KANJ,torek, 6. 4. 1 982 CENA 9 din tednik Igor Slavec KONGRES ms Odgovorni urednik v. d. Jože Košnjek Št.27 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ?!ifW* na 9. kogres Zveze komu-W*r Slovenije so se na Gorenj-I«»feleiekmalu po novem letu, y Tf-dobcinskem sve* u Zveze fcd»tw za Gorenjsko imenovali lid odbor za informiranje o ■m*predkongresnih razprav in se nmrii o poteku in vsebini pi. Dogovorili so se, da bo v Ml dan poseben poudarek gram v osnovnih organ izac-i-ili tako javno razpravo kar razkrili in s tem dali nanu komunistu možnost, da govorili o predlaganih rlo-m konkretnih vprašanjih v - k srečuje in za katera litji jih veljalo obravnavati M8BWti so v osnovnih organi-»najprej zelo kritično spre- 4»poročilu centralnega ko-dvema kongresoma. Me-/ ija je prespi osno, premalo Gorenjska pred kongresom ZKS Kritično o poročilu in resoluciji V osnovnih organizacijah ZKS so kritično spregovorili o predlaganih kongresnih dokumentih — Tematske razprave o združevanju dela in sredstev in okrogle mize o aktualnih vprašanjih gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja — Razprava dobro izhodišče delegatom za nastop na kongresu mobilizacijsko in akcijsko. Podobna so bila tudi mnenja o osnutku in predlogu resolucije. Komunisti so poudarjali, da je preobsežna, preveč »učeno« napisana, da premalo določa cilje, ki jih želimo doseči in ne opredeljuje poti, ki naj vodijo do zastavljenih ciljev. Medobčinski svet Zveze komunistov je v okviru priprav na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije pripravil tudi obsežen program tematskih razprav o aktualnih vprašanjih družbenopolitičnega razvoja, predvsem s poudarkom na združevanju dela in sredstev v posameznih področjih oziroma panogah. Nekaj razprav je že bilo, druge pa se bodo zvrstile ta in prihodnji teden. Veliko pozornosti sta vzbudili razpravi »Dohodek kot gibalo družbenega razvoja« in razprava o vključevanju naših delovnih organizacij v med- narodno delitev dela, ki so jih pripravili v okviru medobčinskega študijskega središča pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko. Občinske konference pa razen tega pripravljajo še okrogle mize odgovornih gospodarskih in političnih delavcev o vprašanju združevanja del in sredstev Oorenjke z drugimi področji v Sloveniji in Jugoslaviji ter razprave o akt ualnih" vprašan jih, s katerimi se srečujejo v določenem okolju. Na vseh teh razpravah sodelujejo tudi delegati za kongres in nedvomno je tako Široka razprava in obravnava aktualnih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj dovolj velika podlaga delegatom za nastop in njihov prispevek na 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije. (Več o predkongresni aktivnosti na Gorenjskem na 2. in 3. strani) L. Bogataj aselje Klanec za 4000 stanovalcev ukvarjali že tri leta in pol, }e predvidenih L269 stanovanj za okoli 4(KM) naj bi v novem stanovanjskem naselju Klanec začeli Mjtiprva od novih 1269 stanovanj — Stanovanjski del mesta ib vzhodu zaključil velik nakupovalni center, na jugu pa ■^rekreativni center — Po javni razpravi bo o zazidalnem gata Klanec sklepala julija skupščina občine M - S «klepom izvršnega sve-Ufhae občine Kranj o javnL jjvj in javni obravnavi predelnega načrta za Planine* ,iija letos naj bi načrt po-jj Wlfužina, se sicer z več kot zamudo, a vendarle zače-EjafJM priprave na nadaljeva-^.riene stanovanjske zidave #faem delu mesta. S pozi-j0r9) 39 hektarov naj bi na- šel je, ki so mu dali ime Klanec, na vzhodnem delu mesta zaključilo gradnjo. No, vzhodni del mesta bo pravzaprav zaključila vzhodna obvoznica, to je cesta, ki bo povezala Delavski most z bodočo cesto proti Jezerskemu, medtem ko bo sedanja že zgrajena cesta D pravzaprav delila bodoči stanovanjski del naselja Klanec na dva dela. V predlogu zazida ve, s katerim so se v Domplanu ^jem gozdarstva in kmetijstva v Kranju Cjvilne novosti sporedne dejavnosti pttj - 0 programu letošnjega jjrr/zdanrtva in kmetijstva so začeli razmišljati že pred ttofbodeČ po napovedih lahko da bo letošnji sejem ttMlifrio kvaliteten korak JOdprii ga bodo v petek, pa bo do 19. aprila, model o val o prek 50O do-i razstavljaj cev. Idrija omeniti Kmetijsko-Sinat Kranj v celoti in Agromehaniko ter se-f ©rf^nizacijo združenega f (Kmetijstvo, industrija. Tako namerava K IT ina^jmu celotno dojavim, pri katerem bo JtKfcK.bo razdeljen na [jijzatavni prostor, Agrotne-jtim*ignacijo ter prodaj no-arotični del. Pri sled-(/m'-niti, da bodo na s<-j-IfTHtna dolenjska in betona, odprta bo posebna re-kjer bodo na vol jo do->Mh prave kranjske klo-r in podobne speciali- sejem v petek odprl kandidat za delegata za zvezni /.bor zvezne skupščine Jože S k odi ar. Pred začetkom sejma bodo ocenili razstavljene sire in novosti s področja mehanizacije ter podelili priznanja. A. Zal ar prebivalcev, Prve lopate za novo stanovanjsko naselje naj bi zasadili letos jeseni, stanovanja pa naj bi bila dokončana v letu 1986. Predlog zazidalnega načrta za naselje Klanec se v mnogočem razlikuje od obeh stanovanjskih naselij na Planini, ki sta zrasli po letu 1973. Brez dvoma bo načrt v javni razpravi doživel še kakšne spremembe, predvsem glede nadaljnje gradnje šol v tem delu Kranja. Poleg stanovanjskega dela pa načrt predvideva tudi nekatere objekte, ki jih dosedanja gradnja ni vključevala: to je regionalni nakupovalni center, kot so urbanisti poimenovali veliko blagovno hišo ob vzhodni mestni vpadnici, tako da bo dostopna ne le z zahodne strani novega dela mesta, pač pa tudi z odcepa bodoče avtoceste. Moderni nakupovalni center tipa hvpermarket bo imel tudi vrsto specializiranih trgovin in prostorov, namenjenih uslužnostni dejavnosti, proizvodni obrti in seveda nekaj gostinskih lokalov. Vendar pa je že sedaj jasno, da bo za sedaj ostalo takšno trgovsko središče še nekaj časa le v načrtih, tudi ko bodo čez štiri leta tudi zadnji stanovanjski bloki že vseljeni. Južno od bodočega nakupovalnega centra pa je na skoraj 82.0(X) kvadratnih metrih predviden športno rekreacijski park, ki ohranja tudi sedanji gozd, vrsta igrišč pa bo razporejena ob osrednjem takoirneno-vanem Hujskem drevoredu. V t eni območju bo športna dvorana z več telovadnicami, igrišča za rokomet, košarko, odbojko, več tenis igrišč, kotalkal išče. balinišče, veliko otroško igrišče in drugo. Urbanisti so v stanovanjski del vključili več pešaških ulic. trgov, stanovanjski bloki obkrožajo zelena dvorišča, podhodi pa preprečujejo križanje pešaških poti s prometnimi tokovi. Se posebej so urbanisti upoštevali varovanje stanovanjskega naselja pred hrupom". Tudi dva vrtca in jasli so v notranjosti naselja, poti do t-eh objektov- pa SO speljane tako, da se nikjer ne križajo z motornim prometom, tako da bo varnost otrok pred prometom popolna, L. M. Na Suhadolnikovi domačiji zapeli krampi - V soboto se je no Suhadolnikovi domačiji v Kjokli zbralo blizu 80 brigadirjev. Prišli so iz kranjskih srednjih šol, vojaki iz 'vojašnice Staneta Žagarja ter študentje, da bi se ob pomoči vaščanov Kokre lotili elektrifikacije Suhado/nikove domačije. V soboto so od vznožja hriba do domačije (v dolžini skoraj dveh kilometrov) izkopali jame za električne drogove in jarke za kabel, prihodnjo soboto pa bodo delavci Elektro iz Kranja postavili že prve drogove. Takrat bodo v akciji sodelovali tudi člani kranjskega izvršnega sveta. Prva lokalna delovna akcija kranjske mladine je tudi uvod v letošnjo brigadirsko sezono. - Foto: D. Z. V SREDIŠČU POZORNOS Dodajmo letom življenje Letošnji dan zdravja — 7. april je svetovna zdravstvena organizacija posvetila starejšim, ljudem, ki jim leta postopoma de/ček za delčkom jemljejo telesno silo, ne pa nujno tudi življenjske sile, želje po aktivnosti, po vključevanju v tokove življenja vse naokoli nas. Zakaj takšna pozornost starejšim? Ne morda zato, ker bi bili kakšna posebna kategorija. sploh ne, ostajajo in morajo ostajati sredi otrok, mladih, manj mladih, sredi življenja torej. Le vse več je ljudi, ki jim sodobna prehrana, višji standard omogoča daljše življenje, s tem pa se spreminjajo tudi potrebe starostnikov. Zato />a se postavlja tudi vprašanje. aH tem potrebam znatno in moremo tudi prisluhniti — vprašanje pa je namenjeno nam vsem. (udi bodočim s ta rostn i k om. Starost ni bolezen, je pa nadloga. Prihaja potihoma in nebo/eče. Ni je tablete za pomlajevanje in je ne bo. Starost pa prinaša tudi lepe sadove, le da jih /)remalo opažamo. Ni več zgodnjega vstajanja, ni več hitenja z majhnim otrokom r vrtec, ni da nimamo časa za to in ono, ni več ovir, da ne bi šli, več ovir kamornasveseti. Starost je čas za novice iz vsega sveta. C as je zet prenašanje izkušenj-na mlajše, čas za nasvet, ki ga lahko da le Ukl^sakTž!rljenjsko obdobje ima svoje lepote, pa tudi senčne strani AU se potrudimo dovolj, da hi to, kar nam pač življenjepri-noM omm aii smo pripravljeni lajšati težave tudi starostnikom? I mdie mo povezani med seboj, če to želimo ali ne Blagostanje samoto. Prav pa bi .judje smo poi ulovi trdno zaklenjena vrata mnoge ženejo y h , dJbi želeli stati drugemu bolj oh strani. S torej* bi nam redeh povedati, daje toprva pravita za bolj srečno ;,v(,en,< dr. Ana K raker-S tarman Z naftnimi gorivi bo še slabše V državi niso zbrali dovolj deviz za nakup surove nafte, zato bo aprila oskrba z naftnimi gorivi še težja - Pri Petrolu iz dneva v dan rešujejo težave in plinsko olje razdeljujejo takorekoč na secih je zbrala nekaj več kot 21 milijonov dolarjev, morali bi jih vsak mesec 20 milijonov dolarjev. Druge republike so v »skupno vrečo« dale še manj in trenutno je na razpolago premalo deviz, da bi aprila tanker pripeljal surovo nafto. Pri nas pač kupujemo vsakega posebej. V okviru države zdaj iščejo rešitev iz hudih težav. Saj, če tankerja aprila ne bo, bo oskrba z naftnimi gorivi najslabša, odkar nas pesti energetska kriza. Slovenija bo slej ko prej ponovila svoj predlog, naj vendarle osvojimo sistem, ki smo ga uvedli lani, saj se je v Sloveniji izkazal kot dober. Letos so se pri zbiranju deviz spet vrnili na stari sistem, ki vse bolj kaže, kako je nespodbuden, saj nobena od republik in pokrajin svojih obveznosti do »skupne vreče« ni izpolnila. Prispevek v »skupno vrečo« namreč ni še nikakršno zagotovilo za oskrbo z naftnimi gorivi. Hitro bodo morali poiskati rešitev, kajti oskrba z naftnimi gorivi je vse težja. Pomanjkanje seveda te dni najbolj občutijo kmetje, saj so se na poljih začela pomladanska dela. Pri Petrolu stvar rešujejo iz dneva v dan. Ge pride poziv, da je goriva nekje zmanjkalo, posredujejo. Takorekoč »na recept« ga razvažajo. Razpoložljivo plinsko olje zdaj usmerjajo na kmetijska območja, manjka pa ga za tovornjake in druga vozila. Ze nekaj časa kupcem ne vozijo na dom naročenih količin goriva, kurilnega olja na bencinskih črpalkah ne prodajajo. M.Volčjak Za osvetlitev sedanjih težav pn oskrbi z naftnimi gorivi začnimo pri številkah, o katerih je tekla beseda koncem lanskega leta. Pri Petrolu so trdili, da za solidno oskrbljenost potrebujemo v Sloveniji letos 1,96 milijona ton naftnih goriv. Lanska poraba je namreč znašala 1,9 milijona ton, dodati ji moramo še 70 tisoč ton zalog na začetku leta. Na začetku letošnjega zalog ni bilo. Zvezna naftna bilanca pa je Sloveniji odmerila 1,835 milijona ton naftnih goriv. Že tedaj smo torej lahko napovedali, da bo oskrba težavna. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Sloveniji uspelo zagotoviti le 95,7 odstotkov naftnih goriv od predvidenih količin za to obdobje. Naftnih goriv je manjkalo po vsej državi zato, ker so v dveh mesecih in pol zbrali za uvoz surove nafte le 77 milijonov dolarjev, vsak mesec pa bi jih morali 158 milijonov dolarjev. Tako je izpadel uvoz 800 tisoč ton surove nafte s konvertibilnega tržišča. Zadrego je rešil poseg v zvezne naftne zaloge, iz katerih je prišlo 33 tisoč ton plinskega olja in 27,3 tisoč ton kurilnega olja. Uvozili pa so 30 tisoč ton mazuta in 40,5 ton tekočega naftnega plina. Tako se stroji v industriji vendarle niso množično ustavljali, čeprav se ponekod so. Zavoljo posega v naftne zaloge in uvoza je bila poraba mazuta v Sloveniji za 13 odstotkov nad predvb d en O, medtem ko je bila poraba pri motornih bencinih pod predvideno. Aprila bo z naftnimi gorivi še težje. Devizni priliv je v\ začetku leta že običajno manjši. Republike deviz za uvoz surove nafte niso zagotovile, tudi Slovenija ne, čeprav je najboljši plačnik. V prvih treh me KRANJ, 9. — 19. APRIL 21. SEJEM GOZDARSTVA ^• razstava in prodaja gozdarske in kmetijske mehanizacije o hlevske opre- m€MT^B^^BIE g'ff B^^TE^ mR vsen vrst priključkov • orodja za vrtičkarje • lovska razstava in po Uki Ihl BtiPwN m B^. nudba lovske opreme • razstava živilske in prehrambene industrije • prodaja blaga široke potrošnje po sejemskih nižjih cenah GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 6. APRILA 19S2 Gorenjska pred kongresom ZKS Demokratična razprava Kamnik - Predkongresne razprave kamniških komunistov dokazujejo njihovo pripravljenost kar najbolj široko in demokratično poseči na vsa pomembnejša družbena področja. Ko so razpravljali o kongresnih dokumentih, se namreč niso zapirali v ozke partijske kroge, temveč so spodbudili zlasti tiste posameznike in institucije, ki se z določenim vprašanjem ukvarjajo strokovno'. Tako so razprave potekale v dveh smereh: osnovne organizacije /veze komunistov in aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev so gladiva obravnavali splošno in celovito, razne specializirane razprave pa so se dotikale najbolj perečih vprašanj. Tako so pri občinskem sindikalnem svetu skupaj s predstavniki delovnih organizacij razglabljali'o ustvarjanju in delitvi dohodka. V enotah teritorialne'obrambe so spregovorili o uresničevanju koncepta sološne ljudske obrambe, prav ta'k'o je to poglavje posebej pretresel se komite za SLO in OS. lMsvhej so spregovorili tudi 0 izobtaŽevanju. lasti o celodnevni osnovni šoji. 'Pri •eni so ustvarjalno sodelovali tudi sveti staršev. Mladina je skupaj, s kamniškim klubom študentov razpravljala o tem, kako se v družbeno življenje vključujejo študenti komunisti in bodoči intelektualci. Vse splošne razprave so namenjale največjo pozornost na eni strani dohodkovnim odnosom, na drugi pa odgovornosti. Komisija za politični sistem bo pripravila strnjeno razpravo o obeh vprašanjih, ki ju bodo delegati ponesli na deveti kongres. Ob obravnavi resolucije so se vse osnovne organizacije zveze komunistov posvetile tudi razmeram v lastnem okolju. Tako so razprave izgubile prizvok splošnosti in omogočile oblikovanje tehtnih stališč. Ostala vprašanja, ki so poleg dohodkovnih odnosov in odgovornosti burila največ razpravi jal cev, so bila še varstvo okolja in načrtovanje prostora, zaposloVanje in zagotavljanje dela mladi generaciji ter omejevanje družbene režije in administracije, vsa ta vprašanja so v resoluciji premalo obdelana. Tudi o družbenopolitičnem zboru kot usmerjevalnem elementu občinske politike je premalo govora, so ugotovili kamniški komunisti. Sedanji družbenopolitični zbor še ni najboljši, zato bi ga veljalo tudi v kongresnih dokumentih do kraja izoblikovati. Na devetem kongresu Zveze ko munistov Slovenije bo iz Kamnika sodelovalo pet delegatov in sicer Jelka Tušar iz Ete, Drago Sladic iz Integrala, Milan Spruk iz Titana ter Kazimir Keržič in Ana Cerkvenik iz krajevne skupnosti Kamnik. D. Žlebir Naloge v stanovanjskem gospodarstvu Kranj — Komite občinske konference zveze komunistov je že razpravljal o nalogah komunistov na področju uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Lani so o tem že dvakrat razpravljali in sprejeli več sklepov. Zato so sklenili, da bodo jeseni na občinski konferenci zveze komunistov preverjali, kako so se uresničevale začrtane naloge in sklepi. Ponovno so opozorili, da so za to odgovorni predvsem komunisti, razen tega pa Se Domplan, Samoupravna stanovanjska skupnost, izvršni svet občinske skupščine in socialistična zveza. Razprava na komiteju občinske konference ZK, ki je zasedal v širši siefctavi, je sodila tudi v program predkongresnih razprav. Zaradi pomembnosti problematike glede družbenoekonomskih odnosov v stanor vanjskem gospodarstvu naj opozori-hio na nekatere sklepe, ki so bili v bbčiniže sprejeti. • Komunisti v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih morajb zagotoviti sprejem pravilnikov Za razreševan je stanovanjskih vprašanj in uskladitev z obstoječim zakonom. Pri tem seje treba zavzeti za jasnejše odnose pri reševanju stanovanjskih vprašanj in zagotoviti, da bodo delavci sproti obveščeni o oblikovanju in uporabi sredstev, ki se v občini združujejo za solidarnost. • Komunisti v organih samoupravnih interesnih skupnosti, občinske skupščine, izvršnem svetu, v izvajalskih organizacijah s področja urbanizma, projektiranja, gradbene operative, industrije gradbenega materiala ter instalacijskih in obrtnih dejavnosti si morajo prizadevati za čim hitrejšo in popolnejšo uskladitev planskih dokumentov. Med sklepi so med drugim še posebej poudarjene naloge komunistov v Domplanu. Le-ti se morajo predvsem opredeliti glede odnosov do hišnih svetov in takoj pripraviti iz- O KROGLI MIZI PRED KONGRESOM — Na osnovi sklepa sekretariata Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko je občinska konferenca zveze komunistov Kranj prevzela nalogo, da bo v predkongresnem obdobju IX. kongresa ZK Slovenije organizirala dve okrogli mizi. Prvo bodo pripravili skupaj s Kmetija ko-živilskim kombinatom Kranj na temo Razvoj in skupna vlaganja v agroživilstvo ter povezava proizvodnje hrane in trgovine na Gorenjskem danes (torek) ob 11. uri v prostorih Dom-plana. Drugo pa bodo skupaj s trgovskim podjetjem Merkur Kranj na temo Skupna vlaganja in sodelovanje med trgovino in proizvodnjo pripravili jutri (sreda) ob 11. uri v prostorih Merkurja v Kranju. A. Ž. Odgovornost še pozabljena Tržiški komunisti so priprave na 9. kongres zveze komunistov Slovenije ugodno ocenili ter opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v kongresnih dokumentih in v praksi — V petek bo v Peku okrogla miza o združevanju dela in sredstev v delovni