DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
61230 DOMŽALE
izvodov:
1400
Leto
izdajanja
GLASILO D E LA V CEV T O S A M E xx
Problematika izpoinjevanja planskih dokumentov
Rezultati poslovanja za obdobje januar — maj 1985 nam kažejo, da ne dosegamo planskih ciljev, ki smo si jih zastavili za letošnje leto. Dosežena proizvodnja v TOZD SANITETA je na indeksu 97, v TOZD FILTRI na 82 in na nivoju DO na 97. Največje zaostajanje v TOZD SANITETA je v oddelku otroške konfekcije (indeks 90), v mikalnici (indeks 98) in pri gru-
Ob analizi vzrokov za tako neugodna gibanja, smo ugotovili naslednje:
1.)
Na doseganje načrtovanih ciljev imajo sigurno močan vpliv splošna gibanja na jugoslovanskem gospodarskem področju — predvsem pa padanje življenjske ravni prebivalstva, zelo neugodna finančna situacija v tr-
pi skupnih proizvodov (indeks 58). V TOZD FILTRI pa je zaostajanje za planom prav tako pri storitvah skupnih proizvodov. Ostali oddelki so v glavnem na planu — nekateri pa tudi preko plana. Podobna, vendar nekoliko večja so odstopanja pri doseganju plana prodaje in plana realizacije. Zaostajamo tudi za načrtovanim izvozom.
govskih delovnih organizacijah in v zdravstvu in zaostrena politika na področju finančnega poslovanja.
2.)
Glede na navedeno, se moramo tudi v TOSAMI vedno bolj prilagajati trenutnim zahtevam tržišča, kar pomeni pogoste spremembe v neposrednem proizvodnem procesu in spremembe v
odnosih z našimi kupci, to je, z veletrgovinami in veledrogerijami.
3.	)
V	oddelku otroške konfekcije predstavlja največji izpad proizvodnja in prodaja otroških hlačk. Zamenjava uvoženih kovinskih gumbov z domačimi, plastičnimi in pojav izredno močne konkurence drugih proizvajalcev, je povzročilo občuten padec prodaje tega izdelka. Odločili smo se, da pospešimo prodajne akcije in ponovno preidemo na uporabo kvalitetnih uvoženih kovinskih gumbov.
4.	)
V	oddelku mikalnice smo morali zaradi zmanjšane prodaje vložkov preusmeriti nekaj opreme na proizvodnjo vate, koder sicer ugotavljamo precejšnje preseganje plana (rolana vata, indeks 198, vata cik—cak indeks 123) vendar pa količinsko in vrednostno to ne pomeni nadomestilo za proizvodnjo vložkov. Pri proizvodnji izdelkov tega oddelka pa se najbolj drastično odraža problem skladišča končnih izdelkov, saj so le-ta premajhna za skladiščenje večjih količin izdelkov, ki se zaradi tržnih nihanj občasno pojavljajo. Tako smo morali občasno proizvodnjo zmanjševati — čeprav smo nato v razmeroma kratkih obdobjih vse zaloge prodali in je trenutno prisotno pomanjkanje nekaterih izdelkov.
5.	)
V	TOZD FILTRI je proizvodnja filtrov količinsko sicer na planu, vendar pa je glede na to, da je precejšen del te proizvodnje na principu storitev (material da kupe.c v predelavo) vrednost te proizvodnje razmeroma nizka (brez materialnih stroškov). Ostali proizvodi iz dopolnitvenega programa pa so bolj problematični. IMF še vedno ni izdelal in montiral vse opreme za proizvodnjo fiksiranih mavčnih ovojev, pri proizvodnji VIR-KOL vrečk imamo problem s kvaliteto materialov, stroja za urinske vrečke proizvajalec še vedno ni usposobil in smo nekaj vrečk izdelali na strojih za proizvodnjo hlačk, dobavitelj nam ne dobavlja potrebnih ko-
ličin staničevine za proizvodnjo papirne vate, izdelki iz netkanega blaga za enkratno uporabo pa so za določene potrebe predragi (vpliv padanja življenjskega standarda in pomanjkanje denarja v zdravstvu).
6.)
Na izvoznem področju se močno pozna izpad izvoza gaze, ki jo moramo zaradi obveznosti po družbenem dogovoru nuditi domačemu tržišču in izpad izvoza hlačnih plenic, ki zaradi zastarelosti niso več zanimive za zapadno tržišče. Na tem trgu se v glavnem prodajajo hlačne plenice z elastiko in izsekom.
Sprejete izvozne obveznosti in dogovori z našimi kupci v tujini kažejo, da bomo plan izvoza po posameznih izdelkih dosegli, razen pri hlačnih plenicah, za kar pa je razlog že naveden.
7.)
Na osnovi ocene stanja in na osnovi dogovora med odgovornimi službami v delovni organizaciji, je izdelan konkreten program povečane proizvodnje in prodaje tistih izdelkov, ki
so na tržišču iskani in imamo določene zmogljivosti še na razpolago. Po tem programu se bo obseg proizvodnje v TOZD Saniteta povečal toliko, da bomo zaostajanje za planom v prvem polletju, v drugem polletju nadoknadili. Stanje v TOZD FILTRI je nekoliko težje, ker nekateri začeti dogovori o proizvodnji cigaretnih filtrov še niso v taki fazi, da bi lahko z gotovostjo trdili, da bodo realizirani. Sprejete usmeritve pa so takšne, da se morajo vse službe maksimalno usmeriti v to, da bodo letne planske zadolžitve delovne organizacije realizirane.
