št. 12 .SLOVENKA" Str. 5 Sreča v nesreči. Slika iz življenja. Spisal M. C. I. Kdor je kdaj živel po malih mestih in trgih na deželi, ta ve, s kako radovednostjo, da ne rečemo z ne- strpnostjo, pričakuje ženski svet, vsakega novega urad- nika, učitelja itd. Ugiba se sem in tja o njega osebi in razmerah. Glavno vprašanje pa je : je-li oženjen ali svo- boden? Od te zadnje okoljščine je odvisen tudi več ali manj prijazen vzprejem pri ljubem ženskem spolu. V prsih marsikatere, za bodočnost svoje malo že ocvetele hčerke skrbeče matere oživlja zopet nekoliko upanja. Kdo bi ji pa to zameril ? ! Saj se ne more ve- deti, kaj vsega lahko ne prineseta lepa prilika in sre- čen slučaj ! Ki-li mogoče, da novi došlec zapazi na njeni moža-željni hčeri čednosti, katere drugi lehkomišljenci tako trdovratno pi-ezirajo ali nalašč, ali pa v svoji ne- umljivi kratkovidnosti. In da pričakujejo vse te gospo- dične hčerke še z večjim zanimanjem stvari, ki imajo priti, tega ni treba praviti. Sladki upi se vzbujajo vsaki v nežnem srcu. Kje je pa tudi na božjem svetu ženska, katera ne bi bila v tem položaju prepričana do dobrega, da je vsled izbornih lastnosti ona najvredniša, da se ozre novi došlec — če se bo sploh kaj oziral — na njo v prvi vrsti. Ženske so povsod take in tudi v trgu ^ * * niso bile drugačne. Dama v svetovnem mestu in priprosta hči afriške puščave imata precej jednake slabosti. Dan prihoda novega uradnika, učitelja itd. je torej epohalen za socijalno življenje v malih mestih in trgih. Saj tudi ne more biti drugače ! V mahh krajih igra vsak posameznik važno ulogo. Ljudje so navezani drug na druzega ; razmere vsakega so znane vsakemu, da tako rekoč drug drugemu gledajo v žep. Da so o teh raz- merah ljudje radovedni, s kom da jim bode občevati v prihodnje, je naravno. Ni treba, da bi bil dotičnik posebno sramožljiv, a rudečica ga mora vendar obliti, ko je treba prvikrat de- .filovati po tržkih ulicah. Otročaji, ki se pojajo po cesti gori in doli, babe, ki ob vogalih prodajajo zijala, kakor tudi k inteligenci prištevajoče se matere in hčere — se- veda te poslednje le izza okenskih zagrinjal — vse, vse zre za njim. Še celo vinski bratci, ki posedajo cele po- poludneve po gostilnah, da bi človek kmalu mislil, da so pozabili, kje so doma, tudi ti pretrgajo svoje pogo- vore in pomole svoje razžarjene obraze skozi gostilniška okna, da bi videU novi čudež. Kako mučno pa je to za dotičnega novinca, tega ne pomisli nikdo. Saj tak revež dobro ve, da se govorica vseh suče le o njem in da se o njem izrekajo sedaj le razne sodbe... Tako je bilo tudi o prihodu učitelja Ivana Žagrad- nika v trgu ^ * Ivan je zapustil pred kratkim učiteljsko pripravnico, imajoč v roki spričevala, ki so govorila o njega talentu. Ker mu je bil deželni šolski nadzornik posebno naklo- njen, dobil je takoj v trgu ^ * ^ slučajno razpisano učiteljsko službo. Vse življenje njegovo je bilo vzgledno, niti njegov najhujši protivnik — če je imel kakega — bi ne bil mogel mu očitati ničesa. Tudi na svojem novem mestu se je znal prikupiti vsakemu. Občenje njegovo s tržani je bilo vsikdar uljudno in prikupljivo ; konverza- cija ž njim ob jednem zabavna in poučljiva ; bil je do- ber govornik in deklamator ; izvrsten tenorist — in to ni kar si bodi ! — in imeniten plesalec : imel je torej same lastnosti, ki so [neprecenljive po malih mestih. Ni čuda torej, da je bil naš Ivan kmalu središče vsega so- cijalnega življenja v trgu ^ * ^ Če jemljemo še v po- stov, da so bili vspehi njegovi v poučevanji mladine iz- vrstni, ne smemo se čuditi, da je bil med vsemi tržani in tržankami, mej temi poslednjemi posebno tudi zato, ker je bil še samec, le en glas : »Takega učitelja še ni- smo imeli !