organizaciji, republiki, državi in zunaj nje Tržič — Tržiški komunisti so na petkovi seji občinske konference ugodno ocenili dosedanje priprave na 9. kongres zveze komunistov Slovenije. Ugotovili so, da je bila javna razprava o predlaganih kongresnih dokumentih plodna zlasti v združenem delu, kjer komunisti podpirajo osredotočenost na premagovanje gospodarskih težav. Glavni cilj in naloga zveze komunistov Slovenije namreč tudi '^naslednjem štiriletnem obdobju ostaja boj za dosledno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, spoštovanje ustavnih načel iri vsebine zakona o združenem delu, Uveljavljanje samoupravnega združevanja dela in sredstev ter za prevlado samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja nad odloča-njetn državnih organov v našem gospodarskem in javnem življenju. Čeprav besedilo resolucije 9. kongresa' slovenskih komunistov obsega veliko strani, pa Tržičani menijo, 'da je v nekaterih poglavjih še vedno preveč splošna in bo potrebno nekatera, vprašanja določneje opredeliti. Iz združenega dela je prišla tudi pripomba, da kongresni dokumenti spričo zahtevnih nalog komunistov na področju gospodarstva premalo poudarjajo vprašanje odgovornosti. Opozorili so še na pomanjkljivosti v zvezi z obveščanjem komunistov o aktualnih dogajanjih doma in v svetu, ki pogosto prepozno doseže osnovne sredine. To se je najočitneje pokazalo ob pojavu nacionalizmov. Glede enoletnega mandata so tržiški komunisti na seji občinske konference podprli predlog iz kongresnega dokumenta in osvojili stališče, naj bi trajanje mandata obravnavali republiški statuti zveze komunistov. V okviru priprav na 9. kongres, ki se bo začel čez dober teden dni. bodo tržiški komunisti v petek organizirali okroglo mizo. Nosilka je tovarna obutve Peko, ki bo k sodelovanju pritegnila vse gorenjske čevljarske tovarne, razprava pa se bo sukala okrog združevanja dela in sredstev v delovni organizaciji, republiki, državi in zunaj nje. H. -Jelov čan hodišča za vrednotenje opravil in stroškov ter za ureditev odnosov s hišnimi sveti. • V samoupravni stanovanjski skupnosti naj delegati pri svojih odločitvah resnično upoštevajo interese izvajalcev in želje uporabnikov, seveda v skladu z možnostmi in širšimi družbenimi interesi. Potrebna je akcija za ustrezno organiziranje servisne dejavnosti za vzdrževanje stanovanj. Za to so odgovorni predvsem komunisti v izvršnem svetu. • Po dosedanjih ugotovitvah delovanje hišne samouprave marsikje šepa. Zato je pri vseh hišnih svetih treba ustanoviti aktive komunistov in opredeliti njihove okvirne naloge. Aktivi naj bi zagotovili predvsem hišno samoupravo. Upoštevati je treba tudi druge oblike sodelovanja, akcije v socialistični zvezi, samoupravni stanovanjski skupnosti ter v organizacijah združenega dela, ki opravljajo strokovna dela na stanovanjskem področju. • Posebej so naštete tudi naloge komunistov v socialistični zvezi in njenih organih. Le-ti morajo poskrbeti za uresničevanje akcijskega programa glede uresničevanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Predvsem je treba zagotoviti uresničevanje nalog, ki so povezane z roki. In nazadnje naj omenimo še dve nalogi. Pri načrtovanju sosesk se morajo komunisti zavzemati za to, da bodo delavci in občani bolj odločali o tem, kakšna naj bodo stanovanja in kako opremljena. Treba je tudi oceniti, ali so izvajalci stanovanjske gradnje v občini res v monopolnem položaju takrat, ko gre za pridobivanje del pri stanovanjski gradnji. Z zbranimi sredstvi bi morali zgraditi čamveč stanovanj. A. Zal ar Beseda delegatov Branko Rožič Vsi za boljše gospodarjenje »V naši delovni organizaciji, zaposlen sem v delovni organizaciji Tokos Tržič, smo pred dvema letoma pripravili celovit program stabilizacijskih ukrepov z željo, da jih podpre večina delavcev, ker ga homo le tako lahko uspešno uresničevali. V razpravi o predlogu ukrepov MM naleteli na odpor posameznikov ali ožjih skupin, vendar je bil predlo* ukrepov z večino glasov sprejet na zboru delavcev.« pripoveduje delegat za 9. kongres Zveze komunistov Slovenije izTržiča R ranko Rrržtf »Ko smo kasneje na sestankih družbenopolitičnih organizacij pregledovali dosežene uspehe, smo ugotovili, da so zelo odvisni od avfc. tosti posameznih vodij v proizvodnji. Prav tako smo ugotovili, da so s? slabše uveljavljali tisti predlogi oziroma ukrepi, pri katerih moM postavili jasnega cilja, ki ga želimo doseči. Kljub temu se lahko pohvalimo, da smo dosegli precejšnje uspehe. Zmanjšali smo stroške za energijo, kilomet rine. dnevnice in druge atlaške, ki jih lahko zmanjšamo z delovno disciplino in doslednostjo pr delil. Prav tako smo izboljšali časovne normative za določene dele' delovnega procesa, izboljšali smo tehnologijo in uspeli smo pri izpeljat dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije. Slabše pa m uspeli pri urejanju medsebojnih odnosov, del ovni disciplini in zmanjk-vanju odsotnosti z dela Vzrok za manjšo zavzetost pri uresničevanju »tovarniškega« iti hilizacijskega programa je po mojem mnenju tudi v tem. da med dela* • ci vse bolj prevladuje prepričanje, da na poslovanje delovne organizacije vpliva vse več zunanjih dejavnikov in je vse manj od prizadel nosti in pridnosti kolektiva odvisno, kako uspešno bomo gospodaril Zato se po mnenju nekaterih ni vredno prizadevati za zmanjfrvaaj stroškov in boljše delo. Vendar mora biti predvsem Zveza komunistov dosledna in wtad za to, da bo tudi naš tovarniški stabilizacijski program uresničen K muništi moramo biti s svojim delom in zavzetostjo zgled. Le taV" se bomo lahko vsi skupaj borili za boljše gospodarjenje.« I- Rogata' Težave ne smejo zamegliti dolgoročnih ciljev Na seji občinske konference Zveze komunistov Škofja Loka so obravnavali oceno volitev in aktualne gospodarske razmere v ohčinL kjer imajo težave zaradi slabe oskrbe z nafto in repro-materiali - Priprave na kongres potekajo po programu Škofja Loka - Na četrtkovi seji občinske konference Zveze komunistov Slovenije Skofja Loka so obravnavali potek marčnih volitev v delegatske skupščine. V občini se je v združenem delu in krajevnih skupnostih odzvalo pozivu na volitve 92 odstotkov volilcev in konferenca je potek in izid volitev ugodno ocenila. Poudarili so, da je dobra izpeljava volitev predvsem plod vsestranske aktivnosti v predvolilnem obdobju tako Zveze komunistov, kot sindikata, mladine, ZZR NOV in tudi delavskih svetov ter drugih samoupravnih organov, predvsem pa aktivistov SZDL. Konferenca je vsem, ki so pomagali pri izvedbi volitev, izrekla javno zahvalo. Na seji so poudarili, da zapleten postopek same izvedbe volitev zahteva določene poenostavitve, predvsem pa bo treba pri naslednjih volitvah še veliko več pozornosti posvetiti predkandidacijskim postop- kom in doseči enotne kandidacijske liste. Zatem so na konferenci obravnavali aktualne družbenopolitične razmere v občini in pri tem opozorili zlasti na pomanjkanje nafte v občini zaradi česar je že bila uvedena racionalizirana poraba. Slaba preskrba s surovinami in repromateriali' pa povzroča zastoje in spremembe proizvodnih programov v več tovarnah. Vodilni delavci v tovarnah se tako morajo ukvarjati predvsem s kratkoročnimi rešitvami, da zagotovijo material za delo naslednji dan ali teden. Vendar pa samoupravni organi in družbenopolitične organizacije zaradi tega ne bi smeli pozabiti na dolgoročno uvajanje takšnih programov V proizvodnjo, ki so energetsko manj zahtevni, ki zahtevajo manj uvoženih delov in za katere se reproveriga lahko sestavi doma. se s temi vprašanji ob vsak t težavah v proizvodnji ne bo ukvarjal, se bo kriza Se poglablja Na konferenci so ocenili tudi] kongresne razprave. V večini 0U» nih organizacij so že obravnavali! ročilo, 'predlog resolucije in menihe statuta. V večini osa* organizacij so poudarili, da hi rala biti resolucija zapisana kr< in bolj razumljivo, da bi morala' natančno opredeliti cilje raivojl! poti, ki vodijo do njih. Pripombe* novnih organizacij na posan področja resolucije so bile tudi! vsem konkretne. V večini . organizacij so razpravo o dolaN tih povezali z razpravo i aktualnih vprašanjih v okolju. Konferenca je tudi podprti log, da je mandat za vodilne hi v Zvezi komunistov dve leti nost jo enkratne ponovit ve konference so poudarili, da kratičposti ne zagotavha mandata, temveč javnost dela 1. iN Izobraževanje komunistov s. Jesenice — V organizaciji Delavske univerze teče v jeseniški občini seminar za člane sekretariata v osnovnih organizacijah zveze komunistov, družbenopolitično izobraževanje novo izvoljenih vodstev v osnovnih organizacijah torej, katerega namen je, da bi bilo njihovo delo bolj učinkovito. Seminar zajema okrog 500 komunistov, poteka v trinajstih skupinah, v popoldanskem Času. Izobraževalne teme, ki jiff je pripravil občinski komite ; KS Jese-nk'o so naslednje: organiziranost in naloge osnovne organizacije ZK. vloga osnovne organizacije ZK v splošni ljudski obrambi in družlieni samozaščiti ter vloga in naloge občinske konference ZK. Temeljito o razvojnih programih Komunisti naj bi po programu, ki so ga sprejeli, tekoče *mr*D ljali vso gospodarsko in družbeno problematiko - Aktivno i« odgovorno delo predvsem v osnovnih organizacijah ZK T GLAS Ustanovitelji Glasa občinske'konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skofja Loka in Triič — Izdaja časopisno podjetje Glas 4 Krani — Glavni urednik Igor Slavec,— V d odgovornega urednika Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan H,urner Helena Jelovčan. Lea Mencinger, Stojan.Saje. Darinka Sedei Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotmk, Andrej 2alar in Danica žlebir — Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Htun in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pottednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah. Od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Krani. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603 31999 — Telefoni direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21 835. tehnični urednik 21 835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27 960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din Radovljica — Po minulem programskem obdobju so občinska konferenca ZKS Radovljica in njeni organi sprejeli konkreten akcijski, usmerjeni program, ki so ga na vseh področjih svojega delovanja dolžni uresničevati komunisti. Predvsem si bodo še naprej prizadevali za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov in gospodarske stabilizacije. Po akciji sprejemanja samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora o temeljih plana občine za naslednje srednjeročno obdobje čaka vse komuniste usklajevanje planov in planiranja. Vsekakor bodo morali poskrbeti za realno planiranje na vseh področjih. V radovljiški občini se obetajo štirje večji posegi v prostor z zajezitvijo, cesto, železnico in elektrovodom. Morali bodo poenotiti gospodarjenje s prostorom, ker je dokumentacija že zastarela. Prav tako je za občino pomembno, da še naprej vztraja pri ureditvi nekaterih vprašanj na področju turizma, trgovine, komunalnega gospodarstva in gradbeništva. Zelo pomembni so razvojni programi, ki jih bo treba po temeljiti nadaljnji razpravi opredeliti, posebej pozorno pa so razvojne programe dolžni pripraviti v temeljnih sistem mora sloneti na resiiKv< usklajevanju vseh interesov Komunisti bodo lahko tekV* spremljali probleme, samo. h - v aktivno delovali v svojih rjsaovta organizacijah, ki so mesto dofjMH janja. Letos bodo ustanovil oanavj ne organizacije predvsem v — okoljih, kjer bodo za to sutuuraii pogoji. Se posebej na.) bi sprr.. tiste osnovne organizacije, ki do aJajj niso bile dovolj aktivne, in treba ur bo zagotoviti tudi vso pomit D. Ki 12 iB. 6. APRILA 1982 GOSPODARSTVO 3. STRAN O 8100 dolarjev izvoza na prebivalca Jft £ t 1 SO ,ani dosegli večino z resolucijo zastav-Z.ćfl Z °Z Se Je P°večal za 46,5 odstotka, pokritje :„1 V°*ZOm pa ^e Poraslo na 196,5 odstotka ~,*~~J~ ■*« a i7u,u uusioiKa — Izvoz na pre SSt^610?i do2*P*v, kar je največ na Gorenjskem -Ztll *°V škof5eloško gospodarstvo ni uspelo pokriti z ^"cenami na svetovnem trgu, zato je dohodek manjši 5»Loka - V resoliir-Hi o «^ šal 34 odstotkov. Zato je manjši tudi V resoluciji o po 'i**?ja 80 23 leto 1981 v skof- JJJioMini zapisali, da si bodo pri-uresničiti naslednje cilje: »»povečati izvoz in s tem vsaj **i,fe ne povečati raven indu-m proizvodnje, družbeni prosi mj bi porastel za 3 do 4 od-«a zaposlenost naj bi se povečala Ifi odstotka, toliko, da bi zapo-■ »a naravni prirastek. In končna bodo vso porabo obržali v do->«i»ij okvirih, znotraj porabe imj bi skupna poraba porasla, »kako naj bi se investicijska in *au zmanjšala. kldjnčni računi gospodarstva ka-^aa je lani v škofjeloški občini **i prihodek porastel za 42 od-*uw,kar je za 3 odstotke več kot 9 a p(W|>rečje Gorenjske. Stroka porasli v Skofji Loki za 48 odala m na Gorenjskem za 41 od-fta*. Tako ie bil dohodek škofje-4*a gospodarstva za 28 odstot-»ačii, medtem ko je povprečen im?dohodka na Gorenjskem zna- či sti dohodek, ki je v primerjavi z letom 1980 večji za 24 in na Gorenjskem za 28 odstotkov. Osebni dohodki pa so porasli za 31 in na Gorenjskem za 32 odstotkov. Posebno so lahko zadovoljni z izvoznimi dosežki, saj se je izvoz povečal za 46,5 odstotka ob zmanjšanem uvozu in tako so dosegli 196,5-od-stotno pokritje uvoza z izvozom. Po tem pokritju so na tretjem mestu na Gorenjskem in sicer za Tržičem in Radovljico. Po višini izvoza pa so na drugem mestu in sicer takoj za K ra-njem. To pomeni, da je škofjeloško gospodarstvo doseglo 6,100 dolarjev izvoza na prebivalca, kar je največ na Gorenjskem, kjer velja poprečje 5300 dolarjev na prebivalca. V Kranju so izvozili 6000 dolarjev na prebivalca, v Radovljici 5600 dolarjev itd. Izreden prodor na tuja tržišča pa se pozna pri manjšem doseženem dohodku, čistem dohodku in osebnih dohodkih, kar pomeni, da delovne organizacije hitrega naraščanja stroškov niso mogle kriti z višjimi cenami na tujih trgih. Povečala se je tudi udeležba izvoza v celotnem prihodku. Leta 1980 je izvoz predstavljal 9^ odstotka celotnega prihodka, lani pa že 12 odstotkov. Izgube so se lani povečale in znašale 21,4 milijona dinarjev. V izgubi sta bili obe Iskrini tovarni in so jo poravnali iz lastnih rezervnih skladov. Ob tem velja poudariti, da so ob koncu leta imeli v obeh tovarnah 31,7 milijona dinarjev terjatev do kupcev. Proizvodnja se je po obsegu povečala, vendar vrednostno ni dala pričakovanih rezultatov, zato je tudi družbeni proizvod porastel nekoliko manj, kot so planirali. Poraba je rasla počasneje od družbenega proizvoda, kar pomeni, da so bile vse oblike porabe realno pod ravnijo leta 1980. Problema nezaposlenosti ni, čeprav so zaposlili na novo le 0,3 odstotka delavcev. Investicije pa so se tako skrčile, da že zavirajo nadaljnji razvoj. Velik problem je tudi v tem, da v združenem delu že imajo presežke sredstev za razširjeno reprodukcijo, nimajo pa investicijskih programov, ki bi ustrezali dogovorjenim merilom v občini in republiki. L. Bogataj Družbeno izobraževanje je pomembno fri občinski konferenci 218 Radovljica so posvetili »tebno pozornost družbe-aoolitičnemu usposablja-1« članov osnovnih orga-ttaeij ZK — Seminarji in fr«fe oblike idejnopolitič-vp usposabljanja Radovljica — Ko so v osnov-iiorganizacijah Zveze komuni-ur po krajevnih skupnostih in /j»nizacijah združenega dela izda nova vodstva, so se pri ftfjaski konferenci ZKS obenem fcatniii, da za sekretarje in nji-0 namestnike organizirajo se-j0 in tako nadaljujejo z že ^j let uspešnim idejnopolitič-,0 usposabljanjem članstva. Se-mafito pripravili minulo soboto ■ k te ena izmed oblik izobra-Vendar so bili trije ude-nkflcimnenja, da seminar ni ko-00 «amo za sekretarje in na-iptniie sekretarjev osnovnih »Mpizacij Zveze komunistov, ,lw bi bil dobrodošel za vse Milan Kos je sekretar osnovne Mjnzarije ZK Vrtnarstva Kos ar Jonec ogrevanja snovanj - Danes, v ponedeljek, so v ^jijukih blokih krajevnih skup--^flsofia, Bratov Smuk in Huje -pogrevati stanovanja, ker je v tffA postajah zmanjkalo mazuta, i te je okoli 12.000 prebivalcev znailo brez tople vode in ob m|| radiatorjih. Medtem ko ob zu-44 temperaturah, dnevne zdaj do-^ieveć kot 18 stopinj, ni tako L^jlatovati v neogrevanem stanova p* ie večji problem toplote v jS aokojencev, v jaslih in Šolah. tm*H aviini »vet, ki se je*popoldne „j >a izredni seji, je zato sprejel /jf ib k preneha ogrevati tudi v Z /rpnaacrjah združenega dela, Ijpp, skupnostih in posameznih Mojstrih. Obljubljena količina 25 »pata, ki naj bi jo se danes pri-lUt cisterne Istra-o en za pa bi se " za minimalno ogrevanje cev in jasli na Planini, »■anaini bi bili zagotovljeni 4 ft'rtori v teh objektih za nnfijii pet dni, dotlej pa bi \0k in komite za gospodarstvo t0 fcbki nove količine mazuta, v *^ primeru bi pač morali posedi /«P gorivih (kurilno otje). Skli-v f, tod izredna seja izvrSnega Vi samoupravne stanovanjske %«0Ki,da bi spremenili odlok o času 4trMU>ne za vsa naselja. Izvrsni 1 i pnporofil družben o pol it ieri ini (favnam v krajevnih skupnostih if^Nsi, da stanovalcem pojasnijo ' > nastalo situacijo, saj ima ob pomanjkanju naftnih deri-j'fSSMSt industrija. Oskrba dru-Ipsantam porabnikov v Kranju, i^m primer Bolnišnica za porodil ginekologijo, poteka zado- z Bleda: »Na seminarju smo obravnavali več zanimivih tem, ki bodo za naše delo v osnovnih organizacijah prav gotovo pomembne. Že večkrat sem se udeležil takih in podobnih seminarjev, vendar zdaj lahko z gotovostjo trdim, da so tega skrbno pripravili, s*nj je dovolj kritičen. Slušateljem se teme posredujejo tudi s praktičnimi pogledi in izkušnjami, predvsem pa se kritično osvetljujejo posamezni problemi. Pri tem lahko sodelujemo tudi vsi slušatelji.« skupnosti in več osnovnih organizacij Zveze komunistov. Veliko problemov pa je skupnih, zato bi bilo prav, ko bi se na bohinjskem področju bolj povezovali. Mislim, da je za sekretarje in namestnike sekretarjev dovolj organiziranih oblik idejnopolitičnega usposabljanja, vendar bi morali izobraževati tudi člane osnovnih organizacij ZK.