglib. denarjev, pa ne srebrnih kronic, ampak 4—5 grošev ali lOvinarskih nikljastih novcev. Vsa liberalua-h-ujskarjit: pr Ji poslaooeui.S, K. '. glede davka na pivo se je popoloema izjalovila, ,er Savinjčani niso tako neprevidni, da bi politični slepariji gli ge onkrat na limanice. To si zapomnite gospodje pri razdirajoči liberalni Narodni stranki. Vsem pristašem K. Z. pa poftilja naiiskrenejše pozdrave Alojzij Terglav, deželni poslanec. S v. P e t e r v Savinjski dolini, 28. februarja.