Sedanja situacija, predvsem pa perspektiva za drugo polletje ni taka, da bi nam zagotavljala mirno življenje. Problemi, s katerimi se dnevno srečujemo so vedno ostrejši in od nas vseh zahtevajo maksimalno koriščenje naših delovnih zmogljivosti. Pri tem pa mora biti naše delo tudi kvalitetno, ker pri polni založenosti tržišča, pri zmanjšani kupni moči prebivalstva in pri vedno hujši konkurenci na zunanjih tržiščih, bo uspel le tisti, ki bo imel kvalitetne in poceni izdelke.
Edvard Peternel ing. glavni direktor
Opozorilo je prišlo iz otroške konfekcije
Ukrepi naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, ki delujejo predvsem v smeri zmanjšanja potrošnje, so se odrazili tudi v naši delovni organizaciji. Povpraševanje po Tosami-nih izdelkih je jeseni leta 1984 pričelo upadati. Tudi običajno visoko povpraševanje v začetku leta 1985 ni bilo tako izrazito kot druga leta. Po nekaj letih smo letos dokončno spoznali, da je napočil čas, ko bodo zavladale ekonomske zakonitosti in neusmiljen boj konkurenčnih delovnih organizacij za prodajo na prepolnem trgu z enakimi izdelki.
Posledice stabilizacijskih ukrepov so najprej občutile delavke v otroški konfekciji, ki proizvajajo PVC hlačke za otroke. Vendar žal ne bo ostalo samo pri takem problemu. Splošna ugotovitev je namreč ta, da je v letu 1985 količinski promet v trgovini padel za okoli 40 '% in da je torej pričakovanje tako, da bodo nasto-
pili problemi s prodajo tudi pri drugih izdelkih. Gibanja na trgu v maju in juniju žal potrjujejo navedeno ugo-gotovitev, saj beležimo zmanjšano prodajo pri vrsti artiklov. Logično je, da se nam takoj postavljajo vprašanja: »Zakaj tako?«. »Kako naprej?«.
Vzemimo za primer razmišljanja ravno zmanjšanje prodaje PVC otroških hlačk. Kaj hitro lahko ugotovimo sledeče:
1.	Izdelek PVC otroške hlačke je v fazi splošnega zmanjšanja prodaje, ker ga nadomešča nov izdelek hlačne plenice, ki ga tudi mi proizvajamo. Življenjska doba tega izdelka je torej v veliki meri odvisna od razširjenosti uporabe hlačnih plenic in v končni fazi od življenjskega standarda.
2.	Iz navedenega v prvi točki sledi, da bi bilo večje vlagarfje v povečanje te proizvodnje nesmiselno in da so smiselna le tista vlaganja^ ki oh-
ranjajo proizvodnjo na istem nivoju.
3.	Priznati moramo, da nas je nepričakovano hiter padec prodaje presenetil, saj nismo mogli pričakovati, da bo v času šestih mesecev prodaja hlačk padla za skoraj 50°/o. Vzroki za hiter padec prodaje so predvsem sledeči:
—	relativno visoko povečanje cen
—	akcije konkurence, ki nudi boljše pogoje
—	slabša kvaliteta vsled plastičnih gumbov, ki smo jih uvedli v času pomanjkanja deviz
—	opustitev sto procentne kontrole zapenjanja gumbov
—	hiter padec življenjskega standarda in še drugi manj pomembni vzroki.
»Kako naprej?«. Rešitve so različne. Strokovni krogi predlagajo reševanje problematike hlačk na sledeč način :
1.	Hlačke se bo ponovno opremljalo z kovinskimi gumbi in kontroliralo zapenjanje.
2.	Obstoječa zaloga se ponovno pre-kontrolira
3.	Zaradi izenačitve s pogoji konkurence se trgovini ponudi do 10 % dodatnega deleža in pospeši prodaja
4.	Za hlačke druge kvalitete se organizira prodaja pri Napredku s popustom do 30 °/o
5.	Predlaga se kvaliteta hlačk na trgu in če je potrebno se izvedejo korekcije v krojih in kvaliteti naših hlačk
Z navedenimi ukrepi bi dosegli, da se prodaja hlačk poveča in da bi ponovno dosegli doseženi tržni delež, ki pa bo zaradi že povedanega manjši kot je bil nekoč, ko še ni bilo na trgu hlačnih plenic.
Dolgoročno rešitev problema zmanjšanja proizvodnje otroških hlačk pa bo treba zastaviti drugače. Nujno potrebno bo razvijati nove izdelke, tako na področju izdelave izdelkov iz PVC na podlagi visokofrekvenčnega varjenja kot tudi izdelkov iz bombažnih tkanin. V ta namen so zadolžene ustrezne strokovne službe, da ponovno preverijo umestnost izdelave že predlaganih novih izdelkov, kot so: slinčki, perilo za otroke iz tetra blaga, igralne hlačke, rokavice in brisače iz tetra blaga, plenice iz dvojne gaze in izdelava etuijev za avtomobilske apoteke. Preveriti je potrebno tudi možnosti izdelave konfekcije za zdravniško osebje.