« Janko Vojvoda, sekretar osnovne organizacije ZK osnovne šole v Bohinjski Bistrici: »Seminar je koristna oblika usposabljanja članstva, saj smo tako seznanjeni z vsemi pomembnimi temami. Ta seminarje dobro pripravljen in mislim, da so vsi slušatelji lahko zadovoljni. Lahko se pogovorimo o problemih, s katerimi se srečujemo v posameznih okoljih. Za bohinjsko zgornjo in spodnjo dolino je značilno, da sta premalo povezani. V Bohinju je več krajevnih Marjan Jensterle, namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK Postaje milice Bohinjska Bistrica: »Seminar se mi zdi zanimiv in koristen. Vendar ne bi smel biti namenjen le sekretarjem in namestnikom sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov, temveč bi bil dobrodošel za vse člane osnovnih organizacij. Prav bi bilo, ko bi po osnovnih organizacijah Zveze komunistov delali po statutu in po programu tudi glede idejnopolitičnega izobraževanja, da bi sleherni član Zveze komunistov tudi tu čutil svoje dolžnosti in odgovornost. D.Kuralt S slabo oskrbo v drugo četrtletje Slabi oskrbi s surovinami in deli se je pridružilo še pomanjkanje nafte - Ogrožena je kmetijska proizvodnja, ker primanjkuje krmil — Velika oddaja živine v klavnice - Ob kratkoročnih ukrepih ne gre pozabiti na dolgoročne cilje razvoja Skofja Loka - V škofjeloški občini se že dober teden srečujejo z izrednim pomanjkanjem nafte. To ni povezano le s splošnim pomanjkanjem tekočih goriv pri nas. temveč je tudi posledica premajhnih zalog so poudarili na četrtkovi seji občinske konference Zveze komunistov, ko so obravnavali aktualne družbenopolitične razmere v občini. Pomanjkanje nafte pesti posebno kmetijstvo, ker se zaradi pomanjkanja goriva ustavljajo spomladanska dela na poljih in v gozdu. Pomagajo si tako, da je komite za družbeno planiranje in razvoj pri občinski skupščini uvedel racionalizirano porabo in sicer lahko dobijo delovne organizacije za avtobus 100 litrov goriva dnevno, za kamion 50 litrov, prioriteto pa ima kmetijstvo. Za vse druge porabnike so naftne pipe zaprte. Tudi preskrba z repromateriali in surovinami postaja v nekaterih organizacijah združenega dela kritična in ponekod imajo že zastoje v proizvodnji, v večini večjih delovnih organizacij pa imajo dnevno probleme s premeščanjem delavcev in s spremembami proizvodnih programov. Problem pa hi le v oskrbi z uvoženimi deli, temveč tudi z domačimi, čeprav je škofjeloško gospodarstvo sklenilo vrsto samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, katerih rezultat bi morala biti boljša preskrba. Niti združevanje deviznih sredstev ne zagotavlja več redne oskrbe. Posledica je manjša industrijska proizvodnja in težave pri izpolnjevanju obveznosti do zastavljenih izvoznih ciljev. Zaradi pomanjkanja krmil oziroma beljakovinskih in vitaminskih substanc je ogrožena reja živine. Zaradi pomanjkanja krmil kmetje namreč v zadnjih tednih oddajajo živino v klavnice, posledice pa se bodo čutile več let, če se zmanjševanja črede ne bo ustavilo. Ob takšnih razmerah vsa pripravljenost združenega dela, da s prispevki od osebnega dohodka pomaga kmetijstvu za večji pridelek, zvodeni. Posledice takšnih razmer se že občutijo. V prvih mesecih je nazadoval izvoz, poslabšala se je devizna in dinarska likvidnost združenega dela ker so obresti vse višje. Veliko denarja ima škofjeloško gospodarstvo tudi v terjatvah. Čeprav imajo v združenem delu izredno veliko problemov pri zagotavljanju surovin in delov ter organizaciji proizvodnje, ne kaže pozabiti na reševanje dolgoročnih ciljev in problemov, so poudarili na seji konference ZKS. Predvsem je treba v vseh delovnih in temeljnih organizacijah preveriti proizvodne programe in razvijati tiste, ki imajo dolgoročno možnost oskrbe s surovinami, možnost izvoza in so energetsko manj zahtevni. Treba je pregledati organizacijo dela in izkoriščenost delovnega časa. To pomeni spremembo planov in sprejem ukrepov, ki naj omogočijo uresničevanje planskih ciljev. Treba se je zavzemati, da se vsa problematika rešuje na samoupravni način in prav združeno delo se mora upreti najrazličnejšim poskusom administrativnega urejanja problemov. . .. ' To naj bo predvsem naloga družbenopolitičnih organizacij, saj brez jasno sprejetih usmeritev in ciljev ne samoupravni organi ne poslovodni delavci ne morejo uspešno uresničevati razvojnih ciljev. L. Bogataj v Dobra menjava s tujmo V sestavljeni organizaciji Iskra so lani izvozili za 192 milijonov dinarjev - Izgube v nekaterih temeljnih organizacijah - Največ v Računalništvu v Kranju - Izgubo sta imeli tudi Iskrim tovarni v Železnikih in Retečah - Glavni vzrok iskanje domačega trga in neurejene razmere v proizvodnji računalniške opreme ter uvozne omejitve Ljubljana - V sestavljeni organizaciji združenega dela Iskra so s poslovanjem in gospodarskimi dosežki lani zadovoljni. Čeprav so imeli veliko težav z uvozom surovin in repromaterialov, s spremembami carinskih in drugih predpisov, predvsem pa s preskrbo z domačimi repromateriali, so kot celota gospodarsko leto zaključili uspešno. Vendar se vse te težave, predvsem pa zahteve domačih dobaviteljev po devizni soudeležbi, odražajo v slabšanju akumulativne sposobnosti. Zadovoljni so z izvozom, saj so lani prodali na tuje za 192 milijonov dolar- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kako naj se učim (4) Pri učenju je važno predvsem to, da tudi razu-memoičesar se učimo. Zato učitelja vprašajmo, kadar nam kaj ni jasno. Če v knjigi ne razumemo izraza, poglejmo v slovarček tujk. Prosimo sošolca, da nam razloži, česar nismo razumeli. Srednješolec bi moral imeti v priročni knjižnici slovarček tujk, enciklopedijo, atlas, tabele. Razumevanje je prvi ključ do učinkovitega znanja. Posamezne dele učne snovi je laže osvojiti, če bomo imeli pred očmi celoto, zato na začetku šolskega leta preletimo učbenik oziroma snov, ki jo bo treba predelati. Tako bodo posamezni deli bolj smiselni in ne več zoprni v primerjavi s poglavji, ki nam bodo všeč. Kaj pa takojšnje učenje? V šoli poslušamo razlago in domala že vse pozabimo, preden se je snov treba naučiti. Največ se naučimo ob prvem branju snovi oziroma takojšnjem osvajanju po razlagi. To se zdi ob navidezno brezbrižnem odnosu do šole preveč »piflar-sko«, vseeno pa bi veljalo vsaj poskusiti. Zlato pravilo učenja je predvsem ponavljanje. Cilj učenja je pridobiti znanje. Znanje pa je lahko zelo ohlapno, lahko je trdnejše ali uporabno. Najnižja oblika znanja je prepoznavanje. Slišimo podatek in ga že pozabimo, toda ko ga kdo omeni, se ga spomnimo. Trdnejša oblika znanja je zmožnost, da obnovimo naučeno snov. Če pa to snov večkrat ponovimo, jo toliko utrdimo, da smo znanje zmožni uporabljati tudi v situaciji, ki ni vezana na šolo. Šele to je pravo znanje, do katerega pa se sorazmerno malokrat dokopljemo. Posebno učinkovita oblika učenja je preglednica. Učenci jo navadno napravijo pred kontrolno ali šolsko nalogo kot »plonkcegelček«. Ob resnem miselnem naporu skušajo v kar najbolj zgoščeni obliki napisati vse, kar bi jim prišlo prav za prepisovanje. Mnogokrat se jim sicer ne posreči prepisovati, znajo pa vendarle napisati tisto, kar je treba Učenci, ki se želijo učiti učinkovito, naj delajo preglednice za posamezna poglavja. V času, ko bodo želeli snov ponavljati, bo to nadvse učinkovit pripomoček za obnovitev snovi. Srednja šola je čas, ko mnogi učitelji med predavanjem prepuščajo učencem samim, koliko si zabeležijo. Zapiski po učiteljevem predavanju so prav tako priložnost za učinkovito učenje. Učenec se nauči »z enim ušesom« poslušati učitelja, istočasno pa oblikuje svoje stavke, s katerimi zapiše bistvo učiteljevega podajanja. Pri tem učenec intenzivno in ustvarjalno sodeluje z učiteljem. Z zapiski in preglednicami si učenec razvija sposobnost pismenega izražanja, zato je samostojno zapisovanje zelo pomembno. Ne samo, da učenec postaja vse bolj pismen, pač pa razvija tudi svoje možnosti mišljenja. Urejeni in smiselni zapiski mu bodo dali več veselja za učenje, ob preglednicah bo razvijal smisel za sistematično delo. Literatura: Kako nai se učim (B. Marentif Požarnik), Poti do znanja (V. Pečjak), Uspešno učenje (V. Pečjak), Kako naj se učim (H. Maddox) Antonija Habjan Križaj jev izdelkov in s tem precej presegli obveznosti, ki so si jih zadali v okviru skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Kljub v celoti dobremu poslovnemu rezultatu pa so se Iskraši morali v začetku leta spopasti z večjimi izgubami v nekaterih temeljnih organizacijah. Največ izgube so pridelali v Računalnikih v Kranju in sicer približno 70 milijonov dinarjev, med izgubarji pa so še Mikroelektronika, Usmerjene zveze, Telefonske zveze in Široka potrošnja. Iskra v Železnikih in Retečah sta imeli dobrih 21 milijonov dinarjev izgube. Tem. org. Računalniki in Mikroelektronika sta zabredli v težave zaradi neurejenih razmer v proizvodnji računalniške opreme in pri iskanju domačega trga, druga skupina izgubarjev pa zaradi zunanjetrgovinske menjave, ker so bili moteni kooperacijski odnosi. Tako Iskra Železniki kot Iskra Reteče, veliko izvažata v okviru tako imenovanih kooperacij s tujimi partnerji. Lansko jesen pa je bil nekaj mesecev zaprt tudi uvoz delov, ki jih pri nas vgradijo v aparate in spet izvozijo. Zato je močno padla proizvodnja in tovarni nista mogli izpolniti svojih izvoznih planov in seveda ne doseči planiranega dohodka. Vse izgube so pokrili znotraj delovnih organizacij. Večina tovarn ima velike terjatve do kupcev, če bi bile te izplačane, izgube skoraj ne bi bilo. Za letos spet načrtujejo za petino večji izvoz in to bo zahtevalo večji obseg dela, kajti le tako bodo lahko vzdržali pri tako velikih planih. Zato bodo zaključili drugo fazo del temeljne organizacije Mikroračunalnik vo, kar predstavlja osnovo za prestrukturiranje večjega dela Is-krinih programov. Poseben republiški zakon, ki želi napraviti red med proizvajalci računalniške opreme pri nas, zavezuje tudi Iskro, da se skupaj z drugimi proizvajalci odloči za enoten računalniški sistem. Ustanovili naj bi novo delovno organizacijo Iskra — Delta, medtem ko naj bi Gorenje iz-delovalo le določene sestavne dele. Tako naj bi bilo računalništvo naravnano na skupen program. p OLA8 BOGDAN ZONTAR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREtf. 6.APRILA 1382 Ko študent na rajzo gre Šumenje morja naj bi delovalo pomirjajoče, uspavajoče, pa sem se morju okrog nas navkljub zbudil neprespan, s težko dojemljivo resnico v mislih — skupne poti je konec. Tolažilo me je edino to, da nisem edini, ki mu je teh nekaj tednov prehitro minilo in da me čaka še kup prijetnih dogodkov. Tista poslednja zafrkancija iz obupa me je silila, da bi nekaj bleknil, a se s cmokom v grlu ne da govoriti. Čim bolj sem ga požiral tem večji je bil, nazadnje sem izdavil samo: »Živijo! Fejst se mejta in spijta pri Frenku kakšno pivo namesto mene!« Morje svetlečih, počasi večajočih se lučk, ki se izgubljajo v temo, odkrije bližino velemesta, do Sada-tovega presenetljivega obiska v Tel Avivu prestolnice arabskega sveta, smatrali so ga celo za prestolnico Afrike. Svetleča celota je prekinjena samo na enem mestu, kjer se razmakne in da prostor starejšemu sosedu, Nilu, ki kot mogočna črna avtocesta preseka mesto. V zraku se čuti razgret nemiren utrip črnega kontinenta, ki je tu arabski, tako kot v atlaških državah, a kljub temu tako različen od tistega na zahodu kontinenta. Pravijo, da pelje v središče mesta avtobus številka 400, to je tisti z obrnjeno pijano trojko in dvema razpacanima pikama ob strani. Zavaljen sprevodnik me zdolgočaseno vrže ven — vožnje je konec, sedaj pa pojdi kamor te je volja. Nasploh so skoraj vsi, predvsem pa revnejši Egipčani obupno zavaljeni, nekaj zaradi neprestanega natepavanja cenenih testenin, nekaj pa zaradi grozne lenobe, ki takoj pade v oči — Egipčan zaposlen v eni od mnogih birokratsko razbohotenih državnih ustanov dela poprečno slabo uro na dan, nič kaj živahneje pa se ne obnaša doma. Izgubljen na velikem Tahrir Squaru — ime so za tujce skovali iz ene angleške in ene arabske besede in pomeni tako kot milijoni drugih po svetu Trg osvoboditve, sem taval med nekaj Arabci, ki jim še ni bilo do spanja, neštetimi pregradami ter visokimi ograjami, ki nagovarjajo, da bi zlezel čeznje in v miru počil, -a je drevored črnih uniform z bajoneti usmerjenimi predse mnogo prepričljivejši in me odbije nad Nil. Napol viden ni kaj hujši kot narasla Sava, a vseeno vliva spoštovanje. To je torej tista tako opevana reka, v kateri pa že dolgo ne plava noben krokodil, vsaj še dobrih dvajset stopinj proti jugu ne. Najdaljša reka na svetu, presegata jo le dvojčka Missisipi in Misouri, ki prihaja sem dol s kenijsko, tanzanijsko, ugandske tromeje kjer mogočno izhaja iz Viktorijinega jezera, se skozi trope prebije preko Albertovega in jezera Kiova, pade v sudanske ravnice kjer v močvarah izgubi večji del vode, ki jo delno nadoknadi s pritoki, dokler pri Kartumu ne sreča svojega enkrat letno bob-nečega in poplavljajočega brata Modrega Nila, ki z etiopskega višavja prinaša vodo in blato, ki bo južneje rodilo največjo oazo na svetu - Egipt. Veletok, ki edini opravi polovico poti brez pritokov a se kljub temu ne izgubi v puščavi, temveč ji vdahne življenje. V Youth Hostelu je mednarodna druščina, s katero sem bil naslednje dni, precej skupaj, nejeverno gledala tepca, ki se ponoči zavleče v park pod bujna drevesa ob kairskem stolpu, ki se z enega od otokov dviguje nad mesto. Raje kot temu, da sem celo noč, videl samo enega Arabca, pa še ta me je lepo pozdravil in šel mimo, verjamejo štorijam o nasilnežih, ki ti ponoči sežejo v spalno vrečo in ti snamejo denar s telesa, ali te počakajo v stranski ulici in te olajšajo denarnega bremena. Kairo je največje mesto črne celine v katerem se drenja skupaj s kozami, gosmi, psi in kopico otrok v hišah v katerih se komaj zravnajo, hišah, ki jih komaj opaziš iz kupov svinjarije in jih z nekaj koraki firemeriš podolgem in počez in bohoti v primestnih vi-ah, crkava in uživa, se valja v prahu izsušene zemlje, ali pa v bazenu s primerno temperirano vodo razku- h.t<>i>s-!« Jakova usta so se spet raztegnila v polmesec. »To ste morali drago plačati,« jc glasno razmišljal Jaka. »Prav nič nisem plačal. Naredil sem sam.« »O!« se je zaslišalo v zboru. Oči sošolcev so se polne občudovanja zagledale v dedka. »Kaj, imeti takšnega dedka. To je nekaj!« se mi je dobrikal moj Glav »Prav imaš, dedek in pol je!« sem priznala. Ah, kako bi ga objda ia poliubila, vendar sem se vzdržala. laka je vriel v rokah steklenico / jadrnico m odkimava! Spet je prišla iz kuhinje Jakova mama in nas vse povabila na ribezov sok. Dejala je: »Za hišo imamo vrt z ribezom, dovolj ga pridelamo za vsa zimo!« Ko so se otroci gnetli v kuhinji, ko je dedek sedel pn štedilniku o* šileu žganja, ki mu ga je natočila Jakova mama. sem se izmuznila nam k Jaku. »Skdi!« Pokazal je na stol, čeprav jc sedel na njem že Slavko. In Lcr je bil Slavko pameten, odličnjak. je takoj uganil, koliko je ura. Vstal jc ia odšel v kuhinjo k drugim. Sedla sem in se zagledala v prazno dvorišče, obdano s stanovanji »Tu stanuješ?« »Ja. Kako ti je všeč?« »Malo čudno je.« sem priznala. »Samo v filmih se vidi kaj takega.« »Pa še res je. Veš, to je bila Napoleonova kasarnu.« »Napoleonova?« »No. ko so bili Napoleonovi Francozi v Ljubljani, so /graddi to kasarno. Tam na drugi strani so bili hlevi za konje. Tu so bili huzarji.« »Kaj pa joto?« »Konjenica,« jc rekel malo preveč važno Juka. »Lahka konjema. To so bili gospodje. Ne navadni vojaki, pešaki. Si lahko misliš, kako p bilo tod ko so stanovali huzarji? Hrzanjc konj. pisane uniforme, žvcafad sabelj, Povila, pesem, bobni m piščali « »Ja zamišljam si,« sem prikimala, čeprav to m bilo res, saj x. n.xm na huzarje in na vojsko prav nič spoznala. »Ah, škoda, da m vec huzarjev. Takoj bi se prijavil k hu/arjem V veda ko bi bil dovolj star. Včasih so bili res čudoviti časi.« "»Kaj se ti ne zdi, da so huzarji nekoliko zastareli. Danes ne uporabljajo več konjenice « Jaka zamahnil z desno. »Vem. vem. Danes so namesto konjenice tank. Toliko sc že spoznam na vojsko, da i pa le bilo.« • ^mP^. imenitno bi »Zdaj pa imaš zmaje. Takrat še sanjali niso „ ,n, m. je zareklo. J 'M> ° /nii»J'h in Ictul.h.* 1 »Imaš tudi prav,« je priznal Jaka. »No, ma|0 Nc -Ampak, dedkov avto. Kje ga je le snel?« H'oznarš na voj^ »Snel, kupil ga je in ga imel vso vojno skrite*.-, n v skednju, pod senom. Dixi mu je ime.« pn s!r,cu Ambrož« »Gala je!« spet Jaka. »1 udi meni je všeč. Samo ropota in poka preveč « »Prav to mu daje posebno veljavo,« jc razmišljal Dvorišče je bilo prazno, tiho, povezano v čvrst Čt i kot da bi uganil moje misli: »Veš, ni zmeraj tako mirno v-°,nik JaU nogomet. Naša stran proti nasprotni strani. Za prvi m-' m "gnanota šču pravo veselico, z godbo in plesom. Takrat bi m >ntl narv°''mo nj B. TRAVEN: 14 OBLAST Stari običaji indijanskega naroda so bili daleč onkraj guvernerjevega /.ornega kota. Zato je menil, da lahko njegov decreto čez noč spremeni običaje nekega naroda. Amalio se je spet povzpel j>o stopnicah, ne da bi ga kdo motil ali kaj vprašal Videti je bilo, da se nihče ne meni zanj. Skupina ljudi, ki so taborili pod stopni-cami. se nikakor ni dala motiti. Ljudje so kle-jietali. nekaj fantov je razposajeno igralo na ustno harmoniko in na kitare. Kazalo je. da postajajo ljudje na trgu še bolj razposajeni. Med številnimi skupinami so začeli plesati. 21 kakor na ukaz razposajenost jc Potem |>a je množica tesnobno obmolknila. Vsa ugasnila. Številne skupine so se zganile in dvignile. Starši so klicali otroke in jih stisnili k sebi. Matere so zavijale dojenčke in si jih vezale v hisage. Moški so začeli pobirati svoje cunje. In sjx>t so vsi jiosedli. Oči vseh |>a so bile zdaj uprt« v eabildo. Skupina, ki je privedla novega poglavarja, se je dvignila in se kakšnih dvajset korakov odmaknila od stopnic, Zdaj so stopili naprej trije cnpitani in Ali k stopnicam. (ilasno so poklicali navzgor: »Amalio. dve uri sta minili. Prišli smo p« službeno palico, da jo izročimo novemu poglavarju. Navidadu Navidada so pravično izvolili za poglavarja odrasli možje našega barria Tvoj ras je minil Izniči palico.