* II. Kadarkoli je bila kaka slavnost, bil je Ivan gotovo člen osnovalnega odbora. Čitalnica ga je volila svojim tajnikom in predsednikom veseličnemu odseku. Društvo je slovelo po svojih veselicah daleč na okrog, ker je imelo prilično obilo pevskih in igralnih mocij. Posebno diletantk-igralk je bilo toliko, da je ostala vedno kaka v rezervi. To pa je bilo tudi potrebno, kajti ni je bilo igre, da bi se ne bila skujala jedna ali druga in včasih celo potem, ko so bila vabila že razposlana. Tedaj pa je bilo g. predsedniku veseličnega odseka treba vse zgovornosti in vseh diplomatskih fines, da je, ali pregovoril ,kuja- jočo" se igralko, ali pa dobil nadomestovalko. To ni bila lahka stvar ; dobival je navadno odgovor : »Zdaj priha- jate, prej pa niste vedeli za-me-' ! — Slednjič pa se je vendar dala omečiti jedna ali druga in „Beseda"' se je zvršila srečno po določenem programu. Ubogi aranžerji ! Koliko potu, tekanja, skrbi je treba povsod, da se ve- selijo — drugi ! In potem je bilo čitati v slovenskem listu dopis o »sijajni zvršbi obširnega programa'', »gospici A in B sta se odlikovali posebno'', „gospod Č je za naše društvo neprecenljiva moč' itd. itd. — pa saj veste, kaki so ti dopisi, podobni so si kakor jajce jajcu ! — Prigodilo se je pa tudi, da je prišla zamera po veselici. Tega je bil na- Str. G ,S L O V E N K A- St. 12 vadno kriv tisti nesrečni ,.dopis", kajti jedna ali druga igralka je bila gotovo — vsaj po njenem lastnem pre- pričanji — pohvaljena premalo ; da še več : včasih je nesrečni poročevalec v naglici čisto prezrl kako igralko. Ubogi oni, o katerem se je slutilo, da je pisal „kritiko" ! Saj je pa res nezaslišano, da se tak dogodljaj — da je namreč gospodičina Cimferliua jei^ljala par besedi na odru — javno ne oceni, kakor zasluži ! Častiti bralec, ki poznaš žensko nrav, rad pritrdiš, da je ložje zapove- dovati celemu polku vojakov, nego zadovoljiti kopico ka- pricijoznih, samih v se zaljubljeniii žensk ... Iz tega, kar smo povedali ravnokar, lahko po- snamemo, da je imel Ivan, v svoji lastnosti kakor pred- sednik v veseličnih odsekih, jako delikatno nalogo. In res se je bilo zahvaliti le njegovemu taktu, da so se odstra- nile vse krize med sodelujočem osobjem brez kvarnih nasledkov. Bilo mu je torej dovolj prilike, da se je do dobrega seznanil s tržkimi krasoticami. Častita čitateljica naj ne zameri, da smo čisto pozabili povedati, da je bil Ivan lep mož, kakoršnega si le more poželeti ljubezni žejno žensko srce. Potem si lahko mislite, kako nekako je bilo na .skušnjah" ! Revež je bil pod takim nadzor- stvom, kakor še v svojem življenji nikdar ne. Vsak po- gled - vsak korak — vsaka poteza njegovega obraza — koliko besedi je govoril s to, koliko z ono — je-li prijazneje občeval z Miciko ali Faniko — ali rajši ob- čuje s Klementino ali z Olgo — itd., — vse te važne stvari opažale so tržke punice z Argusovimi očmi. Z vz- trajnostjo, lastno le ženskam, so nastavljala dekleta mreže temu kandidatu zakonskega jarma. In po skušnji so se vračale domov jedna z najboljšimi upi, druga v največji nevolji in s črno zavistjo v prsih in s sklepom, da se že jutri odpove sodelovanju. Do druzega dne pa se je potolažila in zopet je prišla na skušnjo, kjer se je vest- no ponavljalo, tisto nadzorovanje in tekmovanje. Potem pa je šla vsaka zopet domov z občutki, ki so bili kakor včeraj odvisni samo od tega, kako se je vedel proti nji nesrečni predsednik Ivan. Ti križi, te muke, te skrbi predsednika in drugih gospodov aranžerjev so se ponavljale redno o vsaki ,Be- sedi". Prav tako redno so vsi aranžerji zatrjevali, da so se zadnjo pot trudili, češ : ,.naj pa delajo prihodnjič drugi ! ¦' Da so pa o prihodnji veselici vendar zopet te- kali in se potili, prosili in pregovarjali, vklanjali se in rotili, to je tudi gotovo. Pravemu osnovatelju narodnih veselic niti ne bi bilo po volji, ako bi šlo vse gladko in brez