Stabilizacija zahteva od nas spremenjeni način dela in mišljenja. Delo bo imel samo tisti, ki bo proizva-
jal kvalitetne izdelke po ustreznih cenah ali, ki bo proizvajal izdelke, ki so novi in jih ni dovolj na tržišču. Primer otroških hlačk je prvo opozorilo, da so drugačni časi tu in da moramo hitro angažirati naše strokovne moči, ki morajo čimprej zagotoviti, da bo nova kvaliteta dela prišla do vsakega zaposlenega. Vsi moramo skrbeti in nekaj storiti za izboljšanje našega gospodarjenja po možnostih, ki so nam dane. Zlasti pa moramo angažirati moči za razvoj, kajti tu so naše možnosti za večji dohodek največje.
Direktor Tozd Saniteta: Janez Leskovec dipl. oec.
Referendum 85-2			
Rezultati glasovanja na referendumu	20. 6. 1985		
V	temeljni organizaciji Saniteta je od 624 volilnih upravičencev glasovalo 517 delavcev, kar predstavlja 82 odstotno udeležbo (82,85 %). V	temeljni organizaciji Filtri je od 97 volilnih upravičencev glasovalo 86	delavcev, kar predstavlja 88 odstotno udeležbo (88,65%). V delovni skupnosti je od 279 volilnih upravičencev glasovalo 232 delavcev, kar predstavlja 83 odstotno udeležbo (83,15 %).		
Pregled števila glasov za sprejem posameznih aktov			
Samoupravni splošni akt	TOZD Saniteta	TOZD Filtri	DSSS
SaS o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev skupne porabe DO Tosama	377 glasov 60,4 %	65 glasov 67,0 %	161 glasov 57,7 °/o
Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke TOZD in DSSS	375 glasov 60,0 %	69 glasov 71,1 %	165 glasov 59,1 %
SaS o organiziranosti dela v TOZD in DSSS o enotnem oblikovanju razvidov nalog			156 glasov 55,9 %
Sprememba Statuta DO Tosama			_	164 glasov 58,7 %
Sprememba Statuta DSSS					164 glasov 58,7 %
Iz pregleda je razvidno, da so vsi predloženi samoupravni splošni akti sprejeti s potrebno večino glasov.			
V javni obravnavi
— osnutek sprememb Samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah
V javno obravnavo, ki bo trajala do 31. julija, so dane sprembe sporazuma, ki naj bi izboljšale stanje na področju štipendiranja. Da se bodo naši delegati za skupnost za zaposlo-
vanje lažje izjavili o spremembah, bomo v TOSAMI organizirali tudi razpravo.
Tu pa so novosti oziroma spremembe:
— potreba po hitrejšem razvoju in spodbujanju mladih v to smer pogojuje prvo novost, ki pravi, da bo ena od oblik štipendiranja tudi usmerjanje v raziskovalno delo za
potrebe hitrejšega razvoja
—	z namenom izenačitve materialnih možnosti mladih za šolanje je uvedba nadomestil za znižanje cen družbene prehrane učencev in študentov
—	poleg raziskovalnih kadrov se bodo podpirali tudi kadri, ki so pomembni za ohranitev slovenske kulturne dediščine in so deficitarni še zlasti na manj razvitih območjih SRS
—	poveča se pridobitveni cenzus: do kadrov, štipendije so upravičeni tisti učenci, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 90 % (prej 85 °/o) poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS za prvo tromesečje tekočega leta, oz. ne presega 60(prej 55%), če gre za štipendiranje in razlike iz združenih sredstev. Poprečje OD se je prej ugotavljalo za preteklo leto.
—	štipendija se lahko poveča do najnižjega osebnega dohodka v SRS, trenutno veljavnega za tiste poklice v katerih kadrov izrazito primanjkuje (deficitarni poklici)
—	vrednost točke se določa in usklajuje z gibanji OD zaposlenih v SRS. Če se v prvem tromesečju OD povečajo za 15 °/o in več, se izvede izredna valorizacija štipendij.
ID
—	poveča se število točk za učence in študente prvih letnikov: učenci 365 — 650 točk, študenti 562 — — 875 točk
—	nova je definicija glede na kraj bivanja oziroma šolanja — vozačem pripadajo dodatne točke
—	učenci, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča, prejemajo štipendijo v višini največ 30 %, študenti pa 35 %poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v prvem tromesečju
—	ne glede na to, ali se štipendisti šolajo v ali izven kraja bivanja je prispevek staršev k pokrivanju stroškov enak
—	enotne kriterije in enotne višine nadomestil za družbeno prehrano učencev in štipendistov bo pra.vi-viloma ob začetku vsakega šolskega leta določila skupščina delegatov udeležencev SaS na ravni republike glede na razpoložljiva sredstva
—	nova je obveznost štipenditorja, da zaposli štipendista po uspešno končanem šolanju vsaj za čas pripravništva.
Lubinič Marjana, dipl. iur.