« Amalio je stopil iz šolske sobe. /dai |e sial ob ograji verande, Ko so cnpitani povedali svoje, je rekel: »Cohernadoi jev decreto mi ukazuje, da ne smem oddati palice, zadržati \n moram še eno let«.* Na t<> mu niso odgovorili ne eajMtani ne < kdorkoli i/, skupine. Množica na trgu |>a. kakor da je slišala vsako besedo, ki jo je spregovoril Amalio. je začela vstajati - dvignilo se je vseh deset tisoč moških. Ce bi moški zagnali vik in krik. bi bilo to kakor osvoboditev i/, dušeče more; a vsi so molčali ko grob. Samo nekaj majhnih otrok je zajavkalo in nekaj psov je zalajali*, ker so jih moški prebudili in prestrašili, ko so naglo vstajali. In zdaj je planila skupina mladeniče v. ne od tistih, ki so bili pooblaščeni, temveč iz neke druge skuj)ine. ki je taborila daleč zadaj, na zunanjem robu množice, kakor da ie bila |>ri-lepljena k njej. Tekli so v stisnjenem klobčiču. Zato jih je bilo težko jirešteti Morda iih je bilo šest. lahko |)a tudi deset. Na pol so bili podobni bežečim srnjakom, na pol napadajočim tigrom, ko so planili kakor hudournik okoli množice Indijancev in proti (abildu V resnici niso tekli, temveč so švignili naprej z dolgimi, lahkotnimi skoki. Ko so tako drveli naprej, so jim bila telesa malone vodo-ravno stegnjena nad zemljo. Vsak mladenič je držal v rokah inacbeto Med tekom so jih držali stegnjene daleč naprej. Fantje so bili bosi. Noge so jim bile nage tja do stegen. /. gornjega dela telesa so jim vihrale zakrpane, toda snažno oprane bele srajce. |»odobne blu/am. ki ^o bile nad stegni zavihane in zavezane. Tekači so drveli tako stisnjeni drug k dni genui. da nihče v um >ži< i ni mogel spo/nali nobenega bila široko razprta. <><"'i pn priprte, da je bilo videli nanio o/ko zarezo. Od silovitega razburjen ia so i i ti i bila čela razbrazdana s širokimi, temnimi gubami Dolgi, črni lasje so v gostih pramenih vihrali okoli glavi«. V s«' to ie tako SM do lu že morilo spremenilo njihove obraze. »Ia bi bilo težko najti vsaj neznatno sled njihovih pravih izrazov. Minilo ie komaj nekaj sekund, d; inilekli i/ njihove oddaljene skupine stopnic. Stojmice so jneleteli v dveh skokih sn bili na verandi. Amalio je opazil te fante, kako tečejo, saj je imel z verande lep razgled čez ves trg. Takoj ie vedel, kaj to pomeni Planil je v šolski prostoi. nekaj kliknil ženi in otrokom in tnlno zaprl vrata. Na zunanji strani vrat je bila žabica. Znotraj je bil samo leseni zatik. pritrjen na v rata. da bi se potniki, ki so prenočevali v šoli. lahko zaprli tudi z notranje strani. Dva fanta sta se s hriiti uprla v vrata. Vrata an se tako naglo odprla, da so skočila iz tečajev, ki so bili iz trdega lesa. Krik groze je padel v tišino na trgu. kakor hi hotel z naglim udarcem presekati ozračje — krik je planil iz šole med množico. To je bil krik Amaliove žene. To je bil edini Bum, ki ga je ljudstvo na trgu razumelo. Skupina z novim poglavarjem, ki je stala najbliže ot in naglo, zamolklo padanje teles Za drobe«- sekunde je eden od tekačev sto|>il k ograji verande in kriknil: »Ah«»a'* in tako spretno vrgel sIiižImmio palico prvemu capitanu. da jo je ta lahko ujel / rokama ne da bi mu padla na tla. Sku|)ina novega poglavarja je videla v tem dobro znamenje: menili so namreč, da i«- ne s|>odohno. če bi poglavarjeva službena palica ležala na tleh. pa naj bi bilo to kjerkoli in kadarkoli. Indijancem je poglavarjeva palica tako časten, relo svet simbol, kakor je kraljem civilizirane države žezlo, /alo mora hiti zmeraj v poglavarjevih rokah, če pa jefe dela ali gre spat. mora položiti palico lin majhen domači oltar |>red podobe svetnikov, ali pa mora viseti mi križu, ki stoji v poglavarjevi kolibi, privezana / njegovo ruto ali volnenim sashom. ki ga nosi podnevi okoli ledij. Mladenič, ki se je za hip prikazal ob ograji verande je takoj spel i/^jnil T.. In tedaj je priletela če/, ograj« vrranoV padla v travo na tleh najprej Amaliova sekana glava, nato pa še glava njegove frnr# glave njegovih otrok. Takoj nato so pnk** /a njimi še ra/.sekani kosi trupel umorjenih Vse to se je odigralo s takšno blisk«**' naglico, da se je moralo /a/deti vsem ljmfc* ki so upirali oči v eabildo. kot pn&astne »»* Od tistega trenutka. k«i so Indijanci priM do vznožja stopnic pa d«> trenutka, ko *• * ^ rokem loku priletel čez ograjo verande k«»s trupla. g«»t«»v«» ni minilo več kak«* sekund. In zdaj so prišli fantje i/ š»k pravzaprav ni bil prihod. Tesn«» drug ob drugem so planili oVx op-an' verande, se nekajkrat prekotalili na tleh * pognali z dolgimi sk«iki ob robu m 1107nt- m V prej. k«»t bi jih človek utegnil iijttj / afj izginili v goščavi, ki je s te strani zapirala tnt Zdaj s«» vstali tudi vsi tisti moški, ki * d«»slej i/. kakrsnegak«»li vzroka še sedeli ali k* žali. Tudi ženske so vstale Nekaterv dvignile otroke vis«»k«» v /.rak. Oči vseh s«» s«- /da i uprl? v novega |w*b varja. Capitani *o ga dvignili na avnja raaanavai bi ga lahk«i videli vsi pripadniki nacije Z desni««) i«* visoko dvignil služben,*.|»lr«< srebrnim gumbom in s črnim svilenim «Sh»<« |mkI gumbom. Ta čop je bil /nameni« ■ palica ni last kakšnega majhnega pnehh al majhnega plemena, lemveč je la*t vvlikrts naroda. aesKiječega se i/ v«V plemen 1« harriev Ko je nato Navidad nekajkrat nagni palico sem in tja. rja bi pozdravil nrnže ivki* j«- d^Hettisočglava nin«»ži« a mož. /ena m Mtad /inago^!.« a • • tiskala T«« i«- '•' zmagoslavni knk ljudstva k -uprlo t;;: oblasti. k<> i«- b«»t«la vplivu: an n|e"o\>t :;s.tdo Tu je bil uporni knk M jancev : -ti vUaloželjnosti m in.hi, m njim t u n in prav nn" d»»!mnk*šlf ra?« AO.Vr.f *. 2 APRILA 1982 KULTURA 5. STRAN Srečanje gledaliških skupin Vrenkkp lri ;Je potekflo letošnje srečanje gledaliških skupin talfekV pon"d,1p zanimiv in bogat spored - Nasploh je «3SiŽJ^T1 Z^!° "»Predovala, tako po kvaliteti upri-^arrSćfoTk P* ,zg°varjave in skoraj v celoti tudi glede farnega izbora, srečanje ocenjuje Janez Kovačič Mi Loka - Od 1. do 4. aprila ' Wji Loki potekalo letošnje "»a gorenjskih gledaliških sku-M» je torej tokrat Združenje skupin Gorenjske pripra-• kovanjem škofjeloške Zve- '-urnih organizacij. Prizorišče JJP j«? bila prenovljena dvorana ^gledališča na Spodnjem f Moobčinstvo pa je lahko sle-^animivemu in bogatemu spore-•■tVanja. pravila recital poezije Svetlane Ma-karovič »Izštevanja«, po zamisli Alenke Bole-Vrabee. Za njo pa je nastopila domača gledališka skupina, Loški oder s tragedijo Ivana Mraka »Ivan Grohar« v režiji Zdenka Furlana. V nedeljo pa sta bili na sporedu dve komediji. Najprej je nastopila gledališka skupina KUD Franc Bukovec iz Vira pri Domžalah s komedijo Marjana Marinca aPnročil se bom s svojo ženo« v režiji tjliki gledališča iki .so na svečan fa sodelovali z recitalom poezije Svet-Wjkkarwić »Izštevanja« po zamisli Alenke Bole Vrabec, koreografiji •■:].<,borca in domiselni sceni Snuje Kenda Šil/ar. Z nastopom, ki ga imenujemo gledališče poezije, s<> izpovedali svoj odnos do poezije in > -pndbudili. da jo pi eberemn še sami. zarije se je pravzaprav začelo v aju, gaj je Prešernovo gledališče fer//Vitomila Zupana »Stvar Ju-'^Trajbasa« v režiji Matije Logar-isfrizorilo v domači dvorani, ker Zaradi premajhnega odra v Škofjo liti moglo prenesti. Petkov ve-rtnepooudil dve predstavi. Naj-«iKrefle* Ivana Potrča v izvedbi jfejjfte skupine D F* D svoboda Jedretič iz Ribnega in v režiji Kende. Večerno predstavo I * pnpravilo Amatersko gledali-|T«gc Oufar z Jesenic, ki je na e&nju sodelovalo s »Strahovi« ttria I tena, v režiji Milana Ste-f.ti V soboto je najprej na-o < i.edališka skupina K ULJ Ra-a - Linhartov oder, ki je r>ri- Milana Stan teta, zvečer pa DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice s Hadžičevo komedijo »Žensko vprašanje« v režiji Alenke Bole-V rabec. V spored letošnjega srečanja se je torej uvrstilo sedem predstav. Prijavljenih je bilo dvanajst. Prešernovo gledališče iz Kranja je prijavilo še Hadžičevo komedijo »Glavnik«, Gledališče Tone Čufar z Jesenic Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« ter »Smrt predsednika hišnega sveta«. Gledališka skupina iz Duplice pri Kamniku je sodelovanje odpo-veedala, prijavilo pa se je Še KUD Brezje z V. Levstikovo »Kasteiko«. Selektorja srečanja sta bila Janez Kovačič in Alenka Bole Vrabec, ki Galerija v stari šoli H\w. Sola tik ob cesti. Start) Ui poitlopje, ki bo moralo kaj »uh priti na vrsto šolskih gradenj fl/'Aht občini. tturi zidarski mojstri s<> r&poditi. Cento jim lahko pripi-ni, <*i pmluha za čloeeško biva istodobnim arhitektom. Kako ■ ar razlagamo dejstvo, daje ' ' hodnik med učilnicami v ■■' fdjannki šoli hipoma spre-• ''udarit raz s ta v iščn i pra-iodobnih, ogromnih. tutfi ij&jnih iolttkifi poslopjih hi ga \tm pravšnja je galerija v po-< inli. Ravno prav velika, da ■>•-»>< doti intimno razstaviščn o '-<• eno odliko ima galerija v ,";h fe /i lahko kar tako reče hitnpna fe vsem. Ljudje j?riha -ptprmti ljudje, ki sicer nikdar itjo i galerije. V delovni obletel malico, na ]>oti domov iz K Pridejo pač v šolo. pogle-i ti tujega rojaka I veta Subi-'/ sonce ne bo priklicali}, so za oči ti šopki toliko bo/j dobrodošli.« »Vsaka ženo rada gleda rože. dela, z rožami, nikoli ji niso odveč. Hvala za poklon cvetja.« »Radi bi videli tudi vaše motive iz i-aškega življenja.« Ive Subie seje z razstavo, ki sojo odprli oh dnevu žena. že drugič predstavil rojakom. Novembra lani je oh prazniku republike in 10-letni-ci poljanske vstaje predstavil svoje slike s tematiko narodnoosvobodilne borbe. V bodoče pa se obeta razstava izbranih del (iroharjeve slikarske kolonije, novembra pa bodo predstavili poljanske umetnike v narod -n oosvobodilni borbi. M. Volčjak mu je pomagala izbrati predstavo Prešernovega gledališča, kjer Janez Kovačič sodeluje. Za izbor predstav kranjskega in jeseniškega gledališča, ki sta prijavila več predstav je povedal, da so izbrali glede na repertoar-no politiko in igralsko izvedbo najboljšo predstavo. O Ibsnovih »Strahovih« v izvedbi jeseniškega gledališča je dejal, da je to brez dvoma odlična predstava, ob kateri velja poudariti, da v vseh petnajstih letih, odkar tečejo srečanja, Ibsna ni bilo na sporedu. Zahtevni tekst in tisoči nastop Slave Maroševič, ki je svojo vlogo zelo dobro naredila, je še dodal. . Alenka Bole-V rabec, ki je izbrala predstavo kranjskega Prešernovega gledališča, je o »Stvari Jurija Traj-basa« dejala: »Dramo Vitomila Zupana, napisana pred vojno in uprizorjena komaj zdaj, odlikuje še vedno živa aktualnost besedila in je nadvse dobra poteza na repertoar ni šahovnici Prešernovega gledališča. Predvsem je treba poudariti celovitost predstave, iz katere vseskozi veje neko posebno vzdušje, ki nenehno spodbuja gledalčevo pozornost in zanimanje. Po režijski plati čisto in domišljeno grajena predstava na zelo učinkoviti sceni z igro senc in luči dobi še novo dimenzijo z uglašeno igro vseh igralcev in plesno fresko pustnega bakanala.« O Mrakovi tragediji »Ivan Grohar« v izvedbi Loškega odra je Janez Kovačič dejal, da je to zanj zelo zahteven tekst, ki pa igralsko in režijsko ni bil najbolje narejen. Skofja Loka ima zdaj čudovito dvorano in prijeten oder in domačine so kot gostitelje uvrstili na področno srečanje. Obilo besed pohvale pa je izrekel o »Izštevanjih« Svetlane Makarovič, recitalu, ki so ga pripravili člani ra-radovljiškega Linhartovega odra. Predstava je zelo dobro narejena in odigrana, z zelo izostrenim posluhom za poezijo. O Potrčevih »Kreflih« gledališčni-kov iz Ribnega je dejal, da gre za našo kmečko dramo, ki jo še vedno uprizarjamo. Ansambel iz Ribnega je vložil ogromno naporov in naredil dostojno predstavo, ki jo odlikuje zelo lep govor. Zelo lepa izgovorjava in dobra igra odlikuje tudi komedijo »Žensko vprašanje« v izvedbi gledališke skupine iz Bohinjske Bistrice. O domžalski uprizoritvi Marin-čeve komedije »Poročil se bom s svojo ženo« pa je dejal, da je to nekoliko naftaliziran tekst, ki lahko igralce zapelje v burkaštvo. Prav temu pa so se spretno izogibali in hodili »po robu«. Nasploh pa Janez Kovačič ocenjuje, da je gledališka dejavnost zelo napredovala, tako po kvaliteti uprizarjanja, igranja, lepe izgovarjave, in skoraj v celoti tudi glede reper-toarnega izbora, saj se pri slednjem lahko spotaknemo le ob Marinčevo komedijo. M. Volčjak Sapramiška Kranj — V četrtek, 8. aprila, ob 16. in ob 17. uri bo v lutkovnem gledališču v gradu Kisel-štajn gostovala lutkovna skupina VVO Klinični center Ljub ljana z lutkovno igrico Sapramiška. J Žive besede Izpod pisateljskega peresa Berte Golobove in risarskega peresa Marjana Mančka je pri Mladinski knjigi izšla čudovita knjižica ŽIVE BESEDE, ki jo toplo priporočamo posebej šolarjem - Razblinja predstavo, da je učenje materinščine dolgočasno in slovnica suhoparna Pouk materinščine, posebej slovnica. Le kdo sc ne spomni, kako so nam ubijali v glavo »kje vejica skače-, kako smo si pomagali s »ta suhi škafec pušča« in »Cene češnje že še je«, da so bila pravila malce bolj otipljiva; In če učitelj ni znal zanimivo podajati snovi, je bilo tudi učenje pesmic na pamet odveč in naštevanje, kateri pisatelj je kaj napisal, breme. Skratka ura slovenščine je bila često dolgočasna in suhoparna. V. ... '. Kot po pravilu, so bile tudi knjige, ki smo jih pil tem uporabljali, brez slik. In to v tistih otroških letih, ko smo knjige venili še po tem. koliko slik so imele. n ...... ŽIVE BESEDE so.povsem drugačne. Kazhlinjajo predstavo, da je učenje materinščine lahko le pust O ubadanje s pravili in naštevanje življenjskih podatkov pomembnih mož. Beftfi Golob poznamo po je-dernatern; zanimanje vzbujajočem pisanju. Tokrat so dodane še odlične ilustracije Marjana Mančka. Ko vzamoš knjigo v roke. te najprej pritegnejo prav čudovite, sveže in šaljive ilustracije. Ne da bi hotel, že listaš po njej. pogled se ti ustavlja, zanimanje raste, bereš .. . Najprej kar tako vsevprek, nato se vrneš na podrobnosti. Se tako droben odsta\ek. podpis pod sliko ali ob njej. nosi sporočilo, ki se vtisne V spomin. Pa na i si bo t o oh" rekih na začel ku: beseda nima ugleda, v besedi je moč, beseda marsik je zaleže ... Ali v prippvedii kako je nastal jezik, jezikovne družine, knjižni jezik, pogovorni jezik, narečja, strokovni jezik . . . Kako dobrodošel je vpogled v vrste pisav, nevsiljiv sprehod v zgodovino knjižnega jezika, med može. ki so ga utemeljili in naredili spoštovanega. -' ... Tudi brez. slovnice ne gre. »Kadar berete, tisto, kar ste napisali, vedno še izboljšajte! Pisana beseda ima pred govorjeno to prednost, da jo lahko popravimo. Navadite se svoja pisna sporočila - naloge, pisma, dopis - po večkrat prebrati. Vsakokrat boste odkrili kaj takega, kar boste lahko še izboljšali. Tako boste sčasoma postali občutljivi za vse jezikovne posebnosti, s tem pa boste pripomogli k lepoti in pravilnosti jezika Ne smemo pozabiti, da jezik oblik vi jemo vsi.« Besede Berte Golob, preprosti nasvet, brez privzdignjenega glasu, kaj je prav m kaj ne. . , , T^ . Ne ob pisanju, tudi qb govorjenju se ustav! oh koncu. Da. naše govor jen je ie prav. takVp^me^njokot Je. SKRB Ž A JEZIK NI VEDNO LAHKA. Knjiga Berte Golob ŽIVE BESEDE Želi povedati predvsem to. da je zares pomembna. Zato nikomur ne more biti odveč, posebej mladim, ki še nabirajo učenost v šolskih klopeh, ne. . . .. . . . 1 M.Volč)ak v_.__■-■-' Koncert pred naskokom Beograda Kranj - trije ansambli, Pankrti, Srp in Begnagrad, duet Marko Bre-celj in Ivan Volarič-Feo ter posameznik Jani Kovačič so se odločili, da s slovensko mlado glasbo končno prodrejo v sam Beograd. Svojo akcijo so poimenovali »desant na Beograd«, izvedli pa jo bodo 11. aprila. Štiri dni pred tem, torej v sredo, 7. aprila, ob 19. uri bodo s svojim ofenzivnim programom nastopih v kranjskem Delavskem domu. Vse smo na našem odru že lahko videli. Toda tokrat obljubljajo, da je program za Beograd nekaj posebnega. Poleg posameznih nastopov vsebuje tudi številne kombinacije, kar naj bi dalo vsej prireditvi enkratni značaj. Jutrišnji nastop bo tako zanimiv prav zaradi tega, pa tudi zato, Jbže C hib a razstavlja najnovejše risbe v Kranju — Minuli petek so v likovnih razstaviščih (iorenjskega muzeja v Kranju odprli nove razstave. Vsekakor velja najprej omeniti razstavo risb priznanega slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe v mali galeriji Mestne hiše. Predstavlja štirideset risb o Don Kihotu. ki so nastale koncem lanskega in v začetku letošnjega leta. V sosednji stebriščni dvorani se predstavlja Matjaž Hanžek, Han skupine Westeast. (lost galeriji v Mestni hiši pa je tokrat makedonski slikar Žarko Jakimovski. V Prešernovi hiši so prav tako odprli novi razstavi. Predstavlja se samorastniška slikarka Greta Pečnik iz Pirana. V kleti Preši-rnove hiše pa je zanimivo raz stavo risb in žičnih objektov pripravil Janez Zupane iz Ljubljane. - M. V. Marko Hrecelj in Ivan Volarič-Feo med svojim zadnjim nastopom v Kranju. ker bodo Pankrti prvič nastopili z novim repertoarjem s plošče »Državni ljubimci«, Brecelj - ki je seveda organizator in pobudnik vse te ceremonije — in Feo pa se tako vedno razlikujeta na vsakem koncertu. Ob vsem tem velja omeniti, da so si glasbeniki za to »generalko« pred beograjskim nastopom sami izbrali Kranj, kajti z njegovo publiko imajo «vsi dobre izkušnje. Vsekakor pa obljubljajo, da zabave in dobre glasbe ne bo manjkalo. Marko Jenšterle j4. O LAS 6. STRAN Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Skupno reševanje krajevnih problemov V Cerkljah uspešno povezujejo vseh sedem krajevnih skupnosti še posebej v turizmu in športu, manj pa gospodarsko — Že doslej so s prispevki krajanov uredili marsikatero krajevno zadevo, zdaj pa nameravajo graditi še mrliške vežice Cerklje - Seja kranjskega izvršnega sveta, ki je bila prejšnji teden v Cerkljah, je bila spet priložnost za razgrnitev krajevnih problemov, obenem pa predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij niso zamolčali tudi najpomembnejših pridobitev povojnega obdobja v krajih pod Krvavcem. Sami so sicer kritično ugotovili, da bi lahko dosegli še kaj več, če bi uspeli povezati krajane vseh sedmih krajevnih