ovir, zakaj potem ne bi bil triumf tako zname- nit... Tako se je godilo v našem trgu in tako se menda godi povsod, kjer so društva, radi nedostatka močij, na- vezana na dobro voljo le nekaterih osob. III. Tržan Ogorelec — sam se je pisal Ogoreuz — je bil bogat trgovec in kakor tak odločen materijalist, prava kramarska duša. Njegov idejal je bil — denar. Bil je sicer člen čitalnice, ker že drugače ni bilo mogoče, a minoli so meseci, da ni videl njenih notranjih prostorov. Slovenskega časnika niti v roke ni vzel ! Pravega politi- • čnega prepričanja ni umel nikdar, prišteval se je pa z nekim ponosom k oni stranki, katere geslo se glasi : Jli smo in ostanemo Kranjci' 1 Da so pa ti „Kranjci" najluijši protivuiki našega narodnega napredka, je obče znana in priznana resnica. Ljudstvo naše jim je pridejalo celo naslov ,nem- škutarjev". Že po tem je jasno, da mu ni bilo nič kaj prav, da je tudi njegova hči Ljudmila igrala v čitalnici. Saj se je pa tudi branil, dokler je le bilo mogoče ! Ker so ga pa prvi veljaki tržki, njim na čelu okrajni sodnik sam — obdelovali neprestano, je končno veudar-le ka- pituliral. Takemu gospodu, kakor je okrajni sodnik, se vendar ni hotel zameriti ; človek ne more vedeti, kje bi mu to škodovalo. Da bi pa sam vodil hčer na izkušnje, tega še mi- sliti ni bilo Ker ni bilo nobene druge možke osobe pri hiši, ki bi bila primerna druščina Ljudmili in spremlja- joči teti — g. Ogorelec je bil vdovec — dobil je učitelj Žagradnik dovoljenje, da je hodil po nju ter ju zopet spremljal domov. Ljudmilin oče je dal to dovoljenje brez obotavljanja, in sicer prvič zato, ker je smatral Ivana skromnim, pa- metnim človekom, ki gotovo ne bode liotel vzleteti višje, nego ga neseta tinancijelni pereti njegovi ; drugič pa zato, ker je bil prepričan, da Ljudmila sama dobro ve, kaj in koliko more pričakovati kakor hči najimovitejšega tržana, Ogorelec je sicer dobro vedel, da ima Ljudmila v mar- sičem od njegovih lastnih različne nazore — saj sta si njuni mnenji dostikrat križali hudo! — a o tem je bil vendar osvedočen, da njegova hči ne dovoli nikdar kake intimnosti možu, kateri bi ne bil vsaj tako bogat, kakor ona sama. Denar je bilo edino merilo, s katerim je me- rila ljudi ta blaga duša. Pod to mero bo moral stopiti tudi bodoči Ljudmilin ženin ! Gospod Ogorelec so bili sicer srečni v špekulacijah — od tod njihovo bogastvo — a takrat so pa vendar-le slabo kalkuhrali ! IV. Ljudmila je bila 18 letno, za njene razmere dosti izobraženo dekle, kar pa je bila zasluga njene pokojne matere. Bila je visoke in vitke rasti ; forme njenega te- lesa pa vstvarjene dovršeno lepo. Iz njenih velikih plavih oči je odsvitala nepopisna miloba, da se je človeku kar duša topila pod tem pogledom. Bila je blondinka, v istini sijajna prikazen. In vendar je ostala pri vseh teh svoj- stvih najpohlevnejša stvarca ne svetu. Človeka, ki je poznal to dekle, polotila se je nehote misel, da je hotela narava v njem združiti vse one lastnosti, ki so potrebne ženski, da stori moža resnično srečnega. To so čutile tudi vse tržanke in prav radi tega ni bila Ljudmila nič kaj priljubljena mej njimi. K sreči je bilo življenje Ljudmilino tako vzgledno, da jo do sedaj obrekovanje strupenih jezikov — in kje ni tacih? --ni moglo doseči. Čudno ni, da je bila Ljudmila marsikateremu mla- deniču sredotočje vseh njegovih misli in želja, in da se je oko marsikaterega mladega moža hrepeneče obračalo za tem ženskim biserjem. No do sedaj se še nikdo ni mogel pohvaliti, da bi vži- st. 12. ,S L o V E N K A' Str. 7 vai pri njej kako prednost. Ljudmila ni še videla moža, | kateri bi bil mogel vzi)uditi njeno zanimanje, še manj j pa, da bi bil napravil trajen vtis na njo. — Prepričala pa se je kmalu, da je učitelj Ivan mož plemenitega mišljenja in ker tudi njegova zvunanjost ni