Prometna ureditev dvorišča
Pred kratkim so se na našem dvorišču pojavili delavci, opremljeni z barvami in ostalimi »pleskarskimi« potrebščinami in kot za stavo začeli »risati« po tleh črte in črtice, da so nastali prehodi za pešce, vozni pas za motorna vozila in pas za pešce — skratka prava cesta. Nekateri delavci so se začeli čuditi in jeziti, čemu vse to, komu bo služilo in ali ni navsezadnje, to proč vržen denar. Služba za varstvo pri delu v zvezi s tem daje naslednje pojasnilo:
— V okviru posebnih varstvenih ukrepov je republiški inšpektorat za delo z dne 24. 12. 1984 izdal odločbo, s katero je TOSAMA dolžna zagotoviti ureditev transportnih poti na dvoriščnem prostoru. Rok te ureditve je bil 30. maj 1985. Namen ureditve transportne poti je zagotoviti varnost delavcev — zlasti »pešcev«, ki bomo bolj varni pred tovornjaki, viličarji in ostalimi prevoznimi sredstvi — če se bomo seveda držali zarisanih poti.
Tako vidimo, da »poslikano« dvorišče le ni samo sebi namen. Preprečevalo naj bi nezgode, saj se tako veliko lažje izognemo raznim vozilom, ki se prevažajo po našem dvorišču. Nenazadnje bo tudi ugotavljanje krivde ob morebitni nesreči tako lažje.
Zato, če je le mogoče — v naše dobro — upoštevajmo prometno sig-nagilazicjo in si s tem zagotovimo varno gibanje.
Lubinič Marjana
Varstvo
invalidnih oseb
V naši delovni organizaciji imamo 11 invalidnih oseb, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, ki pa je izenačen s polnim delovnim časom. To namreč pomeni, da imajo te osebe enake pravice kot ostali delavci, ki delajo poln delovni čas. Nekateri od naših enajstih invalidnih oseb morajo večkrat poslušati opazke na svoj račun, češ, samo štiri ure delaš, ne pripada ti to, ne pripada ti ono. Invalidna oseba je, menim, že dovolj prizadeta s svojo boleznijo in ni treba, da bi jim še sodelavci grenili življenje. Zdravje je naše največje bogastvo, tega se bolni še kako zavedajo. Zato jim nikar ne bodimo nevoščljivi za tiste štiri ure, ki jih njim ni treba opraviti. Stavim, da bi bili presrečni, če bi lahko bili zdravi in delali normalno.
Na njihovo željo pa se s tem člankom seznanimo s pravicami, ki jim gredo, da ne bo neljubih nesporazumov.
O varstvu invalidnih oseb govori osemnajst členov Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in DSSS. Poglavje vsebuje določbe o tem, da se in-
validna oseba lahko razporedi na dela, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti, seveda z ustrezno skrajšanim delovnim časom. Če svojega dela, ki ga je opravljal pred nastankom invalidnosti ni več zmožen opravljati, se mu omogoči dokvalifikacija ali prekvalifikacija. Razporeditev je možna tudi iz ene TOZD v drugo. Če delavec — invalidna oseba oz. oseba, ki ji grozi invalidnost, prejema na delu, kamor je prerazporejen, nižji OD, kot ga je prejemal na prejšnjem delu, ima pravico do nadomestila zaradi manjšega dohodka na drugem delu.
Delavec, ki ima status invalidne osebe, je dolžan delati 21 ur na teden. Ta skrajšan delovni čas je izenačen z polnim delovnim časom. Zato ima delovni invalid pravico do rednega letnega dopusta in polnega regresa za letni dopust. Tak delavec je upravičen tudi do regresa za prehrano med delom. Skratka — gredo mu vse pravice, kot ostalim delavcem ker je njegov skrajšan delovni čas izenačen s polnim.
Upokojitev
Te dni je odšla v pokoj Monika Poharič. Rojena je bila v Stranskih Makolah pri Slovenski Bistrici. V Domžale jo je privabila prijateljica in sicer leta 1958. Najprej je delala v restavraciji Pošta, kasneje pa v glasbeni šoli in OŠ Venclja Perka. V Tosamo je prišla leta 1970. Najprej je delala v menzi, saj je po poklicu natakarica. Ko je kasneje zbolela na glasilkah, je iz bivšega »bifeja« odšla v mikalnico. Delala je pri Tosama plenicah in delo ji je bilo ves čas všeč.
Monika pravi, da je imela dobre sodelavke in da se je z njimi dobro razumela. Za slovo so ji dale prelepo darilo, ki ji bo v trajen spomin. Sodelavke bo res pogrešala in prijeten klepet z njimi.
Monika je doma v Krtini, ima svojo hišo, ki pa še ni čisto gotova, vendar v primerjavi s stanovanjem, kjer je z družino živela prej, neprimerno boljša. Vsaj na svojem je, pravi!
Doma ji ne bo dolgčas. Dosti dela bo imela s tremi vnuki, eden od njih bo kmalu šolar, drugi pa je komaj prijokal na svet.
Upa, da bo zdrava. Zadnje čase se je malce slabše počutila, saj so ji očitno škodovale klima naprave. Zunaj, na svežem zraku, pa nima težav. Pred leti je imela hujše težave z glavo, saj je preživela več hudih operacij, ki so gotovo svoje posledice pustile. Monika bi se lahko upokojila tudi invalidsko, vendar je postopek za to predolg, preveč poti je treba opraviti, zato se je odločila, da v pokoj odide predčasno — stara je 52 let in ima 30 let delovne dobe.