skupnosti še na drugih področjih in ne le na turističnem in športnem ter v AMD. Sicer pa so tudi v tej krajevni skupnosti z okoli 1300 prebivalci vedno krajani sodelovali pri vseh večjih ali tudi manjših akcijah s samoprispevki ali pa s prostovoljnim delom. Tako mislijo tudi v bodoče, saj so v srednjeročni plan zapisali vrsto nalog, ki jih sicer brez takšnega ali drugačnega sodelovanja krajanov ne bodo mogli uresničiti. To velja tudi za bližnji referendum za krajevni samoprispevek -ca izgradnjo mrliških vežic v Cerkljah, saj na cerkljanskem pokopališču pokopujejo iz petih krajevnih •vkupnosti. Sicer pa kljub temu, da vsa leta precej vlagajo v komunalno urejenost naselij, še vedno ostaja kup zadev, ki pa se jih bodo lotevali potopoma, saj za vse ni denarja. Geste so sicer uspeli že doslej asfaltirati, slaba pa je javna razsvetljava, vode jim primanjkuje že kakih deset let, vedar kaže, da bo v kratkem to vprašanje urejeno. Že vrsto let krajane žuli napeljava novih telefonskih priključkov. Zdaj so sicer uspeli, vendar le na pol poti, saj imajo novo avtomatsko telefonsko centralo za 500 novih priključkov, prav toliko pa je tudi bodočih naročnikov. Zataknili se je kar močno pri denarju, saj i napeljava telefonov veljala kar i ' oli 4,6 milijarde starih din, kar pa ! • vsakega posameznega naročni-! i edstavljalo z 10 milijoni starih c . vsekakor preveliko breme. Ce-; nv izvršni svet skupščine občine jveda ne more v takih primerih prinesti takoj najboljše rešitve, pa je predsednik izvršnega sveta Milan Bajželj opozoril na možnosti financiranja tudi takšnih investicij iz združenih sredstev krajevnih skupnosti. Cerkljam se ne bo težko vključiti v letošnjo akcijo za polepšanje okolice, saj je skrb za lepši videz krajevnih skupnosti prav v Cerkljah že tradicionalna in v skrbi za svoj kraj so Cerkljanci nadvse uspešni. Da bi kar najbolj uredili tudi center Cerkelj, pa ne le zaradi videza, pač pa tudi za varnost pešcev, predvsem pa osnovnošolcev, so se že pred časom odločili, da bodo cesto skozi Cerklje razširili. Medtem ko so eno staro in že razpadajočo hišo v bližini šole že odkupili in porušili, pa nameravajo enako tudi s Hribarjevo hišo, ki prav tako stoji tik ceste, ki je še posebej pozimi zaradi krvavških smučarjev izredno obremenjena. Predsednik krajevne skupnosti Jože Zun je opozoril še na vrsto drugih krajevnih problemov, kot je na primer zadrega z avtobusnim postajališčem, vendar pa kaže, da ga bodo rešili. Načeli so tudi vprašanje ribogojnice za krape v Lahovčah. Tega so se lotili člani ribiškega društva z namenom, da bi prispevali za razvoj turizma na tem območju, vendar pa so zaenkrat odnehali zaradi predpisov o spremembi namembnosti zemljišča. Člani izvršnega sveta so obljubili, da bodo to zadevo posebej proučili. Cerkljanci tudi niso mogli mimo tega, da ne bi spregovorili o zadevi Lovske družine Cerklje, čeprav je zadeva že pravno zaključena. Cerkljanski lovci niso imeli malo težav pri vključevanju v druge lovske družine. Njihova dejavnost na domačih tleh pa z ukinitvijo družine prav tako ne bo prenehala, saj so se vključili v komisijo za lovstvo pri Turističnem društvu, tako da bo tradicionalna razstava v Cerkljah doslej si jo je ogledalo že več kot 150.000 ljudi, poleg cvetja ohranila tudi lovski značaj. L. M. »i! -r5 Obmejne prepustnice Radovljica — Lani so v radovljiški občini izdali 2.317 novih potnih listov, 3.H(X) pa so jih podaljšali. Lani so tudi začeli z izdajanjem otroških potnih listov in jih občani lahko zamenjujejo, če so jih otroci prejeli pred dopolnjenim 14. letom starosti. Po zakonu o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu so tudi lani izdajali stalna in občasna dovoljenja. Stalna dovoljenja dobijo prosilci, ki stalno delajo v obmejnem pasu, in gorski reševalci. Začasno dovoljenje na dobijo največ delavci Gozdnega gospodarstva Bled, ki občasno opravljajo gradbena in gozdarska dela v mejnem pasu. Lani se je precej povečalo število na novo izdanih prepustnic v obmejnem pasu med Jugoslavijo in Avstrijo predvsem zaradi omejitev prenosa denarja čez državno mejo s potnim listom. V primerjavi z letom prej se je število stalnih obmejnih prepustnic povečalo za desetkrat. Do stalnih obmejnih prepustnic v obmejnem pasu z Avstrijo so upravičeni občani v občini Radovljica, ki prebivajo v naseljih, navedenih v sporazumu o obmejnem prometu med Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Ker pa je v tem sporazumu več naselij v občini Radovljica, pričakujejo, da bodo letos izdali več stalnih obmejnih prepustnic. Zdaj ima take obmejne prepustnice okoli tretjima vseh upravičenih občanov. v__D.Kuralt Predstavljanje vojaškega poklica Skofja Loka - Delovna skupina za usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice pri občinski konferenci Socialistične zveze -v Skofji Loki je dokaj dejavna. Za letos je pripravila glede na preteklost nekoliko širši program dela, katerega uspešno uresničuje tudi zaradi svoje dobre sestave. Dva člana skupine, vojaški starešini, sta izpolnila na marčevskem sestanku dogovorjeno obvezo za predstavitev vojaškega poklica mladim. Doslej sta obiskala vse osnovne šole v škofjeloški občini in se z učenci sedmih razredov po ogledu filmov o srednjih vojaških šolah ter šolanju oficirskih kadrov pogovarjala o poklicnih možnostih na tem področju. Mladim, med katerimi je veliko zanimanja predvsem za tehnične in druge specializirane poklice v naših oboroženih silah, sta skušala spodbuditi zanimanje za izredno široke možnosti izobraževanja v vojaških šolah. Obenem sta jim predstavila vse prednosti pri tem izobraževanju in tudi posebnosti dela vojaškega starešine. Nadaljevanje te akcije pomenijo pogovori s starši, ki jih bodo do sredine aprila opravili pred roditeljskimi sestanki po šolah v občini. Odnos staršev do vojaškega poklica namreč zaradi nepopolne obveščenosti ni vselej pozitiven. Zato si bodo prizadevali storiti korak naprej k spreminjanju takega pojmovanja. Kolikor jim bo čas dopuščal, bodo maja seznanili z vojaškimi šolami in poklici tudi učence šestih razredov. V načrtu dela imajo sicer še več nalog Kot doslej bodo tudi v bodoče spoznavali mlade z našo oborožitvijo, nič manj pomembno pa ne bo spodbujanje vseh oblik dela in aktivnosti v obrambnih krožkih po šolah. Kljub sorazmerno dobremu odzivu mladih na letošnje razpise vojaških Šol se v delovni skupini zavedajo, da bodo rezultati njihovega dela vidni šele v prihodnosti. Zato bodo težili k čimbolj stalni aktivnosti za pridobivanje mladih v vojaške poklice. S. Saje i (9. zapis) Najbrž bi mi Vrižmarci zamerili trditev, da je bila njihova obcestna vasica dolga stoletja le neznatno obcestno naselje v senci mogočnega — nemara tudi ošabnega — Šentvida. Sicer pa le njegovo drobceno vaško »predmestje«. Iz teme povprečnosti so se Vižmarie izvile šele pred 113 leti, ko je bil 17: majnika 1869 na njihovih tleh organiziran sloviti »gorenjski tabor«, prvi na na tedanjem Kranjskem. ZA ZDRUŽENO SLOVENIJO To je bilo geslo vseh slovenskih taborov, ta so se zvrstili v letih od 1868 do 1878 - bilo je to eno najbolj svetlih desetletij v »olpretekli slovenski zgodovini. Lah-ko celo smelo trdim, da so štiri velika gibanja v teku našega zgodovinskega razvoja zajela slovensko ljudstvo: Kmečki upori (15. —17. stoletje), tabori (1868-1878), gibanje za majniško deklaracijo (1917-1918) in narodnoosvobodilni boj. Prav" nič ne bo zato narobe; če ves tale zapis o »ljubljanski Gorenjski« posvetim vižmarskemu taboru, "Franu Levstiku, pobudniku slovenskih taborov, in njegovi neusojeni Lavri — Franji Koširjevi z Broda pri Tacnu. S porazi avstrijske vojske v bitkah pri Magenti in Solferinu v juniju 1859 se je tudi sesul Bachov absolutistični režim, ki je že v kali zatrl vsak poizkus narodnostnega gibanja. Z novo ustavo je bila nenem-škim narodom v Avstriji ustvarjena vsaj možnost boja za najosnovnejše narodnostne pravice. Z udeležbo na taborih in s svojimi glasno izraženimi zahtevami po Združeni Sloveniji so Slovenci vstopili v zgodovino kot narod, ki se ne pusti več teptati. mu že sledila tabora v Žalcu ia Sempasu na Goriškem. Za taborom v Vizmarjih, kije bil s svojimi 3(1000 udeleženci pač najmogočnejši, ie sledil manjši na Kalcu (Notranjska v Sevnici, v Ormožu, v Baljani (Goriška Brda), v Sežani, Tolminu. Cerknici, Vipavi, Kapeli pod Radpv no, Kubedu v Istri, Bistrici pri Piv berku, Žopračah na Koroškem. Kast vu v Istri, Bukljah na Koroškem Potem so tabori zamrli, vsaj večji Manjši so se še pojavljali (pri Kobaridu na Kviškem in v Dolini pri Trstu). . Tabori so bih za domaon* vsekakor praznični dogodek. Zato so bili skrbno pripravljeni; kresovi so oznanjali dan narodnih slovesnosti in s slavoloki in pokanjem topičev sc sprejemali udeležence iz slovenskih pokrajin in goste iz slovanskih detet Godba in pesem, zastave in okraJeni vozovi, narodne noše in tisoien šopki so izpričevali dobrodošlico. In tako se je med gorenjskimi dekleti, ki so v narodnih nošah in < cvetjem sprejemale goste \dimarske- Ša tabora pojavila tudi ljubka se emnajstletna mladenka Franja Malenškova p. d. Koširjeva z Brooa v Tacnu. LEPA »CARODEJKA« Stako s pesniškim nazivom * mladoletno krčmarjevo hčerko z Broda pod Šmarno obdal takrat že 38-letni pesnik lrrw Levstik. Bilo mu je tedaj že skoti' tako, kot nekaj desetletij prej Prešernu: živel ie sam, ljubil in upaj zaman ... S Franjo Koširjevo se '" sicer nekako že zaročil a jo zar svoje hude krvi in nagle jeze. t izgubil! Dekle je bilo najbrž po gorenjsko trmoglavo in ni hotelo prenašati ljubosumnega Levstika. Sp*-ielo je sicer njegove, njej posve«« ljubezenske »Franjine pesmi«, a «* je že leta 1876 omožila z drugim.. Ljubezenska idila — tako lepo stavljena in tako klavrno kc« - datira že v leto pred vižma taborom, ko je v Tacnu spremi* ljubljanske Sokole. Levstiku je pač všeč popmna Slovenka -prosta kmečka deklica — in ji je u namenil tudi pozdravni nastop p začetkom vižmarskega tabora ( ji je sestavil nagovor). »Dragi slovenski bratje, vdi kolovcir Krepka perutnica slovstva je ljubljanski Sokol. Dočakal bil že težke čase, britke ure vet viharje, zadela ga je celo smrt iz v tere pa se je vendar zopet prero dvignil v novo življenje, kakor feniks iz plamena in zopet mo leta po krasnej slovenski d orne - Vrh Sokolova, ljubljeni br Pozdravljam vas v imenu v tacenskih Slovenk ter v njih ii ' podajam ta trak, vljudno vas prost*, da ga pnvežete na svojo ponosno zastavo, v spomin današnjega «*> kega dneva. - Ostanite zvesti sme« svoje domovine!« Se to povem, da je Franja Koširjeva svojega častilca krepko preiiveft - kar za celih 40 let! Umrla ie Wu 1927. Fran Levstik, 1831-1887 POBUDNIK TABOROV -FRAN LEVSTIK Kar prav je, če se tudi v tem skromnem zapisu poklonimo Franu Levstiku, prvemu in pravemu dediču Prešernovih svobodoljubnih in demokratičnih idej. Tak o se bomo hkrati spomnili lanske 150-letnice Levstikove smrti, ki v Slovencih ni bila pozabljena. Kot je sicer pozabljeno marsikaj ... Idejo o množičnih vseljudskih taborih je Levstik povzel po Cehih kot tudi im» za te snode — tabore. Brž so se vneli za te prireditve štajerski rodoljubi. Pozneje je seglo taborsko gibanje še na Kranjsko, na Koroško, na Primorsko in celo v Istro. Sprva so kraje za tabore organizatorji skrbno izbirali, pač take kjer je bila narodnostna zavest že prebujena in ljudje voljno gostoljubni. Prvi tabor je nil v Ljutomeru (9. avgusta 1868, naslednje leto sta Koširjeva Franjica Šmarno goro Br v okvi-*arnein 15 gasilskih društev. pasiln delajo v 13 kraja dveh industrijskih dru-^*WMri društvi imajo v Žele-»tLIP v Mojstrani. *«» imeli v jeseniški občini 4.3 j** deset manj kot leto poprej Bh w bilo na zavarovanih 31. Skoda je znašala dinar-Wi5M). znatno manj kot leto %b> je znašala 7.:i'2:i.14() di-J V družbenem sektorju je ^bi znašala 3.861.110 dinar-aiebnem 297.500 dinar jev. jds lahko pripišemo vse bolj ■«wni »krbi za varstvo pred •»^jeseniški občini. Tako po-k prostovoljni gasilci so lani •MMdili za preventivno požar-w«at. Poklicna gasilska in ^«ai tVta iz Železarne je lani P* kar 562 preventivnih pre-|*» «1 tega tretjino v tovarni, *»nnje.Pri 197 pregledih so pomanjkljivosti in nepravo dotrajano in provizorično napeljavo, gara žira nje tyah »trojev na tekoča goriva "fw*rnih gospodarskih poslop-llaftfenje tekočih goriv v neredno čiščenje kurilnih It« dimnikov v gospodinjst-danarni pa razlito odpadno '»malomarno ravnanje z je-"bi Poklicni gasilci so imeli '"m predavan j o požarni var-l#i delovnih organizacijah, "aajevnih skupnostih in 51 v ••trrine zaščite. feti gasilci pa so lani posredovanju 37 požarov v občini fibfelezarni. Nekateri manjši '< Hatistični pregled niso za-ijfk\ požarov so bili malo-Itiakre in kratki stiki elek-•Ifeljave, otroška igra z og-I ijjmilnosti pri avtofjencni Ij.Mmovžigi, neočiščeni dim-ftnjaretni ogorki, trenja ob ft materialih. i povoljni gasilci so lani > vgf#\\\ za preventivno pO-..:>.;<■ ^.i s() opravili 81 pre- CENJE I- Na cesti med Zalim zniki se je v nedeljo, uila prometna' nesreča p_f po levi in neprimerne immka Franca Ramovša. Ud let. iz Kranja. Voznik je 41 o*trem in nepreglednem »ovinku zapeljal na nasprot- C, po njem pa je pripeljal k Rant. doma s Potoka lA; Loki. V silovitem trčenju i voznika dobila hude telesne Xtnika Marjan Vidic iz iez Rant pa sta bila pa*. Gmotna škoda na vozi-igfijOOOdianrjev. tfTEAKTORSKO KOLO g. V četrtek, 1. aprila ob zjutraj je kolesar Filip -49 let, z neprimerno hi-djaj po stranski cesti na r v vasi Suhi dol. Zausta-j traktor, ki ga je pripel jal Flarro Martinčič iz Lučin. rjtradi prevelike hitrosti ni 'Mirki, pa se je zaletel v polipi traktorja. V nesreči je |*wjen. ,8 CESTE - Ko se je 47-letni Blaž (!,doma z. Britofa pri kralj, 2. aprila z motornim staral iz Preddvora, se mu ih pripetila prometna :h neznanega vzroka je ne-t»peljal s ceste, pri tem pa flaneno padel, da je dobil »vlome poškodbe. Ranjenega jeseniško bolnišnico. Ijni gasilci lani veliko naredili za — Svoje vloge še ni odigrala po-ali ocene požarne ogroženosti in gleclov. Seveda predvsem v zasebnih oHJektih. Pregledali so tudi v-v hidrante v občini in ugotovili, da so slabo vzdrževani in da njihov razpored ne ust reza ver. V pogledu preventivne požarne varnosti j)a problem predstavlja dimnikarska služba, ki hi morala hiti deležna večje družbene skrbi. Njeno delo namreč hromi pomanjkanje dimnikarjev in njihova slaba telili ična opremljenost. Svoje vloge pa lani ni odigrala požarna skupnost, saj je ena izmed šestnajstih v Sloveniji, ki ni izdelala ocene požarne ogroženosti in programa varnosti pred požari. Naloga, ki jo bodo morali uresničiti do srede aprila. /.a požarno varjfiost so lani v je^e niški obči n i porabili H milijonov di nar jev. Nateklo se je 600 tiso«' dinarjev već kot so načrtovali. Kupili so opremo in gasilni avto /a poklicno gasilsko četo, širene /a gasilska drtlštva, ohnovili so nekaj opremo in delno krili stroški' gašenja požarov. Denar, ki se je natokel nad načrtovanim, pa so porabili za ureditev alarmnega sistema, za gradnjo požarnega bazena v Kranjski gori in za vzdrževanje gasilskih domov. Med letošnje naloge pa so poleg izdelave ocene požarne ogroženosti in programa varnosti pred požari zapisali, da bodo kadrovsko okrepili poklicno gasilsko četo. Zdaj šteje 36 delavcev, letos bodo vključili še štiri, s čimer se bodo bolj približali normativu, ki pravi, da naj četa šteje 45 gasilcev. Dopolnili pa bodo specialno opremo, M. Volčjak Skupaj varno v gore Organizirani planinski pohodi postajajo vse bolj priljubljena oblika rekreacije — Udeleženci na njih pridobivajo potrebne izkušnje za samostojne izlete v gore — Prizadevanja za nadaljnji razvoj pohodništva Kranj — Pomlad spet privablja na piano ljubitelje sprehodov in izletov. Posebno planinci se' jo vesele, saj sneg kopni vse višje; poti v nižjih gorskih predelih so že prehodne in t viti i varnjše postajajo. Na njih bo kmalu množica obiskovalcev. No, resnici na ljubo je treba zapisat i, da pravi ljubitelji gora ne ostajajo v dolini niti pozimi. Bolj izkušeni obiskujejo gorske grebene in vrhove sami, nekateri planinci pa se raje udeležujejo skupinskih pohodov. Kar dosti možnosti imajo zanje, saj jih marljivi organizatorji vabijo od začetka leta pa do marca vabijo na jeloviške prireditve, spominska pohoda na Stol in Porozen, vzpon na Snežnik pa drugam. Kot ugotavljajo pri kranjskem planinskem društvu, se za te in druge organizirane pohode odloča v zadnjem času več tisoč njihovih članov in drugih planincev. Odkar so leta 1975 skupno s kranjsko telesno-kulturno skupnostjo začeli z akcijo Vsi občani v gore, je obiskovalcev na množičnih pohodih vse več. Da so CESTA NEVARNA ZA OTROKE V prvih pomladnih dneh beležimo največ nesreč, v katerih so ranjeni pešci ali kolesarji. Minuli teden so se zgodile kar štiri hude prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi in tudi najhuje poškodovani pešci. Eden je podlegel hudim telesnim po škodbam. Vsi ponesrečenci so bili otroci, še ne dovolj izkušeni v cestno prometnih pravilih. Zato bi bilo pričakovati odgovornejše obnašanj«' drugih udeležencev v prometu. • Prva nesreča se je pripetila v četrtek, 1. aprila, v Srednji vasi v Bohinju. Ko je 8-letna Andrejka Arh, d<.'> i 'klopov IV. plenuma in hitre jše-■ ■>. ^moupravnih socialističnih od->y. kongres ZKJ med drugim v svojih i,r<-j'^rnozaš/ite. Kongres je ugotovil, da možna in najuspešnejša oblika \ /4 vwh družbenih sil /a uspešen i// vsakemu zunanjemu pritisku in [ X';j sovražniku. To je bila nedvomno [ a k popolni reafirmaci j i načel I*/,'* v kateri so organi za notranje zadeve le njen integralni de! Moč našega varnostnega sistema sta naporov vse družbe,- delavskega vseh delovnih ljudi, vseh narodov sti ter vseh organiziranih družbe sil v organizacijah združenega deli družbenopolitičnih in samouprav nih skupnost Ih. Mlada socialistična družba se merah, kakršne vladajo na svetu, stalnimi pritiski z različnih strani in vitalnost odvisna od razreda in in narodno-nopolitičnih l, krajevnih, nih interesnima v raz-hraniti pred . Ta zakoni- tost velja posebej za obdobja, kot so čas obračunavanja s kontrarevolucijo, obdobje nacionalizacije, informbirojskega pritiska, čas prodora dogmatskih, liberalističnih in nacionalističnih konceptov razvoja, vsekakor pa za celotno obdobje uveljavljanja sistema socialist ičnega samoupravljanja. Prelomnica je bila 21. seja predsedstva ZK-I v Karadjordjevu 1971. Zahtevana je do slednejSa borba ZK za krepitev socialističnega samoupravljanja in razrednih revolucionarnih temeljev politike in neposredne prakse ZK. Prišlo je do odločne konfrontacije s silami, ki so nastopale zoper socialistično samoupravljanje, torej zoper ohla.