ostala brez vtisa na njo — moj Bog, če ne bi pa žen- ska ne bila ! — vgnjezdil se je poredni amor v njeno srce, ne da bi vedela kedaj in kako. Seveda bi ne bila ona ovadila nikomur za ves svet te svoje skrivnosti. Ivana je očarala že Ljudmilina telesna lepota. Ob- čevaje ž njo. opazil je vsak dan na nji novih čednostij, ki so pričale o blagem srci. Plemenita duša njena niti ni poznala onega čuta, kateri je prinesel že toliko ne- izmernega gorja nad človeštvo — sovražtva, ona bi bila v ljubezni ol\jela ves božji svet. Tako sta se približali dve srci, ne da bi slutili ču- tila drug druzega. Ko je Ivan sanjaril včasih o bodočnosti, naslikal si je v mislih svojih, žensko, kakoršno bi si on želel za družico' skozi življenje — vstvaril si je svoj idejal. Ta idejal je stal sedaj pred njim Koga ne bi razburilo to ! Do- sedanje življenje njegovo je bilo podobno gladki morski vršini : sedaj pa so prišli življenja viharji in vršina po- staja valovita. Duša njegova, ki do sedaj ni poznala raz- burjenja, prišla mu je kar na mah iz ravnotežja. In kdo mu more zameriti? (Pride še.) Str. ti .SLOVENKA- Št. 13 Sreča v nesreči. Slika iz življenja. Spisal M. C. ¦ (Dalje). Ivan pa ni le dobro vedel, da bi oče njen — saj so mu bili dobri znani njegovi nazori — nikoli ne pri- volil v to zvezo, nego je bil tudi mnenja, da i od Ljud- mile ne sme pričakovati ugodnega odgovora. Bila je sicer ž njim prijazna, vedel je, da ji občevanje ž njim ugaja, a da bi ona zanj čutila kaj več, nego prijateljstvo, kaj takega upati, se mu je zdelo predrzno. Revež se je tudi pošteno trudil, da bi si iz glave izbil misli na-njo, ali vkaži srcu, če moreš ! Poprej tako uljuđen in živahen, je bil sedaj čmeren in dolgočasen. Na izkušnjah — so se pripravljali zopet za »Besedo* — mu je bilo treba posebnega moralnega napora, da je zadoščal svojim dolž- nostim. Kolikokrati je že za trdno sklenil, da konča mučni položaj ! Hotel ji je povedati — a ko je bilo treba spre- govoriti odločilno besedo, zastala mu je ista na jeziku. Tako je omahoval sem in tja, ne da bi imel toliko po- guma, da bi storil o takem položaju jedino pravi korak: da bi stopil pred-njo in si izprosil odkritosrčnega od- govora. Da ne bi bil Ivan slep kakor vsi zaljubljenci, zapazil bi bil lahko na vsem njenem vedenji, da si je že pri- boril stalno mesto v Ljudmilinem srcu. Da ne bi bil tako malodušen, vedel bi bil že zdavnaj, da mu je deklica po- klonila mlado, po ljubezni koprneče srce svoje. V. Nekega dne je bila skušnja nenadoma odpovedana, ker je jedna igralk obolela. Dolžnost je bila torej Ivanu, da to objavi Ljudmili. Šel je torej k Ogorelcu. Na pragu je srečal staro deklo Mico — in zvedel, da je gospodar radi kupčije z doma, teta na vrtu in gospodična v svoji sobi. — Po tisti dekli je dobil Ivan Ljudmilino dovo- ljenje, da sme vstopiti. Tu pred njim je sta a v svoji krasoti in podala mu roko. On pa je zarudel kakor kmetsko dekle na ve- likonočnem izpraševanju. Parkrat je že zinil, da bi spre- govoril pravo besedo, a zastala mu je - - kakor že toli- kokrat na jeziku. Postajalo mu je vedno tesneje pri srcu, polastil se ga je, kakor vsikdar v njeni navzočnosti, divji obup. Sklicuje se na mnoga opravila, kar tako hotel je oditi. — „Ne, ne, danes mi pa ne uidete ! Iskala sem že dlje časa ugodne prilike, da vam stavim vprašanje. Odgovo- riti mi pa morate odkritosrčno J* On jo je pogledal začudeno, ker mu ni šlo v glavo, kaj bi hotela zvedeti od njega, ter je rekel : »Obljubim točnega odgovora*. Sicer me lahko zavrnete, češ : kako pravico imaš, vtikati se v moje razmere. A bodite uverjeni, da ni na- vadna radovednost, ki mi narekuje to vprašanje, ampak pravo prijateljstvo. Ivan je hotel nekaj odgovoriti, a ona mu je pre- strigla besedo in je nadaljevala. ,.Zadnje čase ste se jako izpremenili ; človek