Moniki želimo, da bi. bila zdrava in še naprej tako vesela in nasmejana.
Lubinič Marjana
Mladi delavci iz Krašnje
V torek, 25. junija, na zadnji dan pouka, sem obiskala učence osnovne šole Krašnja. Za Tosamo njihove male, pridne roke opravljajo koristno delo. Odpadne tampone odvijajo iz ovitka, odstranijo vrvico in tampon razvijejo. Vato, ki ostane, zlagajo v škatle, tako da jo v Tosami spet porabimo. Pred delom so si umili roke, močnejši fantje so postavili mize in jih pogrnili z belimi prti. V gosjem redu so se iz posameznih razredov odpraviti na »delovna mesta«. Nato se je v trenutku razlegla simpatična pesmica: »Mi pa vato čistimo, čistimo, čistimo ...«. Vzdušje je bilo skrajno delovno.
»V Krašnji imamo celodnevno šolo, katere namen ni le učenje, ampak je širšega pomena — da otroka vsestransko vzgaja, poveže z okoljem,« je povedala učiteljica Vera Beguš, ki me je v Krašnjo tudi povabila. Pouk celodnevne šole se začne ob 8. uri s poukom, ki traja 3 šolske ure. Sledi polurni rekreativni odmor. Med tem odmorom imajo učenci odločitev, kaj bodo počeli, v svojih rokah. Igrajo se z žogami, obroči, kolebnicami. Po odmoru se eno uro učijo in pišejo naloge — somostojno. Po kosilu imajo eno uro prostega časa, ki pa je usmerjen (krožki) ali neusmerjen. Krožkov imajo v šoli preko dvajset. Učenci, ki niso vključeni v krožek, ki je na »sporedu« na določen dan, se pripravijo k delu.
»Dalj časa smo iskali po delovnih organizacijah preprostejša opravila, ki bi jih učenci zmogli. Menili smo, da bo prosti čas tako bolje izkoriščen in bo učencem bolj koristilo delo kot divjanje na igrišču. Razigranega otroka namreč težje spraviš spet k pouku, ki po prosti uri sledi. Sodelovali smo že z DO Mojca, ki je tudi naš pokrovitelj in zdaj s Tosamo. Dobro je, da otroci dobijo stik z delovnimi organizacijami. Radi delajo, imajo veselje. Ne gre nam za to, da bi količinsko veliko naredili, bolj je pomembna vzgojna funkcija, ki jo ima delo na otroke. Spomladi in jeseni imamo manj časa, ker urejamo okolico šole in delamo na vrtu. Vso čebulo pridelamo sami, nekaj pa tudi zelja.«
Po tej uri dela oz. udejstvovanja v krožkih sledi spet pouk in sicer vzgojni predmeti — likovni in glasbeni pouk, telesna vzgoja.
»Imamo 51 otrok, od teh je 17 rejencev. Otroci so preprosti, nekompli-cirani in nepokvarjeni. Nobenih težav ni z njimi, čeprav imajo nekateri od njih — zlasti rejenci — nelepo preteklost. To se jim zlasti pozna pri govoru — neverjetno veliko število otrok v našem kraju ima težave z govorom, izražanjem. V šoli so učenci od prvega do četrtega razreda, naprej pa hodijo na Brdo. Nekateri so pri tem prizadeti, saj so v krožkih zelo aktivni. Radi se vračajo v našo šolo, za-
to imamo zanje aktivnosti tudi popoldne. Naša šola je sploh večnamenska, uporablja se za razne dejavnosti šole in krajevne skupnosti. S krajevno skupnostjo sploh dosti sodelujemo, povezani smo s krajani. Zelo nas je združilo skupno dolgo čakanje na novo šolo, kajti stara se je že podirala. Veselje ob otvoritvi nove šole je bilo nepopisno, vzdušje enkratno, množično smo urejali okolico in se neznansko veselili lepih prostorov, v katerih bodo naši otroci poslej.«
V Tosami še ni narejen poiskus, ali bo ta vata, ki jo zbirajo otroci iz Krašnje, lahko šla v proizvodnjo. Mladi delavci bi bili veseli, če bi delo lahko opravljali tudi vnaprej, nekateri so pripravljeni prihajati v šolo tudi med počitnicami, ali pa v popoldanskem času. Na teden očistijo okoli 50 kg vate. Zaslužek porabijo za nujno potrebne pripomočke, kot so filmi, kasete, inštrumenti, igrače. Za take stvari ni nikoli dovolj sredstev, tov. Be-guševa pa je povedala, da jim pri teh nakupih veliko pomaga DO Mojca.
Otroci so bili v šoli zadnji dan, zato ni bilo pravega pouka. V učilnici drugega razreda, kjer so učenci med petjem čistili tampone, se je že čutilo počitniško vzdušje. Otroci so bili kar zgovorni, čeprav me je tovarišica pred tem opozorila, da bodo morda sramežljivi. Pa niso bili. Pogovorila sem se z njimi in izvedela sledeče:
Prikupna Mojca Žavbi hodi v četrti razred. Opisala mi je, kako poteka delo razvijanja tamponov in rekla, da je to čisto prijetno opravilo, rada ga opravlja, ne bi pa rada počela kaj takega celih 8 ur.