-t delavskega razreda in vodilno vlogo ZKJ v njem. Vztraja se na tem, da varnost in družbena samozaščita postanejo vsakodnevna skrb in naloga delovnega človeka, delovne organizacije, krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, skupščinskih organov in drugih samoupravnih asociacij. To vprašanje opredelimo tudi v ustavi. Čeprav ustava »SFRJ v normativnem delu govori o družbeni samozaščiti relativno malo, pa so republiške ustave - zlasti slovenska, temu področju posvetile izredno pozornost. V ustavi SRS je poleg načelnih ugotovitev v preambuli, oblikovana opredelitev vloge in namena družbene samozaščite v posebnem poglavju normativnega dela. Jože Kavčič O LA8 20. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 6. APRILA IN* Komentiramo Novi načrti za novo sezono KRANJ — Te dni se je končala. tekmovalna sezona r vseh smučarskih disciplinah. Strokovnjaki bodo sedli za mize in pregledah. N kakšnimi uspehi je kdo zaključil tO sezono, ki je postregla z drema svetovnima prvenstvoma in ne Štetimi tekmovanji doma in na tujem. Še najbolj so veseli alpinci. l'sf>"hi so bili taki. da jih niti največji optimisti niso pričakovali, čeprav so na začetku kimali z glavami Seveda bodo naleteli na težave pri načrtovanju, kako zastaviti cilje za prihodnjo sezono, čeprav je to zapisano v srednjeročnem načrtu do olimpijskih iger v Sarajevu, Pri tekačih na površje prihaja mladi oln-tujoči rod. ki bo le v prihodnji sezoni dosegal lepe mednarodne uspehe. Kršinar. Klemenčič, Carman. Mla karjeva, Smrekarjeva in še nekateri trditev opravičujejo. Delo trenerja dara slaia H ona j a iz CSSR ie kaže prve sadove in korake, da bomo tudi v tej športni disajdini zakoračili v mednarodno smučino. Le med tekaškimi delavci bo treba boljik-ga sodelovanja.- Najbolj kritično bo treba resnici pogledati v oči pri skakalcih. Res je sicer, da so naši zadnji del skakalne sezone odskakali solidno. Cvrstitve med pet najsterico so bile pogoste. Najbolj boleče je prav medel nastop na svetovnem prvenstvu v Oslu. Zatajili so tam. kjer je bilo najmanj potrebno. Skakalci ne morejo več tarnati, da nimajo pogojev za delo. Pogoji so taki kot si jih lahko samo zamislimo. Preveč je nesporazumov po organizacijski, kadroiski in strokovni plati. Ne smejo nas zavesti zadnji us/)ehi v Planici, ko sta samo dva pokazala tisto bar znata. Naj še enkrat zapišemo: "Letošnja Planica naj ne bo fasada, za katero bi spomladi začeli z zimskim spanjem. Naj če enkrat prodre spoznanje, da je treba način dela sfiremeniti in pri njem vztrajati, da ne bo prepozno'« I). H u mer Gorenjci v ligaških tekmovanjih KOŠARKA - Končano je tekmovanje v moški repubfiški košarkarski ligi. Prvak j«' ljubljanska Ilirija, medtem ko je kranjski Triglav dosegel izvrstno drugo mesto. V zadnjem kolu so Kranjčani visoko premagali Kočevje V ženski ligi so jene* ničanke doma gostile ekipo Kopra in zmagale. V zaostali tekmi druge zvezne lige /a ženske so se Savčanke iz Splita vrnile poražene. Izidi - moški - Triglav Kočevje 122:51 (52-25). ženske: Jesenice : Koper 64:58 131:30), Jugoplastika : Sava 84:51 (42:23). V prihodnjem kolu v ženski -ligi Jeseničanke gostujejo pri ekipi Pomurja.- NOGOMET - Čeprav so Kranjčani vodili, so vseeno morali prepustiti točko gostom iz Murske Solx>te. S porazom se je v slovenski nogometni ligi vrnil i/ gostovanja v Šmartneni tudi kamniški Stol Izida - Triglav : Mura 3:3 (2«0), Šmartno : Stol 2:1 (2:0). Para prihodnjega kola: Stol : Koper, Primorje : Triglav. ROKOMET - V prvi zvezni ženski ligi B so rokometašice Alplesa doma nepričakovano izgubile z ljubljansko Olimpijo. Preddvorčanke so v drugi ligi gostovale v Velenju. Domačinke so l)ile boljše. V molki drugi zvezni ligi je Jelovica doma gostila Varteks. Z dobro igro so bili Ločani boljši, saj jim gostje prt osvajanju novih točk niso bili kos. V drugi del prvenstva so startali tudi rokometaši v republiški ligi. Tržiški Peko je bil v igri s celjskim Aerom le za dva goln prekratek, da bi Uspehi Romane Kotnik Kranjska gora — Trinajstletna Romana KOTNIK, Kranjskogorka, je učenka osnovne šole Jeseniško-bohinj-skega odreda. Pridna učenka je in dobra smučarka S petimi leti je začela smučati, za ta sport pa jo je navdušil tudi oče Jože. Leta 1976 se je včlanila v Smučarski klub Kranjska gora. Vsa leta vadi pod vodstvom Eda Slivnika ki Evgena Škrilca. U spehi so se vratili in Romana je že dve leti članica pionirske reprezentance. »Vadim vsako popoldne,« pravi Romana, »bodisi na snegu ali v telovadnici V sobotah in nedeljah pa so veči- j notna tekme. Večinoma vadimo na Vi-trancu, kjer nam gredo žičničorji na roko. Vadimo tudi na visokogorskih smučiščih v tujini. Reprezentančni treningi so zelo kvalitetni. Vadimo pod vodstvom Gašperšiča, Plajbesa, Bernika, Gazvode in drugih, za čevlje pa skrbi Alpinin zastopnik Janez Smi-tek. Oče pa ima na skrbi pripravo smuči. V šoli mi gredo na roke prav vsi, saj letno zamudim prek 400 šolskih ur.« Prostega časa skoraj ni, pripoveduje Romana. Veliko je odrekanja. Vendar se trio in vestno delo obrestuje.Letošnja največja uspeha sta zmaga v veleslalomu in drugo mesto v slalomu pri mlajših pionirkah. Je tudi slovenski prvak v veleslalomu v svoji kategoriji. Ponosna je na peto mesto v veleslalomu na mednarodnem FIS pionirskem tekmovanju na Starem vrhu, kjer je bila najboljša naša mlajša pionirka. Njen vzornik je mladi smučar iz Kranjske gore Jože Lavtižar. Želi nadaljevati šolanje na smučarski gimnaziji v Skofji Loki, prav tako pa še naprej ostati v reprezentanci. A. Keržtan osvojil prve pomladanske točke. Dnpljan-ke pa niso bile ko< cerkniški Eti. Izidi — ženske — Alples : Olimpija 20:21 [9:9) Velenje : Preddvor 28:25 (15:12), Duplje: KTA 16:20(7:14); moški - Jelovica : Varteks 25:23 (10:10). Peko : A ero Celje 32 33 (14:14), Pari prihodnjega kola — ženske -Trogir 73 : Alples, Preddvor : 1)1 Trikot, Duplje : Branik; moški - Duhovac : Jelovica, Peko : Branik ODBOJKA - Blejci. ki nastopajo v pni B zvezni odbojkarski ligi. so- tokrat doma gostili ravenski Fužinar in mu morali priznati premoč. Mladinci Bleda so doma v republiški moški ligi premagal: Mokronog, medtem ko je kranjski Triglav doma izgubil z moštvom Brezovice. V ženski drugi zvezni ligi so igralke Bleda gosotvale v Zagrebu in se iz tega gostovanja pri Tempu vrnile z zmago, Gorjnake pa v Kamniku niso imele težav za zmago. Izidi — moški - Bled : Fužinar liti. Zel .n Salonit 3:1, Bled : Mokronog 3 2, Trigla\ : Brezovica 0:3; ženske — Tempo Bled 2:3, Kamnik : Gorje 0:3. Pari prihodnjega kola — moški — Signal : Bled ženske - Poreč : Bled, Golovec : Kamnik, Gorje : Partizan Go- lovec. -dh Tržiške športne vesti SANKAftKO TEKMOVANJE - Sindikalna organizacija temeljne organizacije Poliuretan v tovarni Peko je priredila pod Storžičem sankaško tekmovanje, ki je dobro uspelo. Vreme je bilo lepo, udeležba številna Mirko Meglic je dosegel najboljši čas med vsemi nastopajočimi. Za njim so se uvrstili Franc Meglic, Stane Dolinar, Miran Tišler, Milan Zupan, Silvo Modič, Janez Pernuš, Janez Carman, Darko Zakelj in Valter Steiner. Joži So-klič je zmagala med ženskami pred Marinko Kavar, Marijo Cerne in Ado.Aha-čič. M. J en kole TEKSTILCI KEGLJALI - Člani Društva tekstilnih inženirjev in tehnikov Tržič so na Ljubelju pripravili tekmovanje v kegljanju. Sodelovalo je 10 tekmovalk in 15 tekmovalcev. Med ženskami so bile najboljše Joži Šolar, Sonja Sajovic in Jana Primožič, med moškimi pa Bsris Polajnar, Franc Aljančič in Anton Povše. M. Valjavec GENTLEMENI IN OBDUKCIJA -Nadaljuje se tržiška trim košarkarska liga. Sodeluje kar 17 moštev, ki so razdeljena v tri skupine. Predtekmovanje se zaključuje in prvi finalisti so že znani V A skupini so finalisti Gentlemeni, v B skupini pa Obdukcija in Peko. Tekmovanje bo sklenjeno konec aprila. Tekme igrajo vsak torek in sredo v telovadnici osnovne šole heroja Grajzerja. M. Valjavec Coca Cola pokal in Bibijev memorial Kobla - Na smučiščih K oble je bilo tekmovanje v slalomu za starejše pionirke in pionirje za Bibijev memorial. To tekmovanje je bilo obenem tudi zadnje za pokal Coca Cole. Tekmovalo je 77 pionir-■ jev in 45 pionirk REZULTATI - STAREJŠE PIONIRKE: 1. Mojca Dežman (Triglav), 2. Daša Segula (Novinar), 3, Katra Bergant (Olimpija), 4. Nataša Bokal (Alpetour), 5. Maja Koprol (Olimpija), 6. Katra Zaje (Novinar); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Sašo Robič (Jesenice), 2. Tomaž Mi-klavčič (Matajur), 3. Jure Jerman (Olimpija), 4. Matjaž Peneš (Triglav), 5. Tomaž Košir (Alpetour), 6. Tomaž Novo-selec (Olimpija). V slalomu je v tej sezoni največ točk zbrala Mojca Dežman. Na Kobli pa je bilo tudi tekmovanje vveleslalomu za vrhunski razred. Sodelovalo je 58 tekmovalcev in 25 tekmovalk iz 21 klubov. REZULTATI - TEKMOVALKE: 1. Veronika Klinar (Jesenice), 2. Barbi Koprol (Olimpija), 3, Maja Cesnik (Branik), 4. Nataša Štancer (Olimpija), 5. Savina Mihelič (Alpetour). 6. Tjaša Klanjšček (Branik); TEKMOVALCI: 1. Stojan Pu-halj (Branik), 2. Uroš Peternelj (Alpetour), 3, Denis Dolinšek (Branik), 4. Marko Ribnikar (Tržič), 5, Mladen Franko (Gorica),6. Primož Matičič t Novinar). M. Lovšin Alpsko smučanje Veleslalom Komende, Most in Križa Krvavec — Prek sto smučarjev in smučark seje minulo nedeljo kljub slabemu vremenu zbralo na pobočjih Krvavca, saj jih je privabilo privlačno tekmovanje med smučarji krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste. Organizator letošnjega veleslaloma je bil Smučarski klub Komenda. Tudi letos je vladala precejšnja tekmovalna mrzlica, kajti prvo, drugo in tretjeuvrščeni poleg kolajne in diplome svoji krajevni skupnosti prismuča tudi dodatne točke Za prvo mesto dobi ekipa krajevne skupnosti 25 točk, za drugo 20 in za tret ie 15. Rezultati - člani od 16 do 25 let: 1. Milan Zorman, KS Komenda, čas 40,63; 2. Vili Korošec. KS Moste, 40,68; 3, Aleš O čepek, KS Komenda, 40,97; 4. Tomaž Skrjanc. KS Križ-41.34; 5. Edo Plevel, KS Komenda, 41,61; člani od 26 do 35 let: 1. Franc Strehovec, KS Moste, 38,77; 2. Vito Peter lin, KS Moste, 41,76; 3. Hudi Prelc KS Komenda, 11,83; 4. Janez Uršič, KS Komenda, 42.00;. 5. Franc Zar-nik, KS Moste, 42,16: člani od 36 do 45 let: 1. Milan Šinkovec, KS Komenda. 52,13: 2. Janez Špenko. KS Moste, 52,50; 3. Vinko Petek, KS Križ, 54,96; 4. Slavko Sodnik. KS Komenda, 1,00,96; 5. Ivan Kiušnik, KS Komenda. 1,17,80; veterani nad 45 let: 1 Slavko Kern, KS Komenda, 56,74; članice do 25 let: 1. Milena Bremšak, KS Komenda, 23,96; 2. Joži Strehovec, KS Komenda, 24,01: 3. Irena' Š tu par. KS Komenda, 24,64; 4. Marta Kosec, KS Križ, 47,00; članice nad 25 let: 1. Marija Krizman, KS Komenda 32,03; 2. Alenka Potokar. KS Komenda, 32.87; 3. Marjeta Peterlin, KS Moste, 33,0$; 4. Mojca Prelc. KS Komenda, 35,78 ; 5. "Martina Martinjaš, KS Komenda, 39,27; pionirke do 8. razreda: I. Valerija Sodnik, KS Komenda, 29,66; 2. Vlasta Štebe, KS Moste, .30,20; 3. Sonja Petek, KS Križ, 34,22; pionirji od 5. do 8. razreda: 1. Matjaž Štebe, KS Komenda, 21,17; 2. Robert Slapnik, KS Komenda, 22,23; 3. Franc Dobnikar, KS Komenda, 22,42; 4. Matjaž. Sitar, KS Komenda, 22,82; 5. Alojz Hrovat, KS Komenda. 23,55; cicibani do 4. razreda: 1. Uroš Kermavner, KS Komenda, 27,45; 2. Aljo-ša Mart in jak, KS Komenda, 27,99; 3. Marko Uranič, KS Moste, 28,77; 4. Sandi Ovijač, KS Komenda, 31,13; 5. Primož Tabernik, KS Komenda 31,26; ekipne uvrstitve: i. KS Komenda, 315 točk s sedmimi prvimi in po štirimi drugimi in tretjimi mesti; 2. KS Moste. 135 točk z enim prvim, štirimi drugimi in dvema tretjima mestoma; 3. KS Križ. 30 točk in dve tretji mesti. J. K. Dežmanova in Robič LJUBLJANA - Tekmovanja v alpskem smučanju za pionirje v pokalu Coca-Cole so končana. Tudi letošnja sezona 1981-82 je dobila svoje zmagovalce v vseh kategorijah in disciplinah. Starejše pionirke in pionirji so to sezono imeli štiri veleslalome (Zelenica, Podkoren, Kanin, Ošven) in isto število slalomskih nastopov (Topla, Kobla, Kanin, Kobla). Vsi pa so se pomerili tudi v dveh smukih na Zatrni-ku. Točkovanje je bilo na enak način kot ga imajo v svetovnem alpskem pokalu. V skupnem seštevku se upoštevajo točke najboljših dveh uvrsti-štev v slalomu in veleslalomu ter najboljša mesta v smuku. Skupna zmagovalca sta, kot lani, K ran j Čanka Mojca Dežman in Jeseničan Sašo Robič. Vrstni red — st. pionirke — slalom: 1. Dežman (Triglav) 50, 2. Segula (Novinar) 35, 3. Bokal (Alpetour) 32; veleslalom: 1. Svet (Novinar) 50, 2. Dežman (Triglav) 45, 3. Šareč (Novinar) 32; smuk: 1. Dežman (Triglav) 25, 2. Zaic (Novinar) 20, M. Koprol (Olimpija) 15; skupno: 1. Dežman (Triglav) 120, 2. Svet 90, 3. Zaje (obe Novinar) 77; ml. pionirke: slalom: 1. Pušnik (Cma) 50, 2. Matičič (WD) 45, 3. Napotnik (Mežica); veleslalom: 1. Kotnik (Kranjska gora) 50, 2. Pušnik (Cma) 40, 3. Matičič (VVD) 35; skupno: 1. Pušnik (Cma) 90, 2. Matičič (WD) 80, 3. Napotnik (Mežica) 73; ml. pionirji — slalom: 1. Grašič (Alpetour) 50, 2. Grilc (Triglav) 45, 3. Gosar (Kranjska gora) 40; veleslalom: 1. Grašič (Alpetour) 50, 2. Koštan jec (Fužinar) 40, 3. Treven (Radovljica) 34; skupno: 1. Grašič (Alpetour) 100, 2. Gosar (Kranjska gora) 67, 3, Jovan (Radovljica) 62; st. pionirji —' slalom: 1. Robič 50, 2. Zan (oba Jesenice) 45, 3. Miklavčič (Matajur) 32; veleslalom: 1. Robič 50, 2. Zan (oba Jesenice) 45, 3. Peneš (Triglav) 40; smuk: 1. Robič (Jesenice) 25, 2. Planinšek 20, 3. J. Jerman (Olimpija) 20; skupno: 1. Robič 125, 2. Zan (oba Jesenice) 102, 3. Peneš i (Triglav) 82. M.Lovšin Motpkros Rendulič presenetil Tržič — Začelo se je republiško prvenstvo v motokroKU in to v kategorijah 50 in 125 kubičnih centimetrov. Prva tekma v Orehovi vasi je bila umetna za Gorenjce. Mladi 14-letni Robi Rendulič iz Dupelj. član AMD Kranj, in klubski tovariš Želj-ko Cuk sta ekipno zmagala. Rendulič je bil tretji, čeprav je bila to zanj šele prva dirka, Cuk pa je bil sedmi. Oba vozita v kategoriji 50 kubičnih centimetrov in sta izjemno obetavna tekmovalca. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov se je od Gorenjcev najbolje odrezal član AMD Tržič Roman Hribar, ki je bil 13., Branko Beganovič pa je bil 22. Bogdan Trček iz Zirov pa je bil 24., med 40 tekmovalci. M. J en kole Smučarski teki Ivu Čarmanu tretji naslov Pokljuka — Idealno sončno vreme, dobro speljane smučine in še vedno obilica snega so dali polet tekmovalcem in tekmovalkam v smučarskih tekih na zadnjem letošnjem državnem prvenstvu v najdaljših disciplinah. Člani so imeli obračun na 50 kilometrov, dekleta in mladinci pa v dvajset kilometrski progi. V vseh kategorijah je nastopilo petdeset naših najboljših tekačev. Prvenstvo, ki ga je organiziral S K Triglav iz Kranja, je bilo tudi tokrat vzorno organizirano. Ze na startu članov v najdaljši smučini je bilo jasno, da bo obračun med lansko-let nim prvakom Cvetom Podlogarjem iz Gorij, vojakom Ivom Carmanom in seveda vedno boljšim Dušanom Djuričičem iz Mojstrane. V ožjem izboru za visoka mesta sta bila Še Janez Rebršak iz kranjskega Triglava in Bojan Cvajnar iz ljubljanske Olimpije. Vprašanje je bilo, ali bo vojaku Ivu Carmanu uspelo, da bo osvojil še tretji letošnji državni naslov. Pred nedeljskim tekom na petdeset kilometrov je Ivo Carman osvojil že državna naslova na 15 in 30 ki I omet rov. Favoriti so že na prvih kilometrih budno pazili vsak na vsakega. Tudi Ivo Ca. man je pridno s samo zanj značilnim tekaškim ritmom in njegovo trdo voljo grabil kilometre. Ze na polovici proge je bilo jasno, da tokrat razpoloženemu Carmanu ne bo lahko priti do živega. To je pokazal tudi že štirideseti pretečeni kilometer. Sonce je neusmiljeno žgalo, smučina je postala težka, a vojak Carman je še kar naprej grabil. Hitro in zanesljivo je tekel tudi zadnjih deset kilometrov in zmaga ter tretji letošnji državni naslov je bil njegov. DrugouvršČenega Cveta Pod-logarja je Carman na koncu prehitel nekaj več kot za tri minute. Enako zagrizen boj je bil tudi za bronasto odličje Vse do peiega kilometra pred ciljem jo je imel v rokah Dušan Djuričič. Toda iz ozadja ga je vztrajno sledil Janez Rebršak, ki je deloval Im)Ij sveže kot Mojstrčan. In prav zadnjih pet kilometrov je bilo usodno za Dušana Djuričiča, ki je ravno v zaključnem delu izgubil tretje mesto. Enako borbenost kot člani so na dvajset kilometrov pokazali tudi mladinci. Toda tu je bil zmagovalec določen že pred startom. To je mladi obetajoči tekač ljubljanske Olimpije Jani Kršinar, ki je odlično tekel tudi na zaključku letošnjega tekaškega svetovnega pokala. Kršinar je opravičil svojo nadarjenost, čeprav je imel skoraj enakovredna tekmeca v Kle- Jezerjani najuspešnejši Tržič - Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Tržič je na smučišču pod Storžičem pripravil tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, Kramarjev smuk Tradicionalni) tekmovanje, ki se ga je letos udeležilo okrog 150 članov alpinističnih odsekov in planinskih društev, sodi v okvir tekmovanj za alpinistično prvenstvo Slovenije. V tem tekmovanju so imeli največ uspeha Jezerjani, ki so zmagali tako med alpinistkami kot med alpinisti Med alpinistkami je osvojil drugo mesto AO Impol, tretje pa AO Rašica, med alpinisti pa je osvojil drugo mesto AO Mojstrana, tretje AO Tržič, četrto AO Rašica in peto AO Tržič II. ekipa. Oblačno vreme je tekmovanje nekoliko motilo. Nastopajoči so se pomerili na progi, ki je imela 23 vratic. Rezultati — pionirke: 1. Kramar (Tržič) 28,78, 2. Por (Kranj) 29,37, 3. Kramar R. 31,06, 4. Perne 31,57, 5. Kramar A. (vse Tržič) 32,80; pionirji: 1. Meglic A. 25,22, 2. Meglic F. (oba Tržič) 26,31, 3. Bitenc 26,72, 4. Kralj (oba Medvode) 27,17, 5. Lovrenčak ' (Tržič) 27,39; alpinistke: 1. Kmičar 27,04, 2. Kern (obe Jezersko) 29,05, 3. Lavrih (Radovljica) 31,40, 4. Ku-naver (Matica) 32,04, 5. Fajs (Impol) 32,20; alpinisti: 1. Karničar (Jezersko) 36,59, 2.