vas kar ne pozna več. Prijatelji vaši ugibljejo tsi, kaj vam je." O da bi bila vedela, kaka čutila so prešinjala dušo njegovo o teh njenih besedah ! Ona pa je nadaljevala: »In naj bode položaj vaš še tako žalosten, obupati ne smete nikdar, kajti človek nosi vedno saboj ščit, kateri ga obvarje pogina, in ta ščit je : nada na boljšo bodočnost. In da pri nas najdete pravega sočutja, o tem smete biti prepričani, če nam je le mogoče vam pomagati v katerem koli obziru, zgodi se E največjim veseljem. Saj imate tudi prijateljev, zaupajte jednemu ali drugemu, kaj vam teži srce. Samo ne po- vešajte glave, to ni lepo, to ni moško! Takega vas ne maram več videti!" — O zadnjih besedah se ji je glas nekoliko tresel. Odločna volja, pogum in neupogljiv značaj, to so lastnosti, ki poveličujejo moža v očeh ženske, le s temi lastnostmi imponuje mož ženi. Je sicer žensk — a te gotovo niso najboljše — katerim jako ugaja, če morejo moža ovijati okolu prsta (v zasmeh vsemu svetu), da tako ustrezajo svojim kapricam in svoji gospodoželjnosti. Menite pa, da take ženske ljubijo svoje može? Kako neki ! One svojih mož ne spoštujejo — brez spoštovanja pa ljubezni ni. Žena spoštuje le takega moža, kateri stoji nad njo. Mož naj bode steber, okolu katerega naj se žena ovija liki rastlina. Ivanu je bila, dasiravno je bil še mlad, možka čast naj višja. Zato so ga pa Ljud- miline besede hudo zadele. »T o n i m o š k o* mu je rekla in to ga je peklo. Ljubezni njene ni smel upati in zdaj naj bi zgubil še njeno spoštovanje ! »Gospodičina, priznavam vam, da je popolnoma mi- nulo ono veselje do življenja, ki mi je bilo nekdaj lastno v obili meri. Da, nesrečen sem, duša moja je bolna in jaz nimam niti te tolažbe, da bi smel dolžiti druge, da so krivi moje nesreče. Živi sicer bitje, katero je neve- doma prouzročilo žalosten moj stan, a temu bitju ne smem pripisavati nikake krivde ; kriv sem le sam, ker nisem imel dovolj moralne moči v sebi, da bi bil v kali zatrl i čutila, ki..." Tukaj je mahoma pretrgal svoj govor. Mej govo- rjenjem je bil že opazil, da Ljudmila postaja bledejša in bledejša, tresla se je na vsem životu, prsa so ji močno plula in ni še završil svojih besedi, spustila se je na bližnji stol. Posnela je namreč iz Ivanovih besedi z ženski lastnim finim instinktom, da on že ljubi, strastno ljubi in da je to izvir čudnega njegovega vedenja. Zavest, da je Ivanovo srce namenjeno drugi, zadela jo je tako britko, da bi si bila kmalu izdala do dobrega. Ivan je hotel kli- cati pomoči, a ona se je hitro ohrabrila t^r zagotovila, da ni treba. . , ... št. 18. %S L O V E N K A' Str. 7 .Obšla me je neka slabost, zdaj pa je, že dobro' rekla je tako mirno da ne bi bil nikdo slutil, kako raz- burjena je njena duša. Tu se je videlo, kako da zna ženska v kritičnih položajih mojstersko zatajevati svoja čutila. »Zdaj pa že poznam vašo bolezen, ni treba, da mi pravite dalje. Vi ljubite, vi bi morda tudi drage volje zavžili dozo ciankalija zaradi svoie izvoljene, da bi si jo pa privajevali, do tega nimate poguma. Ker vam ne gre vse tako gladko, kakor bi hoteli, pa se kisate, kakor mali otrok. Ali vas ni sram ? ! Možki se vendar radi po- našate, da ste močni spol, v resnici sle pa slabi, tako slabi". Besede te je govorila bodečim sarkazmom. Uprla je svoje lepe oči vanj in to ga je tako zmedlo, da ni vedel kako bi začel svoj zagovor. (Pride še) št. ]4 ,S L O V E N K A' Str. 5 Sreča v nesreči. Slika iz življenja. Spisal M. C. ' (Dalje). Kako blizo ima včasih človek svojo srečo, le seči bi bilo treba po nji. Ali se mu ni zdaj ponudila naj- lepša pnhka, da bi ji povedal vse ? In stvar bi se bila rešila v obojestransko zadovoljnost. Pa ne in ne, omah- Ijivec je omahljivec ! Gospodičina, vi ostro sodite in sodba vaša je na- videzno opravičena*. ,Ne opravičujte se' — segla