»Menim, da je to delo koristno, se vsaj navadimo sedeti pri miru. To-samo poznam, saj dela mamica pri hlačkah.
Jeseni grem v šolo na Brdo in bom pogrešala krožke, ki jih zdaj obiskujem. Hodim k pevskemu zboru, v instrumentalnem krožku igram flavto, k roč.nodelskemu, namiznoteniškemu, dramskemu, lutkovnemu, plesnemu
krožku in se udeležujem pohodov. Vsak dan imam po enega ali dva krožka. Popoldne pride tudi trikrat na teden tovariš od Olimpije, ki nas trenira namizni tenis.
Doma pa prosti čas prebijem na kolesu, rada pa tudi pletem in kvačkam, včasih pa se učim.
Živahna četrtošolka Hoti Nikica rada razvija tampone in je ne moti prah, ki se pri tem delu dviga iz kupa vate. Vendar pa raje dela pri krožkih, bolj je zanimivo.
»Če pa je lepo vreme, bi šla raje na igrišče. Krožki so zanimivi, hodim pa k dramskemu, lutkovnemu, ročnodelskemu, namiznoteniškemu. Pri iuštrumentalnemu krožku igram harmoniko. Tudi kotalkam — vadimo figure in valčkov korak, uči nas državni prvak Iztok Kuret.
Popoldne imamo namiznoteniški trening.
Doma rada pomagam pri delu. Če je treba, grem v hlev ali pa na njivo.«
Klavdija Podmiljšak hodi v drugi razred. »Tudi moja mamica dela v Tosami, pa ne vem točno, kje. Z vato rada delam, ker zraven pojemo. Pesmico o vati je sestavila tovarišica, pojemo jo skupaj, potem pa še vsak sam eno zapoje. Preden smo dobili delo iz Tosame, smo se v prostem času podili po dvorišču. Mislim, da zdaj naredimo več koristi. Stanujem čisto na koncu Krašnje. Doma rada kaj berem ali rišem, veseli me pa tudi reševanje križank.«
Zelo lepo pesmico je z zvenečim glasom zapel Peter Dragar, ki hodi v tretji razred. »Pojem zelo rad, zato mi je všeč čiščenje vate. Velikokrat to delam, čeprav sem tudi v več krožkih. Danes dobimo spričevala, odličen bom, počitnice pa težko čakam. Šel bom na morje, najbrž na Krk.
Iz nekoliko bolj oddaljenega Vrha je Irena Šubelj, 4 razred. V šolo se vozi s kombijem, včasih pa gredo
učenci tudi peš. Več jih je, pot jim hitro mine. Tudi Irena prav rada dela pri čiščenju tamfponov, bolj ji je všeč, kol pa da bi se igrala zunaj. Zelo rada tudi poje. Vključena je v več krožkov, pri inštrumentalnem pa igra triangel. »To delo se mi ne zdi dolgočasno, rada delam. Za Tosamo sem že slišala, saj tam dela teta Sonja.« Omizje, kjer je sedela Irena, je bilo zelo pridno, saj so vse tampone že očistili in čakali na drugo »rundo«.
Najbolj redkobeseden je bil Matjaž Štepic iz 4. razreda. V šoli mu ne gre najbolje, odtod tudi verjetno njegova slaba volja. Dela rad, vendar pa težko čaka počitnice, ko bo odšel v Ljubljano k atiju in mamici.
Tako so torej povedali učenci iz prelepih krajev v objemu gričev in malih hribov — ime Črni graben se mi je za čudovito okolico zazdelo kar nekam preveč robato. Otrokom se zahvaljujem za sodelovanje, pohvaliti je treba tudi njihovo delovno vnemo in zamisel, da svoj prosti čas tako koristno izrabijo.
Upajmo, da si bodo s svojim delom lahko »prislužili« učne pripomočke, ki bi jih še radi imeli.
Želim jim prijetne počitnice!
Marjana Lubinič
S sej
Samoupravno sporazumevanje
Obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o sofinanciranju izgradnje kanalizacijskega sistema v KS Vir in KS Radomlje za leto 1983 in 1984 v višini 4.000.000 din se poravnajo v letošnjem letu iz sklada skupne porabe. Za leto 1985 pa se obveznost poravna ob koncu leta — po zaključnem računu.
Potrdi se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširitev prodajnih kapacitet Nama Zagreb.
Sprejmejo se:
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje z DO Veletekstil Ljubljana;
—	Samoupravni sporazum o letnem planu 1985 z DO Veletekstil Ljubljana;
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev zaradi skupnega poslovanja z DO Farmes iz Sarajeva;
—	Samoupravni sporazum o temeljih skupnih planov 1981/85 z DO Farmes Sarajevo.
Gospodarjenje
Sprejme se informacija o poslovanju DO v prvih petih mesecih letošnjega leta.
Zadolžuje se strokovni kolegij, da obravnava problematiko nedoseganja planskih ciljev in zavzame konkretna srališča.
Kadrovske zadeve
Razpiše se delovno mesto s posebnimi pooblastili vodje splošno kadrovskega sektorja.