-3. Rozman (Tržič) in L. Karničar (Jezersko) 37,76, 4. Pečar (Mojstrana) 38,78, 5. Kranjc (Idrija) 39,61; planinke: 1. Nahtigal (Jezersko) 26,95, 2. Kodrič (Tržič) 23,58, 3. Koščina (Medvode) 31,28, 4. Šverc (Maribor) 33,56; planinci: 1. Rozman 38,67, 2. Komac 38,78, 3. Kralj 39,74, 4. Rozman (vsi Tržič) 39,89, 5. Karničar (Jezersko) 40,00; ekipno — alpinistke: 1. AO Jezersko 56,00, 2. AO Impol 67,36, 3. AO Rašica 69,23; alpinisti: 1. AO Jezersko 121,00, 2. AO Mojstrana 121,39, 3. AO Tržič 123,24, 4. AO Rašica 126,42, 5. AO Tržič II 133,54. J. Kikel Kajakaštvo Spust v Tacnu Tacen — Kajakaši in kanuisti so se zbrali v Tacnu na tekmi v spomin naDare-ta Bernota. Razen domačih tekmovalcev so sodelovali tudi Avstrijci. Slovenski tekmovalci so pokazali dobro pripravljenost, saj je le pri članicah zmagala Avstrijka VVolfhardtova. Pri veteranih je ponovno slavil Kranjčan Martin Grašič, Milan Stupnikar pa je bil četrti. REZULTATI - mladinci - K-l: 1. Murgelj (NivoCelje), 2. Cižman (Rašica), 3. Abramič (Soške elektrarne); člani K-l: 1. Oblokar (Soške elektrarne), 2. Wolf-hardt (Avstrija), 3. E. VVolhardt (Avstri- i'a),... 12. Pavel Kalan (Kranj); članice C-l: 1. VVolfhardt (Avstrija), 2. Denša (Ljubljana); veterani K-l: 1. Martin Grašič (Kranj), 2. Matakovič (Zagreb), 3. Vesel (Rašica), 4. Stupnikar (Kranj); člani "C-l: 1. Masle (Ljubljana), 2. Pintar (Ljubljana), 3. Jelene (Ljubljana); člani C-2: 1. Zupančič-Gradišar (Ljubljana), 2. Tinč-Titan (Mura), 3. Simončič-Volk (Ljubljana); FraneStirn menčiču iz Dola in Štefanu Ku (Gorje) 2;25:36,«), 3. Rebršak fl 2:30:16,8, t. D. Djuričič iMo>. 2:30:28,4. 5. Cvajnar (Olimpija J mladinci — 20 km — 1 Kri; pija) 55:54,6, 2. Klemenčič [Di\ 's** 3. Kustec (Kranjska gora ;" ženske - 20 km - 1. Munih (Oba) 1;07:19,3, 2. Jelovčan (Triglav I 1" 3. Raišp (Pohorje-H(xe) 1.10:584. D H u Ponovno Ahačičev memorial Tržič — Novoustanovljeno ; društvo v Bistrici pri Tržiču ie vsa* vanju z OO ZSMS Bistrica pripnw»fc morialno tekmovanje v veleslaha*j Ahačičev memorial. Tekmovanje }< [ na Zelenici, nastopilo pa je več 1n< smučarjev in smučark vseh startati Tekmovanje v s poni n na rjarua^ ga kurirja Karla Ahačiča in predvor tekmovalca v smučanju so v Bistre! leti že organizirali, vendar je tel potem zamrlo. Po triletnem pr spet oživelo na pobudo novouatta* nega ŠD Bistrica, da z organizacijo1 tekmovanje spet obudi spomr na' in športnika. Rezultati — mlajše pionirke ; a 25,43, 2. Javornik 27,93. 3. Botnar i mlajši pionirji: 1. Soklič 25.4S : v 25,58,'3. Lapajna 26,11; st. p»r Kramar B. 28,13, 2. Kramar R Kapel 28,34; st. pionirji. 1. Meji 25,28, 2. Meglic A. 25.35, 3. Kina': ženske do 30 let: 1. Ruparčič 243tt< parčič B. 26,18, 3. Dovžan KJt & nad 30 let: 1. Kramar 27,77 2. B« 28,64 , 3. Hladnik 32,60; molki od let: 1. Kralj 22,91, 2. Pmtarič I Rozman 23,61; od 25^35 let- 1 f 22,68, 2. Jerman 22,96, 3. MepV ■ nad 35 let: 1. Soklič 23 74 I M 23,88, 3. Ahačjč 25,09. J Ki Zmagal Polet Trtic - V organizaciji SŠD Si osnovne šole heroja G raj zarja in * i SK Tržič je bilo na smučišči na 1** letošnje šolsko prvenstvo učence' | učenk tržiških osnovnih sol v v«I«l mu. Na prvenstvu je nastopi« najboljših smučarjev in smučark v starostnih kategorijah, ki so si > pravico do nastopa z dobrimi uvi na prvenstvih posameznih šol. Največ uspeha med ekipami j« ekipa SŠD Polet z osnovne šok I BraSča iz Bistrice pri Tržiču, ki j« ""I la skupen čas 14:3934, drugo mesNj osvojilo ŠŠD Storžič s časom H:** tretje ŠŠD Kokrški odred iz Knk* »I som 15:40,41. Med posamezniki pa so bili a naslednji rezultati: cicibanke: 1. t* (Polet) 1:02,44, 2. Godnov 1:0185 ški odred), 3. Meglic (KO) 1.05,45,41 marič (StoržiČ) 1:06,22, 5. Bomar & 1:06,42; cicibani: 1. Jazbec (KO) 55." Lapajna (P) 57,17, 3. Sivic (KO) 57 Gradišar (KO) 58,14, 5. Ahačič (P* i ml. pionirke: 1. Soklič (P) 565:.: <~ mar (S) 1:02.54, 3. Jwomik (P^ 1-utSM Zupan (S) 1:04,46, 5. Hladnik [?) H ml. pionirji: 1. VidoviČ (S) 53.7: : '< (P) 55,29, 3. Primožič (S) 56.7,* 4 M (S) 56,82, 5. Meglic (S) 57.16; st. p 1 Kramar (S) 58,03, 2. Strnih (SI ™ Hladnik (P) 1:00,13, 4. Kapei [f 5. Ribnikar (S) 1:01.00; st. pio Markič (P) 52,34 , 2 Krapež (P) *■* (Jzar (S) 52.90, 4. Švab iT' VU; ; (S) 5355. NAVDUŠENI ZA SMUČANJE Tržič — Osnovna sindikalna orpsi cija v TOZD Obutev v tovarni Peta pripravila tekmovanje v veleslakai«^ Zelenici. Med ženskami so bile nsjhs Olga Bencina, Majda Razumi. P Vogelnik, Marjana Zalairuk. Ruparčič, Cilka Kramar, Joli Sad*, landa Ribnikar. Cilka Brodar r Meglic. Med moškimi pa so proja aaj^ treje prevozili Anton PrimohčvAaM. Meglic, Janez Bencina, Beno ; Lado Sedej, Franci Jerman. Boso D«*r« Dušan Jazbec. Miroslav Meirk m Jt , Slatnar M Jetok. OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 21. STRAN GLA8 Sodobna kuhinj .dom Kuhinjo lahko ipremenite v p postor. Izberite! tpremo in pravi pvetujtes > ; ftokovnjaki. Do 17. aprila lahko rMelalkinih siagovnicah v Ljubljani iy Mariboru ter v prodajalni v Kamniku, lupite kuhinjsko opremo a naslednjim i ugodnostmi: brezpla&n prevoz *to 30 km od prodajalne. : ~~ nasvet« -J . strokovnjakov iz proizvodnje, — kuhinjski prostor po potrebi izmerimo pri vas doma, — pri nakupu na potrošniško posojilo so v času akcije obresti le 6 % akcija traja že celo vrsto let in v tem času je že cela množica kupcev izkoristila ugodnosti in prednosti nakupa pri Metalki. Ni neskromno, če rečemo, da so bili zelo zadovoljni. Zdaj je pravi čas, da se jim pridružite tudi vi! Priporočajo se: Metalka, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea. © metalka V zeleni, oranžni, beli, svetlo modri in rumeni barvi imajo pri Merkurju v GLOBUSU poličke za telefone in imenik. Priprav- na stvar, ki jo montirate kamorkoli. Pa lična obenem. Iz trde plastike so. Cena: 800,65 din Na športnem oddelku Kokre v GLOBUSU so že razstavili nekaj kamp opreme. Med drugim tudi stolčke za kampiranje in ležalne stole za počitek, son- čenje, za kampiranje ali za na teraso. Cena: stoli od 594,17 do 836,50 din ležalni od 706,72 do 2.822,11 gre na srečo Igre na srečo LOTERIJE SLOVENIJE so na voljo tudi: v KRANJU — ha avtobusni postaji v KRANJSKI GORI — v trafiki v.MEDVODAH — v kiosku Loterije /K AVTOKOVINAR Skofja Loka, Kidričeva 51 J*M objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 DVA KV AVTOMEHANIKA r servisu osebnih vozil t ENEGA KV AVTOKLEPARJA % ENEGA K V AVTOLICARJA oz. i ENEGA NK DELAVCA vavtoličarski delavnici Ml. - končana poklicna šola za avtomehanike Mil. - končana poklicna šla za avtokleparje pil - končana poklicna šola za avtoličarje '4. - končana osemletka ifttpMna dela in naloge je poseben pogoj poskusnega dela, ki traja Kajter odslužen vojaški rok. (midohodek po Pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za oseb- *^W|«eae ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na ^3*kf Delovna organizacija Avtokovinar Skofja Loka, Kidri-JJPMffftafL OBRTNA ZADRUGA ZA PREVOZNE IN STROJNOGRADBENE STORITVE »PREVOZNIK GORENJSKE« p,o. Kranj, Likozarjeva 1 Sa podlagi sklepa zadružnega sveta razpisujemo prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA za opravljanje administrativnih in blagajniških del '♦Uji: - srednja izobrazba ekonomske, komercialne smeri ali upravno administrativne- smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj P**ttti nai za zgoraj navedena dela in naloge pošljejo ponudbe z T4«iliv 15đneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. HfldiAatebomo o izbiri pismeno obvestili. Industrija volnenih izdelkov Zapuže z n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja pri TOZD Tekstilna tovarna SUKNO razpisuje naslednja prosta dela in naloge 2 VZDRŽEVALCA PREDILNICE ČESANE PREJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o združenem delu izpolnjevati še pogoje: — dokončana kovinarska šola K sodelovanju vabimo tudi mlajše moške z nedokončano osnovno šolo, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi na naslov: Sukno Zapuže, (za razpis) Zapuže 10/a, 64275 Begunje. O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. Trgovsko podjetje nama LJUBLJANA vabi potrošnike na degustacijo osvežilnih pijač RADENSKE RADENCI v svoji prodajni hiši Veleblagovnica Skofja Loka, v samopostrežbi. TEDEN RADENSKE v Namini prodajni hiši od 5 do 9. aprila vam daje možnost, da se boste v tfrofrh poletnih dneh lažje odločili za dobro osvežujočo pijačo V prvem nadstropju veleblagovnice lahko izberete tudi zanimive spominke z oznako radenske GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 6.APRILA 1«? Elementi za zunanjo ureditev Vegrad Vegrad Titovo Velenje izdeluje različne betonske elemente, s katerimi boste sami olepšali okolico stanovanjskih hiš. Izdelki so trajni, ne potrebujejo vzdrževanja, v različnih barvah pa boste estetsko oblikovali prostor. Betonske tlakovce priporočamo za tlakovanje dvorišč, poti, parkirnih prostorov. Tlakovce po potrebi lahko odstranite, nato pa po/ožite v prvotni položaj. Travne plošče so primerne za tlakovanje poti, dovozov do garaž. Z uporabo plošč ohranite zelene površine, saj pri hoji in vožnji ne boste ovirali rasti trave. V** Betonske tlakovce in travne plošče lahko kombinirate, z različnimi barvami pa boste dosegli razgibanost prostora. Betonski elementi za klopi, cvetlična korita, stopnice pa so primerni za ureditev okolice hiš. Izdelke lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom in v Vegradu, tozd Ve-mont, Titovo Velenje, telefon 063/850-019, kjer boste dobili vse potrebne informacije. IMOS - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge za obrat družbene prehrane KV KUHARJA Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: - zaključena poklicna Šola - smer kuhar in tri leta delovnih izkušeni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom dveh mesecev. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov delovne organizacije. Delovna organizacija povrne stroške prevoza na delo, oziroma zagotovi stanovanje v samskem domu. Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Imos — splošno gradbeno podjetie Tržič, Blejska cesta 8, kjer dobijo tudi vse informacije. * Objava velja do zasedbe del in nalog. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. Kranj, Gosposvetska 10 Delovna skupnost skupnih služb Kranj razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo - VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo iz polnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še: brazba pravne, upravne ali sociološke smeri, — visoka ali višja strokovna izoL- - najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, - izkazane organizacijsko-vodstvene sposobnosti, — moralno politična neoporečnost. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v w po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o o Delo roku 15 dni skupnih služb Kranj, Gosposvetska 10. O izidu bodo obveščeni v™* ifpno,t po poteku razpisa. roku 30 dni lasinrisPocK 9170 FERLACH. I 3 HAUPTPLATZ13 Tel. 04227/3249 ^ISEMUN^ Nudimo vam: motorne in električne kosilnice STIHL motorne žage, HUSOARNA motorne žage, verige za vse motorne žage, SKF kroglični ležaji, GRUNDFOS črpalke, elektronski žepni računalniki Imamo zastopstvo in prodajo" električnega ročnega orodja firm: BOSCH, MAKITA, METABO in sicer za: vrtalne stroje, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage, skobeljnike . . . VAS DOM 82 Znani smo po nizkih cenah Govorimo slovensko. agrotehnika-gruda Delovna organizacija AGROTEHNIKA - GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. Ljubljana, Titova 38 - 40 Komisija za delovna razmerja TOZD Agrotehnika, trgovina n. sol. o. Ljubljana, Titova 38 objavlja prosta dela in naloge v prodajalni Skofja Loka SAMOSTOJNA PRODAJA BLAGA S SVETOVANJEM Pogoji: — končana šola za prodajalce — tehnične stroke, 3 leta delovnih izkušenj ter 60 dnevno poskusno delo Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po Izbiri. KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIČ IŠČE PASTIRJA za pašo ovac na Kriški gori od 1. 5. do 15. 10. 1982 Podrobnejše informacije dobite v K Z Tržič. Križe 25 ali po telefonu 57-004. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC K ranj DS Družbeni standard JESENICE Heroja Verdnika 40 V skladu s 53. členom statuta DELOVNE SKUPNOSTI DRI t- ■ BENI STANDARD Jesenice in po sklepu delavskega sveta DO razpisujemo delov* naloge in opravila VODJE DS DRUŽBENI STANDARD Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kand naslednje pogoje: u,aai 'spolnjevati*? - da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo m- hk^ organizacijske ali gostinske smeri, Kradbene, ekononataf - da ima 5 let delovnih izkušenj na delovnih m^tiu nosti, "»stih svoj« stroko - da ima moralno etične kvalitete, ter aktiven cui samoupravnih odnosov oonos do razviian« Dela in naloge vodje delovne skupnosti Družini ♦ _, jemo za obdobje 4 let. ^ruzoeni standard razpi Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili n i razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi v zaprtih v .lzP0,ni«v*, ko »za razpisno komisijo« na naslov SGP Cr j/.OJn,cah zoni' Družbeni standard Jesenice, Heroja Verdnika 40 Kr*n*' 08 IH*/1?! SERVISNO PODJETJE KRANJ I km TI Tavčarjeva 45 jŠJ mlX^a na Dodla^ 8kleP« DS J'avno licitacijo za prodajo tovornega avto- TAM 60 T - KIPER nosilnost 2 t, letnik 1977, v voznem stanju. Izklicna cena je 165.000 din LicitaHi. k~ *-trtek, 8. aprila 82 ob 9. uri na obratu II,Tomšičeva ulica. licitacija bo v če- h^ČF^Jt^ZpPed Petkom licitacije položiti lt% varščino, od izklicne cen. -4 blagajni podjetja. Kupec plača tudi 28,9 % prometni davek. "»"lene cene pri Ogled vozil« je moten uro pred pričet kom licitacije. JBUAPRILA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 1 1 telefon 27-960 '•■roti porodnišnice) flA It uprava komerciala 28-4*33 PRODAM J WKE cmrese za ŽIVE MEJE in | VSI NJENI Begunje, 25. marca 1982 ta ZAHVALA '). boleti izgubi naše drage in spoštovane mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ŠTEFANIJE OMAN p. d. Jergovčeve mame t zahvaljujemo sosedom za pomoč v bolezni in ob smrti, sorodnikom, trnom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence H ix tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo M dolžni dr. Janezu Pustavrhu za večletno zdravljenje na domu, ■M tako hvala tudi medicinskima sestrama Mojci in Branki za skrbno tf*r, na domu. Zahvaljujemo se za spremstvo sodelavcem iz Iskre kot ■/A lanom ZZB NOV Zabnica, gasilcem in pevcem za ganljivo petje, pomiku Janezu Šifrerju ter gospodu župniku hvala za njegove obiske i«dwma in za lep pogrebni obred. Hvala pa tudi vsem, ki so imeli našo drago mamo radi in jo bodo ohranili v zvestem spominu. VSI NJENI Zabnica, Breg ob Savi, Dobrunje, 1. aprila 1982 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rdeč žamet. Telefon 22-282 3022 GLISER tuje izdelave s PRIKOLICO in MOTORJEM 40 KM Janson in opremo za smučanje prodam ali zamenjam za 1 leto starega »FIČKA« ali novega 126-P. Telefon 60-923 v službi (Ludvik Sterbenc) .3023 Zamenjam BIKA, starega 7 tednov, za TELICO enake starosti ali starejšo. Peč-nik, Bodovlje 1, Skofja Loka 3024 Prodam leseno OBLOGO za stene ali NAPUSC. Suha 40, Kranj 3025 Polaroidni FOTOAPARAT kodak EK 200 instant camera z motorjem in FLES hanimex K 400 prodam. Dolinšek, Va-ljavčeva 3, Kranj, tel. 21-403 3026 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Pipanova 38, Šenčur 3027 Prodam zgodnji beli semenski KROMPIR kifelčar - jana. Zabnica 68, Hafner 3028 Prodam 3 mesece starega JAGENJČKA. Gorenja vas - Reteče 40, Skofja Loka 3029 Prodam KRAVO pred telitvijo. Mara Medja, Planinska 11, Bled 3030 Prodam NEMŠKO OVCARKO z vzrej-nim dovoljenjem, staro dve leti. Peter Bizjak, Sp. Gorje 146 3031 Prodam rabljeno brako PRIKOLICO z naletno zavoro in gumijast ČOLN sprinter semperit. Ogled pri Milanu Kosiju, Jenkova 10, Kranj, tel. 21-090 od 8. do 12. in od 15. do 18. ure 3043 BETONSKO ŽELEZO, premera 10. in zaščitno steklo za čoln GT 400, GT 402, prodam. R. Bojan, Gorenjesavska c. 38, Kranj 3044 kupim wmmm Kupim OTROŠKI VOZIČEK (marelo) in STAJICO. Naslov v oglasnem oddelku. 3032 vozila Prodam OPEL ASCONO standard, letnik 1978. Janez Kalan, Praprotim 21, Selca nad Škofjo Loko, tel. 064-60-877 do 14. ure 2850 Prodam SIMCO 1100, letnik 1972. Pipan, H rastje 135, tel. 24-523 2830 Prodam VW, letnik 1974. Cerklje 99 2837 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Ogled vsak dan. Mirko Ašanin, Tončka Dežmana 2, Kranj — Planina 3033 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1972, v nevoznem st£.nju, za dele. Ogled vsak dan. Malovrh, Potoče 25, Preddvor (proti Jezerskem) 3034 Prodam 126-P, letnik 1978, za 65.000 din. Peter Oblak, Frankovo naselje 55, Skofja Loka 3035 Prodam "ZASTAVO 101, letnik 1972, re-gistiran do oktobra 1983, cena 2,3 SM Kranj, Delavska 56, S t razišče 3036 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, športno preurejeno, široka platišča Jože Tomažič, Sebenje n. h., Tržič 3037 Prodam R-4, letnik 1977, registriran do marca 1983. Ogled vsak dan popoldan Jožo Bagudič, Straža 7, J esenice 3038 Prodam SIMCO 1301 S neregistrirano letnik 1970. Poklukar, Poljšica 13 Ze Gorje, tel. 064-77-811 od 8. do 14. ure ' 3039 Prodam ZASTAVO 101, nevozno. Udir, Kamna gorica 64, tel. 79-424 3040 Prodam dva komplet KOLESA za »fičota« in zadnje steklo z okvirjem in okvir za sprednje steklo za lado 1200 Telefon 62-100 3041 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1977, prevoženih 42.000 km. Informacije po tel. 77-779 3042 stanovanja Soliden mlajši moški išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Možno predplačilo. Ponudbe po tel. 23-248 dopoldan 3045 Mlada zakonca iščeta na Gorenjskem GARSONJERO z možnostjo uporabe kuhinje in kopalnice. Pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Pomoč 3046 Oddam SOBO dvema dekletoma v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 3047 posest! V Kranju najamem PROSTOR za atelje. Telefon 22-276 3048 Zamenjam komfortno vrstno marleso-vo HIŠO 7. vrtom (71 kv. m) v Mariboru za ustrezno STANOVANJE v Ljubljani, Skofji Loki ali Kranju. Ponudbe pod: Soglasje 3049 Na lepem sončnem kraju, 20 km iz Kranja, prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem. Informacije v Hotemažah št. 46, Preddvor 3050 zaposlitve Na dom vzamem delo za ročno sestavljanje, pakiranje, ugrajevanje ali razno izsekovanje na ekscentrični stiskalnici. a. Malovrh, Potoče 25, Preddvor 3051 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame IVANE OMERZA okrajne babice v pokoju Wt/eno in iz srca se zahvaljujem dobrim sosedom in prijateljem Šepetavče\im. Ropotarjevirn in »vim iz Trboj za pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom in znancehi za i/rečene tolazilne besede in izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti. pMebna hvala Milanu Novaku za govor ob odprtem grobu. Še posebej sc zahvaljujem domačim »vcem, pevcem Društva upokojencev Kranj-in mladini iz Tihoj. U vala tudi Janezu Podgoršek in Tonetu Jenko, kakor tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ,'• , ' .