mu je hitro v besedo — „tu ni nikakega izgovora ! Ako si dve ljubeči srci prisežeta zvestobo, ni je moči, ki bi mogla razrušiti to zvezo. In naj bodo zapreke še tako velike, konečno se vendar — le odstranijo*. „Prosim, gospodičina, poslušajte me dobro ! Ako bi bile stvari tako, kakor si vi mislite, potem ne bi vedel vam kaj odgovoriti. A vedite, da dotična deklica niti ne sluti ljubezni moje. Ona stoji tako visoko nad menoj, da si niti ne upam razložiti ji čutila svoja, ker se bojim, da ne bi vsled tega zgubil prijateljske njene naklonjenosti — in že sama misel na to pretresa mi dušo. Ker ne smem upati, da bi moja ljubezen našla odziva v njenem srcu, morapi vsaj ; gledati, da si ohranim prijateljstvo njeno". — ,.Zdaj bi vam pa morala zopet ponavljati svoje, možkemu spolu tako malo laskajoče besede. Najin pogo- govor vrti se v kolobaru, vedno in vedno prihajava do tega, da vam moram očitati sramotno slabotnost*. Str. 6- .SLOVENK A- Št. U .Gospodičina, vi ste neusmiljeni'. Sledil je kratek molk. Ljudmili se je videlo, da v prsih njenih vihra hud boj. Kakor da je prišla kar ma- homa do nekega sklepa, obrnila se je hlastno k Ivanu in rekla : .Vaše zadnje očitanje je krivično in to vam hočem dokazati. Pripravljena sem namreč i)osredovati za vas, ako je mogoče. Poskušam jaz privesti Vas do one sreče, katere si sami ne morete ali ne znate privojevati. Zdaj pa mislim, da ste prepričani, da imam vsmiljenje z vami. Prosim Vas torej, povejte mi dotično, ki je prou- zročila vaše gorje. Bodite uverjeni, da zaslužim toliko zaupanja, ker se vam nI bati, da bi bila indiskretna'. Ivan je obledel, kri mu je zastala v žilah — ta- cega vprašanja ne bi bil pričakoval nikdar. Situacija, v kateri se je nahajal, bila je pa tudi prečudna, mučna : deklica, katero ljubi z vso gorečnostjo mladega svojega srca in s katero v primeri, so se mu zdele vse druge ženske tako ničeve, ta deklica se mu ponuja za posre- dovalko pri neki dragi. .Prosim govorite* — je zahtevala kategorično. O, da bi bila Ljudmila le slutila, kdo da je dotična „ona', gotovo ne bi bila mu tako prigovarjala. .Gospodičina, to bi bila moja smrt, če bi ona sé za- smehom zavrnila mojo predrznost!" .Tega ne stori" je odgovorila Ljudmila odločno — .in če bi storila, potem ni vredna vaše ljubezni. Ona vam zna dati nepovoljen odgovor, a spoštovanja svojega vam Ije more odreči-'. Ivanu je prihajalo vedno tesneje pri srcu in kmalu se ga je polastila zavest, da se ne bo mogoče ogniti jasni izjavi ; treba bo povedati vse. Zašel je že preveč v so- tesko, da bi mogel nazaj. Ko Ivan le ni spregovoril ni- česar, rekla.mu je ona z očitajočim glasom: .Nisem mi- slila, da vživam pri vas tako malo zaupanja. Mislila sem. da moje besede vendar kaj veljajo pri vas. Varala sem se. Zdaj mi ne ostaja druzega, nego da vas prosim oproš- čenja, da sem se drznila vtikati se v. vaše zadeve. Od- puščenja mi vendar ne odrečete ? ! • Zdaj je bilo Ivanu konec premagovanja samega sfbe., ' -p^, J „Gospodičina, vi zahtevate, da govorim in tudi sam- sprevidim, da je najbolje tako. Obljubiti mi pa morate,- da mi ostanete prijateljica, naj že pride karkoli hoče. Zdaj še le, zdaj je jela slutiti faktični položaj. Be- sede njegove so jo razburile nepopisno Polastila se jO; je slutnja, da bo. ta trenutek osodepoln za vse njeno živ-' ljenje. Zapuščati je jela tudi njo ona eneržija, katero je- tako ostentativijo kazala do sedaj. ^Govorite!" rekla je s tihim glasom. .Ljudmila" — bilo je prvokrat, da jo je ogovoril krstnim imenom — „jaz bi bil rad zabranil, da ne bi prišlo do tega prizora mej nama. Prišlo je drugače. In. ker.je tako prišlo, hočem govoriti: Ko sem vas videl prvokrat, polastil se me je že- nek notranji .nemir,, katerega si nisem mogel tolmačiti. Pozneje sem imel obilo prilike občevati z vami in spo-t