Za novega poveljnika štaba CZ se imenuje tov. Podpeskar Jožeta, za načelnika štaba CZ pa se imenuje tov. Gornik Franc.
Ker je delegat Gospodarske zbornice Ljubljana tov. Peternel Edvard večkrat službeno odsoten in se ne more	udeležiti sej, se za njegovega
namestnika imenuje tov. Janeza Leskovca.
Osebni dohodki
Sprejme se predlog Poslovnika o izračunavanju OD 1985/86 z naslednjimi spremembami:
16. člen
1.	Usklajevanje OD
a)	zajamčeni OD	21.500	din
b)	najnižji OD	21.500	din
c)	najnižje nadomestilo
za boleznino	21.500	din
Navedeni zneski veljajo od 1. 6. 1985 dalje.
d)	valorizacija osnov za nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni več kot 6 mesecev znaša za prvo polletje 1985 62,2 % na zadnjo osnovo. Tako povečano nadomestilo gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev odsotnosti z dela. Navedeni faktor valorizacije se upošteva od
1.	1. 1985 dalje.
3. Dnevnice in druge povrnitve stroškov:
a)	dnevnice za službena potvanja v državi:
—	dnevnica nad 12 ur 1.569,00
—	dnevnica od 8 do
12 ur	815,00
—	dnevnica od 6 do 8 ur 584,00
b)	stroški prenočevanja v državi
v hotelu B kategorije 1.184,00
c)	povračila stroškov za uporabo lastnega avtomobila — 1 prevožen km	23,60
6.	Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer vrednotenje del v mikalnici:
—	spenjanje kartonov	4 kat.
Referendum
Na podlagi rezultatov referenduma z dne 20. 6. 1985 skupni delavski ugotavlja, da so veljavni sledeči akti:
—	spremembe Statuta DO Tosama
—	Samoupravni sporazum o organiziranosti dela v TOZD in DSSS o enotnem oblikovanju razvidov nalog
—	Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev skupne porabe DO Tosama.
Samoupravno sporazumevanje
Na podlagi dolgoletnega sodelovanja in dobrih poslovnih odnosov se sprejme Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v višini 600.000 din za rekonstrukcijo in dograditev blagovnice »Razvitak« Metkovič.
Investicije
Za realizacijo nakupa opreme:
—	stroj za podolžno rezanje in navijanje gaze — 73.800,00 US $
—	2 stroja za izdelavo kompres —
180.160.00	US $
—	stroj za previjanje el. ovojev —
55.700.00	DM
—	stroj za krepiranje in previjanje ovojev — 120.900,00 DM
—	stroj za navijanje fiksirnih ovojev
—	80.500,00 DM
—	stroj za navijanje fiksirnih ovojev
— 52.765,00 HFL
najame se tuji finančni kredit pri LHB Internationale Handelsbank ag. Frankfurt in sicer v višini 1.051.750 DM pod naslednjimi pogoji:
—	rok vračila kredita je 36 mesecev, pri tem pa se plačujejo polletne anuitete
—- obrestna mera je 8,375 %
—	provizija za rezervacijo sredstev v enkratnem znesku 0,5 % od višine kredita
—	provizija za rezervacijo sredstev od podpisa pogodbe do izkoristka je 0,25p.a.
—	ostali stroški v višini 0,1 °/o od vrednosti kredita
TOZD Saniteta in TOZD Filtri bosta navedeni kredit najeli in odplačevali v višini devizne vrednosti opreme, ki se bo uvažala za posamezno TOZD.
Delavska sveta TOZD Filtri in TOZD Saniteta izjavljata, da TOZD nimata zapadlih neporavnanih obveznosti do tujine po čl. 165 ZDP.
Interni akti
Določila v zvezi z dodatkom za popoldansko in nočno delo stopijo v veljavo od 1. 6. 1985 dalje, določilo, ki se nanaša na obračun dopusta stopi v veljavo od 1. 7. 1985 dalje.
Služba za delitev po delu pripravi v zvezi z obračunom OD konkretno navodilo.
Korošec Nada
DELEGACIJE TELESNOKULTURNA SKUPNOST
1.	Osnutek SaS o temeljih plana TKS za obdobje 1986/90
Usmeritve TKS:
—	na vseh ravneh skrbeti za povečanje števila aktivnih udeležencev v športno-rekreativni dejavnosti in uresničevati naloge, ki izhajajo iz tega temeljnega cilja
—	zagotavljati možnost za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki izpolnjujejo dogovorjena merila
Cene bomo uporabniki in izvajalci določili na osnovi sprejetih programov dejavnosti. V skupščini bodo sprejeti standardi in normativi za storitve. Sredstva, združena v namen TKS bomo delavci združevali predvidoma po prispevni stopnji 0,45 iz BOD.
2.	Osnutek SaS o združevanju amortizacije osnovnih sredstev telesno-kulturnih organizacij in krajevnih skupnosti in njihovi uporabi v obdobju 1985/1990
S Samoupravnih sporazumom opredeljujemo združevanje dela sredstev iz amortizacije osnovnih sredstev, namensko uporabo združenih sredstev in upravljanje z njimi ter način sprejemanja in uresničevanja tega sporazuma. Sredstva se združujejo v višini 50 °/o iz amortizacije osnovnih sredstev, zagotovi jih telesnokulturna skupnost iz rednega programa. Združevanje je za obdobje 6 let, udeleženci pa se odpovedujejo pravici do vrnitve združenih sredstev, s katerimi upravlja TKS. Sredstva se uporabljajo za razširitev in modernizacijo zgradb in športnih objektov.