«3h.*.*iv* v'iv*ry.*>* nit-OBŽALUJOČA HČERKA ANGELA Trboje, 29. marca 1982 It in it obvestila OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke. Črne smreke in omorike (Pančičke) ter ciprese za ograje, dobite pri Kan-cilija, Kranj. Cesta Kokrškega odreda 12/a, (takoj za št. 12) v bližini vodovodnega stolpa. SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-soma in itisona. Čistim za zasebni m družbeni sektor. Kličite po tel. 25-819 od 14. do 20. ure. , f?xlz Pred vhodom na kranjsko pokopališče je odprta nova prodajalna - kiosk CVETLIČARSTVO ANI KOS. Imamo bogato izbiro rož in sveč. Izdelujemo tudi vence, ikebane, šopke in po želji aranžiramo. Odprto je vsak dan od 8. do 18. ure razen nedelje MU UGLASUJEM in popravljam klavirje. Kličite po tel. 50-520 -3052 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije naročite Spilerju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Od 9. do 19. aprila bomo na sejmu v Kranju pod naslovom »Peterka iz Mengša in Špiler kot zastopnik«. Pn večjih naročilih bo sejemski popust. 3054 23.STRAN GLAS izgubljeno! Ušel je BIKEC, težak približno 200 kg. Kdor kaj ve o njem, naj proti nagradi sporoči Jakobu Oblaku, Hraše 21, Smlednik 3055 ostalo Popoldansko VARSTVO za-dva majhna otroka iščemo. Nudimo dobro plačilo. Telefon 75-895 - Radovljica AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ Izvršilni odbor Avto-moto društva Tržič objavlja prosta dela in naloge DVEH INŠTRUKTORJEV PRAKTIČNE VOŽNJE AVTO-ŠOLE A IN B KATEGORIJE za nedoločen čas Pogoji: — inštruktorski izpit, — poskusno delo 3 mesece Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe ali se zglase osebno v pisarni društva Tržič, Ul. heroja Bračiča 4. OBVESTILO O ZAPORI ULIC V MESTU KRANJU V mesecu aprilu ho Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj pričela z vzdrževalnimi deli v naslednjih ulicah mesta Kranja: PREŠERNOVA ULICA bo zaprt a za ves motorni promet od 12. do 23. 4.1982 na TAVČARJEVI, TOMŠIČEVI in REGINČEVI ulici bo promet oviran od 5. do 12. 4. 1982.- Popolna zapora teh ulic pa bo v času od 12. do 23. 4. 1982. Zaradi nemotenega poteka vseh vzdrževalnih del naprošamo vse uporabnike navedenih ulic, da se držijo naslednjih navodil: 1. Prebivalci mestnega jedra naj osebne avtomobile parkirajo na Titovem trgu namesto v ulicah. _ . 2. Dostava do trgovin naj se omeji na minimum Nujna dostava naj se organizira po dogovoru z izvajalci del (KOGP Kranj - TOZD Gradnje). 3 Za ostale uporabnike bo dostop do mesta v času popravila Prešernove ulice mogoč do parkirišča na Hujah in do Maistrovega trga. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj tfc ah LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV n. sol. o. Skofja Loka objavljajo naslednja prosta dela in naloge 1 DIPLOMIRANI PRAVNIK (1 delavec) 2 PREDKALKULANT - ANALITIK (1 delavec) 3* VODJA OBRATA DRUŽBENE PREHRANE - EKONOM (1 delavec) s 4 KUHAR - VODJA KUHINJE (1 delavec) 5. KUHAR (2 delavca) 6 STRUGAR (več delavcev) 7. KLJUČANIČAR (več delavcev) 8. LIČAR (1 delavec) 9. DELAVEC ZA PRIUČITEV NA DELA STRUGARJA 10 REZKALEC (2 delavca) 11 BRUSILEC - OKROGLO - RAVNO (1 delavec) 12. -ORODJAR (3 delavci) Kandidati za zasedbo objavljenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. - da imajo diplomo II. stopnje pravne fakultete, željena praksa pod 2. — da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske, tehniške ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 3. — da imajo gostinsko ali drugo ustrezno srednjo šolo in 3 leta delovnih izkušenj pod 4. in 5. - da imajo poklicno šolo za kuharja in željeno prakso pri pripravi toplih obrokov — malic pod 6. — da imajo poklicno šolo (OD do 15.000 din) pod 7. in 8. - da imajo poklicno šolo pod 9. - da imajo popolno osemletko, možnost pridobitve interne kvalifikacije (OD do 11.000 din) pod 10.. M. in 12. - da imajo poklicno šolo in odslužen vojaški rok Prijave z ustreznimi dokazi sprejema kadrovsko socialna služba DO in sicer v roku 15 dni po objavi. Tak čudno je naše življenje s svojo mračno zavestjo, da se pesem konča v plitvem jarku za cesto da se včasih konča, preden seje začela, brez zemlje in brez neba kot roža nedozorela. (K. KoviČ) V pioinelnj ju-sreči je izgubil svoje mlado življenje IGOR KRČ učenec 1. h razreda OSTAL NAM HO V LEPEM SPOMINU! UČENCI IN KOLEKTIV OŠ JOSIP BROZTITO I PREDOKME Predoslje. 5. aprila 1982 Koroškem, po Kranjskem ... Vsi izleti so bili lepi vsak po svoje, tako kot tale. pa res že dolgo ne. Se enkrat smo lahko spoznali', kako malo poznamo svojo domovino, Pa ti kraji, ki smo jih obiskali, sploh niso daleč. Mimogrede smo bili če/. Jezersko v Železni Kapli, potem pa naprej pod Obiljem po prebujajoči se Koroški mimo Hebree skozi Miklavževo in Zitaro vas pa pod Peco Izlet naročnikov — Lep dan je bil v soboto, ko smo se odpravili z našimi naročniki na Koroško. Veliko lepega in zanimivega smo videli: vasi pod Obiljem, Uišljo in Peco, se srečali z ravenskemi železarji, pa pri Prežihu v Kotljah smo se oglasili. Solziee v Peklu še niso pognale, a prebujala seje že tudi Prežihovina visoko nad Kotljami. r Nova številka Kinologa Pred kratkim je izšla že druga številka letošnjega Kinologa, glasila Kinološke zveze Slovenije. Tokrat poleg običajnih rubrik prinaša zanimivo novost. Uredništvo je sklenilo v sleherni številki predstaviti enega od jubilantov in častno prvo mesto v rubriki »Naši jubilanti« tokrat pripada Pavletu Bojcu-Stjenki, predsedniku Kinološke zveze, ki je nedavno praznoval 00-letnico. Kinolog tokrat piše o tem, kako udomačiti psa, predstavlja malo znane pasme tibetskih psov, posebno mesto pa namenja domači yasmi, kraškemu ovčarju. Poroča o nedavni skupščini Kinološke zveze, v uvodu pa bralce seznanja s spremembami v uredništvu. V času med prvo in drugo številko Kinologa je izšla tudi prva številka kinološkega informatorja, ki bo tekoče obveščal o delu kino- loških društev. D; Ž. proti Preval jam. Ne da se povedati kako hitro smo bili spet na naši meji in na slovenskem Koroškem. Skozi Poljano smo peljali najprej, vas, kjer je s 14. na lf>. maj 194fi Herle Frane-Nande i/ Mengša h ftlandrovei in Tomšičeva vodil poslednjo bitko druge svet ovne vojne v Kvropi. Ze je pred nami ravenska železarna, mogočna, prostrana. Vse do stanova njskih stolpnic sežejo njene proizvodne hale in skladišča na prostem. Preseneča urejenost tovarne. V nobeni tolikšni tovarni, kaj šele železarni, nisem videla tako urejenih zelenic in na oknih toliko rož. Pravijo, da ravenska železarna slovi po cvetju. Zdaj je bilo še prezgodaj, da bi jo videli v cvetju, pa vendar je bilo na vsakem koraku opaziti to posebnost. Žlahtnost zunaj, žlaht-nost znotraj. Prav v tej železarni se kale najboljša jekla, za britve, nože, sablje, vzmeti in podobno. Čez 360 let že topijo, ulivajo in kujejo ravenski železarji. Po vojni je za tridesetkrat povečala svojo proizvodnjo. Leta 1939 so ga proizvedli 7557 ton, leta 1977 pa že 200.000 ton. Po vsem svetu poznajo njeno jeklo. Leta 1977 so tu proizvedli 83,1 odstotka plemenitih, 16,3 kvalitetnih ter le 0,6 odstotka navadnih vrst jekel. Ti odstotki se iz leta v leto spreminjajo v korist plemenitih jekel. Moderno urejeno proizvodnjo imajo. Računalnik uravnava delo topilnice. Draga naprava je bila to, vendar se jim je izplačala v šestih mesecih. Na ekranu se delavcu sproti kažejo potrebe peči, kaj in koliko je treba dodati ta trenutek. Nobenih večjih napak, ki "so skvarile cele peči, ni več. Kvaliteta je zagotovljena. Vendar tudi Ravenčane posti pomanjkanje surovin l>: prišlo več odpadnega železa k njim ... 5.200 delavcev ima ravenska železarna. Ob tovarni je raslo tudi mesto. Nova stanovanjska naselja so spremenila videz starih Raven, Kotel) in drugih krajev, kjer žive železarji. S Prežihovine nad Kotljami Voratic danes s ponosom gleda na blizu sto novih ličnih hišic v novih Kotljah. Kako drugače je danes za živelj tu spodaj, kot tedaj, ko je on še pasel tod. okrog svoja Jirsa in Bavha. Tudi dom Prežihovega Voranta smo si ogledali potem, ko smo se v restavraciji »Pod Uišljo« v Ravnah najedli in odžejali. Narodni park je Prežihovina. Saj bi tudi težko našli tako lep košček slovenske zemlje. Poleti mora biti lepo tu gori. Ob grobu spodaj na koteljskem pokopališču smo se poklonili njegovemu spominu, ob spomeniku padlim sredi starih K O tel j pa vsem padlim Kotel jčanom. Na spomeniku piše, da so se zadnje oktobrske nedelje 1943 Hotuljci s partizani tu pod lipo zbrali in zakleli: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Veliko je padlo dragocenih življenj tudi iz Kotelj. Slovenjgradec nas je pričakal sicer malce deževen, zato smo nekateri pohiteli v umetnostno galerijo, kjer ravnokar razstavljajo gobeline jugoslovanske likovne umetnice, drugi pa seveda v vinski hram. Harmonikar Peter je ves čas držal gor dobro štitnungo, še malo smo se pogovorili o tem in onem, pa smo bili spet v Kranju. Zadovoljni, kajti veliko smo videli, veliko novega slišali od Alpe-tourovega vodiča Janka Bidovca. Kar je veliko vredno na takšnemle izletu, da smo bili veseli, pa nobeden neroden. Da bi bilo še kdaj tako. D. Dolenc Kanalizacija Lesce— Radovljica - Samoupravna interesna komunalna skupnost radovljiške občine ima v programu tudi izgradnjo kanalizacije Lesce-Radovljica. Ob precejšnjih delih nameravajo obenem tudi urediti desni pločnik v Lesce, opraviti sanacijo ceste v Cankarjevem naselju ter zgraditi kolesarsko stezo. Cesta naj bi dobila novo asfaltno prevleko, naložba pa po predračunu'velja okoli 20 milijonov dinarjev. — Foto.D. Kuralt Kranjski turistični delavci: Mesto urejamo zase, _____ ne le za turista! Kranj — Na redni letni skupščini so se zbrali kranjski turistični delavci. Pregledali so delo preteklih dveh let in ugotovili, da so bili pri svojem delu uspešni: vsako leto so organizirali pustno povorko, odvoz kosovnega materiala, leta 1980 pa skupaj z ribiči in učenci iz Iskre obširno očiščevalno akcijo. Vsako leto društvo sodeluje v tekmovanju za lepo okolje. Lani je Kranj dosegel četrto mesto na Gorenjskem. Oktobra 1980 so organizirali izlet članov v Fiumicello, jeseni 1981 pa so jim italijanski prijatelji obisk vrnili. Obe srečanji sta bili združeni tudi z bogatimi kulturnimi dogodki, nastopi pevskih zborov in fiumicellske godbe na Gorenjskem. V sodelovanju s Turistično zvezo Hrvatske je kranjsko društvo orga- niziralo v Kranju propagandno-in-formativno srečanje predstavnikov naših delovnih kolektivov s turistič-nimni predstavniki Dalmacije in Istre, na katerem so se lahko dogovorili o možnostih letovanja naših delovnih ljudi v turističnih krajih Hrvatske. Zanimiva akcija, ki jo je organiziralo Turistično društvo Kranj, je bil nedvomno tudi posvet oziroma predavanje na temo »Kranjčani, ali poznate Kranj?«. Akcijo bodo tudi letos ponovili. V počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov so s sodelovanjem mentorjev turističnih krožkov organizirali pohod pionirjev ob spominskih obeležjih NOB, kjer so priredili tudi manjše svečanosti. Sploh je bilo delo s turističnimi pod- '•an/ski turistični delavci so se na skupščini posebej zahvalili dolgoletnemu \dpredsedniku društva Francu Dolinarju m tajnici Kak Dottnar, lire: Kr< podpredsedniku društva f rancu uoitnarju m tajnici h a ti uaunar. urez njunega /)rizadevanja za razio/ turizma v Kranju in okolici kranjsko turistično društvo zagotovo ne bi dosegalo takšnih uspehov. — Fatoi D. Dolenc mladki ena glavnih nalog v zadnjih dveh letih in prav temu se nameravajo še bolj posvetiti tudi v bodoče. V delo turističnega društva bi radi vključili tudi vse kranjske srednje šole. Živahna in uspešna je bila tudi trgovska dejavnost društva: glavni prihodek pomenita prodaja turističnih spominkov in oddajanje turističnih sob. Zal pa je zanimanje za turistične sobe lani upadlo. Medtem ko so imeli v letu 1980 18.944 nočitev, jih je bilo lani le še 12.309. Člani so dali vrsto predlogov, kako bi lahko poživili turizem v Kranju in okolici. Predvsem pa je treba Kranj očistiti. Ne le zaradi turista, ki prebije tu dan, dva, temveč zaradi nas. Vendar čiščenje ne bi smelo, seči le do svojega praga. Tako kot moramo pozimi očistiti sneg s pločnikov, bi morali skrbeti zanje tudi poleti in ne čakati na drage komunalce. Mesto bi morali odpreti /a turistične avtobuse, jim dati dovoljenje za parkiranje. Vse drugače bi morali prikazati zanimivosti Kranja. Ve I i -ko jih imamo, pa jih ne znamo izkoristiti. Prav bi bilo da se turistična dejavnost prenese tudi na desni breg Save, v Stražišče in do Mavčič, kjer ima turist veliko m ./.n ost i za rekreacijo. Jošt je prepreden s peš potmi, šempetrski grad je zanimivost zase in nujno bi ga bilo treba obnoviti, pokazati sitarijo. na Savi bi morali ponuditi čolnarjenje, v vaseh ob Sorskem polju pa bi lahko razvili kmečki turi/.em. Upajo, da bodo našli družbeno razumevanje. Za predsednika Turističnega društva Kranj je bil ponovno izvoljen Boris Sverko, delavec Alpetoura Kranj. D. Dolenc GLASOVA ANKETA Z Glasom je vedno lepo Na zadnji postaji, na Vranskem, malo preden smo dokončno »zašpilili« naš spomladanski izlet naročnikov; smo pobarali nekatere, kako je bilo, ko so izvedeli, da so izžrebani, kako se počutijo, če je bil zadosti zanimiv izlet, pa še o tem, kaj najraje preberejo v Glasu in kaj bi radi videli, da bi še zapisali zanje. Pa ne vem, ali jih je bilo navdušenje nad izletom tako prevzelo, da niso hoteli nobene kritične reči, ali pa je naš Glas res postal tako dober. Le to bi vsi radi, da ne bi z izleti prenehali, pa čeprav je stabilizacija. To nas druži, to nas skupaj drži, verjemite, je dejal tisti postavni fant, ki se je v imenu vseh zahvalil za to našo pozornost. no pregledam male oglase, pt kateri veterinar je dežuren tisti teden za naš konec, pa vse, kar se kmeta tiče. Pa tudi ostalo, saj veliko zanimivega prinese vsakič. Z izletom sem pa tako zadovoljen, kot še nikoli. Bomo že gledali, da bomo še kakšnega naročnika pridobili. Še ta mlade bomo prepričali.« Rafko Mravlja, Most na Soči: »Ze od 1954. leta, ko sem služil vojake v Makedoniji, sem naročil Glas, in ko me je leto kasneje življenje zaneslo na Primorsko, v Most na Sbči, je šel Glas z mano. Vsa leta skozenj spoznavam, kaj se dogaja na Gorenjskem, posebej pa v .Skofji Loki. Najprej seveda pogledam, če je kdo umrl, pa kako napredujejo v .Skofji Loki in v obeh dolinah. Zadnja stran je navadno najbolj zanimiva, pa srednje strani. Ja, moram vam pa povedati, da sem bil kar solza n od veselja, ko sem videl sebe napisanega v Glasu. Da. sem jaz, tako daleč od doma, imel tako srečo! Ze dan prej sem moral priti sem gor, domov bom šel pa ' Sele jutri ali pojutrišnjem. Bilo j(. pa zares lepo.« Jože Jakopič, Spodnje Gorje: »Vsa vas se je čudila, da sem ravno jaz izžreban. Z mano vred so se veselili in mi čestitali. No, tako pač nanese. Zreb je žreb, jaz sem bil pa zares vesel, da sem bil izbran. Enaindvajset let sem že naročnik. Dnevnik sem takrat odpovedal', pa Glas naročil. Pa mi še nikoli ni bilo žal. Najprej ved- Stefka Veternik, Tenetk* »Moram povedati, da sama n«ro bila izžrebana, ampak sem \m*\i posebno srečo. Franc Ramovi • Kranja ni mogel na pot, pa aa meni dejali, če hočem iti B sem bila takoj za. kajti v • sem že, kako lepo je na vaših tih. Glas imamo doma narečen Na očeta prihaja, ki je že 82 k-t star. Rada ga prebiram in pn hiši bo ostal tudi potem, ko morda nekoč očeta ne bo več. Da bi p * kaj izboljšali? Ne vem, zdi se mi, da je zadnje čase postal boljši ta res ne vem, kaj bi bilo še treh« i spremeniti. Za vsakega nekaj pn> nese. Vsak Gorenje bi ^a m«*" imeti doma. Ampak tale izlet bil pa res lep. Drugič v /ivlienV sem bila na izletu sploh, pa mi N pomeni še veliko več.« D. Dolenc prikaz 'o delu pionirjev, posebno lanskem, ko so bili Tržičrni " zatarji gorenjske pionirske brigade dr. France Prešeren Rflu* med mladimi zbuja precejšnje zanimanje, je vsekakor tudi sp, da sc bodo v letošnje akcije vključevali vsaj taki nreišnia leta. - II- JeioVČan nmožičnn hi Tudi planinci v štafeti Ljubljana - Že vrsto let se mladi planinci udeležujejo ene najpomembnejših mladinskih manifestacij, štafete mladosti. Štaletno palico bodo letos ponesli skupaj s smučarji. Sprejeli jo bodo v Bohinjski Bistrici, se z njo povzpeli prek Raven. Koble in sedla vrh Bače. sestopili do zaselka Bača in jo predali v Podbrdu. - Mladinski odseki gorenjskega, primorskega in ljubljanskega območja bodo do 10. aprila prijavili mladinski komisiji pri Planinski zvezi Slove- niji .....pine nosihev štafete Vsa- od skupin, v kateri ho več ki mladih planincev, bodo zad«J>L eno etapo, nosilec štafetne palic* u bo najzglednejsj mladinec v skupni Po končanih prijavah prijavah hod« ml« dinske odseke seznanili < p«>dr<>hn< razporeditvijo skupin na poti ftj tete. Drugim mladinskim inisek.vn in planinskim društvom, ki ne hoda sodelovali v štafeti, pnporoeaj« obisk prireditve, združen s hkratnim izletom v gore nad Bohinjem S»