znavati vaša izborna svqjstva Do sedaj nepoznana čustva, polnila so mi dušo kmalu, kmala.sem.vg^l^l, da Jljur; bim. Ta zavest me je prvi trenutek napolnila z nepopisn(» radostjo, ali le prehitro prišlo je spoznanje, da ljubim — brez upanja. In to spoznanje, gospodičina, je jedini uzrok čudnega vedenja mojega". Ona ga je poslušala sé solznimi očmi, a solze te so bile solze radosti, ne solze žalovanja. Zdaj pa storite, kar se vam zdi naj primernejše", na- daljeval je Iva n, ,srce moje je posvečeno vam za vedno \ „In moje vam' izpregovorila je hlastno in sramež- ljivo povešenimi očmi, rudečica pa ji je oblila lepi obra- zek cez iu čez. Podala mu je roko svojo, on pa je po- ljubil to roko z ognjeno strastjo. Kaj da sta govorila potem ? Ljubi moj Bog, vsaj v,este, kaj govore mladi ljudje v takem položaju. Le. te- liko povemo, da sta prišla do sklepa, da ostane, ta mlada ljubezen za sedaj njuna sladka tajnost. VI. — Trg * ^ ima v svoji sredi obširen prostor, šetališče tržki gospodi. V enem kotu tega prostora po- seda po leto in dan tržka Dame der Halle" — stara branjevka nizkega a obširnega telesa. Vse forme njenega telesa so tako lepo okrogle, da bi človek mislil, da je sestavljena iz samih krogel. Tu na trgu plete nogovice^ prodaja kruh, žganje, češnje, jabolka, hruške — kakor letni čas ravno nanaša. Najstarejši očaki se ne vedo spominjati, da bi kedaj izostala, tudi v najhujši zimi ne. In ko bi vreme še tako razsajalo, ona sedi vendar hrabro na svojem mestu. K večemu da razpne nad sabo velik' nideč dežnik. Ta žena si je vedela priboriti neko veljavo v našem trgu in sicer tako-le : Povod njeni vzstrajnosti namreč ni le, kakor bi mislili, skrb za ljubi kruhek ; ne ne, ona ima mnogo raz- ličnih skrbij. Ta ženica je prava živa kronika, tako, da naši vrli tržani prav lahko pogrešajo lokalnega lista. Pri nji je shajališče vseh onih osob, katerim gredo bolečine družili bolj po glavi, nego njih lastne. Pri nji se stekajo vse važne in nevažne tržke novice ; pri njej je najzane- sljivejši pozvedovalen zavod ; ako hočeš kaj zvedeti, le k nji se obrni in vstreženo bo tvoji želji. Če se na primer' začujejo iz line tužni glasovi, kateri nam javljajo, da je' prenehalo biti kako tržko srce, hitro pokličejo matere' svoje otroke: ,Pepca, Tonče, teci, teci k K...'., pov-' prašat, kdo je umrl" ! In Pepca in Tonče gotovo prite-' četa z zaželjenim odgovorom. — Hodi mimo. kadarkoli hočeš, nikdar ni sama. Že-' niča, ki gre v štacuno po olja ali soli mora in mora sei malo ustaviti, skušnjava je prevelika, da bi jo mogla pre- magati ; — dekla s škafom vode na glavi oglasi se, če ne več, saj za par besedi ; — resni možaki, kateri sičer^ nimajo posebno v čislih babjih jezikov, ne sramujejo se, malo postati ; - še celo gospoda kaplana samega, ki' ; hodi zjutraj maševat, zvabi k s^-bi, da ga vpraša to ali' to. Tako vidiš navadno v kolobaru okolu nje staSi'fetati,; ali pa za njenim hrbtom ob zidu sloneti več osob, mej' katerimi je mati pekovska najznamenitejša. Tukaj se re-' šetajo vsi važni dogodjaji in snujejo razne kombinacije, dokler se okolu .stoječi ne spomnijo, da so tudi oni nekje' št. 14. »SLOVENK A" Str. 1 doma in da je treba na ta dom tudi malo pogledati. Vsak pa gre domu sé sladko zavestjo, da je jiotem po- rabil svoj čas. Pri tako živem občevanju z osobami raz- zličnih krogov ne smemo se čuditi, da branjevka vse ve — da ji je znana vsaka družinska tajnost. In če se že toliko družili nastavlja tam okolu bra- njevke, zakaj bi se Ogorevčeva dekla Mica ne?! Prav Mica je posebno intimna z branjevko, in ta je od Mice zvedela že marsikatero. Naša branjevka je namreč izvrsten diplomat in zato se zvesto vklanja nazoru, da ravni pot ni zmiram naj- boljši pot. S prva povprašuje po stvareh, dozdevno nikake važ- nosti in po mnogih ovinkih in mnogem manevriranju iz- vleče iz človeka, ne da bi vedel kedaj in kako, to, kar je hotela vedeti. Tako je tudi kmalu zvedela o razmerah mej Ivanom in Ljudmilo, dasiravno je dekla Mica — ka- tera je opravljala častno službo »postillona d' amour* — storila sveto prisego, da ne bode črhnila besedice, živi duši ne. Zvedevši to novico, je branjevka s posebno ži- vahnostjo vihtela igle svoje nogovice in to je bilo gotovo znamenje, da je stvar zanjo masten grižljaj. Novico to, gorko še, zaupala je seveda pekovki, pridejala nekoliko svojih, ne baš dobrotnih opazk, konečno pa vendar pri- poročila, da nj treba dalje praviti. „Kaj meni mari, jaz j ne povem nikomur nič" zatrdila je pekovka, dasiravno je bilo tako gotovo, kakor amen v očenašu, da le svoje o|)l|)ibejie .izpolni. (Pride še.) št. 15. ,S L o v E N K A" Str. ,3 Sreča V nesreči. Slika iz življenja. Spisal M) O. Caffee-Klatsch ! (v sramoto svojo povemo, da ne pozBamo primernega slovenskega izraza*) — Kdo je ne pozna staro — slavne te institucije? Kar je mozu društvo, klub. kavarna, gostilna, in kar le vec teh prekoristnih naprav, to je ženski, prištevaituci se k inteligenci, Catfe- Klatsch. Pa motil bi se-, kdor bi mislil,, da le navdušenj o za priljubljeno pijaco zvabi toliko in toUko žensk skupaj. ise, ne, kava je prav za prav postranska stvar, sredstvo v dosego namena. Namen je ves drug in zato bi mi ta Caffee-Klatsch imenovali »zavod za obiranje ljudi". Kar se tam godi okoh branjevke, to in isto se godi tudi tukaj, le s tem razločkom, da so tu zbrane ženske iz tako imenovanih »boljših hiš'. Vsaka pride kar oprtana z raznimi — resničnimi in izmišljenimi — novi- cami, katere novice se tukaj na drobno prerešetavajo in predno se razide častitljiva ta družba, naraste kaka ma- len^tna dogodba enako lavini do gorostasne, škanda- lozne afere. In da se vest o ti aferi raznese bliskoma na vse štiri vetrove sveta, za to so nam porok slavne družabnice teh shodov. Cast marsikatere, spoštovanja vredne osebe se tu do dobrega ogloda. In mislite, da jedna drugi prizanašajo? Kaj še! Danes je na pr. pri gospej X tak shod. Slabosti vseh tržanov, katerih dru- žine niso tu zastopane, morajo defilovati pred to družbo. Vse družine so polne madežev, samo družina gospe X sveti se v nekaljenem blesku. Če pa je jutri kje drugej tak shod, pri katereta pa slučajno gospe X ni, no potem pa to poslednjo prav tako obdelajo-, kakor so včeraj ž njo druge rodbine. Najljubša žrtev so pa mlade deklice odličnih dru- žin, ako se odlikujejo po svoji skromnosti in nko jim to opravljanje ljudi ne ugaja. Kakor pajk na muho, tako *} Najbrže m. bi4a alaT.ttB^i(%;luivada klepetati'ob kavi (op. ar.) str. 4 ,S L O V E NK A» Št. U prežijo na tacega dekleta, če ne bi se dalo, če že dru- zega ne, vsaj malo. sumničiti. Mej temi proskribiranimi bila je tudi, Ogorelčeva Ljudmila, a do sedaj ji to slavno sodišče ni moglo.nič kaj do živega. K večemu - so se čule opazke : - ,Kako glavo po konci nosi", kaj pa misli da je, ta neumna goska, če je bogata naj-bo, lepa pa ni prav čisto nič, pa pusta je, kakor drva- itd. itd., a to so malenkosti, ki ne bole. <¦"• Zdaj- pa je bil halo, Ico'so'cale' (io vico*,' katero je pekovka zvedela od branjevke in takoj 'prenesla v one ženske kroge,-o katerih'je tu govorjenje." (Pekovka je ijamf-eč bila nekaka posredovalka 'uiej'„dolenjo zbornico* pri branjevkl in .gorenjo zbornico''okolu'kave}'.' • - ' ' To ' Vam je bilo žiiborerije in kihanjei' kakor' že dolgo ne'. ,Ali ste ,^e čule" oglasi se prva in pove še jeden- krat vso dogodbo in jo garnira z raznimi pikantnostmi, ki so pa bile seveda le plod njene domišljije. ,Kdo bi bil mislil kaj tacega o tem — dekletu — pridene druga." ,Tihe vodB naj globije derejo, pravi že star pre- govor' reče tretja. ¦ - , .-Vsa njena, resiioba, ni druzega neg