3.	Osnutek kriterijev in normativov za vrednotenje programov telesne kulture v občini Domžale v letu 1984
—	šolski šport
sofinanciranje dejavnosti, ki niso predmet rednega pouka v VVO, OS in SS
—	množična športna rekreacija sofinanciranje programa izvajalcev, ki temeljijo na osnovi dejavnosti, katera ne posega na področje tekmovalnega športa v urejenih tekmovalnih sistemih, oz. samega vrhunskega športa
—	tekmovalni šport sofinanciranje programa izvajalcev, katerih osnovna dejavnost pogojuje in omogoča vključitev v urejene tekmovalne sisteme posameznih panog. Pri tem bo upoštevana
stopnja tekmovanja oz. stopnjevanja lastnega prispevka v procesu treninga in tekmovanja
—	vrhunski šport
sofinanciranje programa panog, ki so izdelani na podlagi veljavne kategorizacije ZTKJ — ZTKOS za posameznega športnika ali ekipo Poleg osnovnih dejavnosti pa izvaja TKS še skupni program, ki zaokrožuje dejavnost športne rekreacije, športno-manifestativnih prireditev in drugih skupno dogovorjenih akcij:
—	izobraževanje strokovnega kadra za izvajanje programov v osnovnih telesnokulturnih organizacijah, šolskih športnih društvih, VVO, sindikalnih skupinah
—	program šolskih športnih društev
—	množična športna tekmovanja
—	športno-manifestativne akcije
—	delavske športne igre (sindikalne)
—	propagandni material
—	priznanja, pokali, medalje
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
1.	Osnutek SaS o temeljih plana OIS za obdobje 1986/1990 Osnutek opredeljuje dejavnost vzgoje in osnovnega izobraževanja OIS, ki bo v obdobju 1986/90 sledeča.
—	izvajanje programa storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole in šolo s prilagojenim programom
—	prevozi učencev v osnovno šolo in nazaj v skladu z zakonom
—	brezplačna oskrba učencev v domovih, za katere ni mogoče zagotoviti prevoza v skladu z zakonom
—	regresi k šolski prehrani
—	izvajanje programa storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo odraslih
—	izvajanje programa glasbene šole
—	štipendiranje učencev in študentov šol pedagoške usmeritve in dopolnilno strokovno izobraževanje prosvetnih delavcev ob delu in iz dela
Za enotno zadovoljevanje skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja, pa se bodo v OIS združevala sredstva za izvajanje sledečih programov storitev:
—	program družbenopolitičnega izobraževanja
—	dejavnost sredstev obveščanja (Občinski poročevalec)
—	program investicij
—	investicijsko vzdrževanje
—	program LO na osnovnih šolah
—	nagrade prosvetnim delavcem ob upokojitvi
—	program dneva prosvetnih delavcev
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
—	občinska zveza prijateljev mladine
—	medobčinsko društvo slepih in slabovidnih
—	društvo slušno prizadetih
—	občinski odbor RK
—	OZTK
—	provizije SDK
—	provizija davčnim organom za pobiranje prispevkov
—	združevanje pri LB Banki Domžale
—	• povračilo za opravljanje funkcij
OIS
Skupna strokovna služba SIS in stroški delegatskega gradiva Predvidene so tudi naložbe v šolski prostor in sicer:
v šolskem letu 1985/86
—	novogradnja OŠ Edvard Kardelj v Trzinu
—	sanacija strehe OŠ Radomeljske čete Preserje
—	sanacija fasade OŠ Šlandrove brigade Domžale
—	sanacija strehe in gobe v OŠ Janko Kersnik Brdo
— v času od 1986 — 1990
—	prizidek k OŠ Radomeljske čete Preserje
—	prizidek k OŠ Janko Kersnik Brdo
—	prizidek k OŠ Martin Koželj Dob
—	prizidek k OŠ Josip Broz Tito Domžale
V osnutku ni standardov in normativov za obveznosti in dogovorjene dejavnosti v obsegu, ki ga določa obvezni predmetnik in učni načrt OŠ in šole s prilagojenim programom ter delovnega usposabljanja. Dosedanje standarde je treba spremeniti in prilagoditi. Obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole se postopoma uveljavljata od šolskega leta 1983/84 do šolskega leta 1986/87.
2.	Informacija o uresničevanju sklepa skupščine OIS o pripravi strokovnih podlag izvajalcev vzgoje in izobraževanja za oblikovanje predloga cene storitev za leto 1985
28. 2. 1985 je skupščina sprejela začasne cene storitev za letošnje leto. Izvajalce (šole) pa je zadolžila, naj pripravijo strokovne predloge, na podlagi katerih bo sestavljen nov predlog cen. Strokovne podlage so v osnovi izdelane, sistem pa naj bi se uveljavil v novem srednjeročnem ob: dobju. Strokovne podlage bodo predložene v obravnavo OIS v mesecu septembru.
3.	Poročilo o gradnji OŠ Trzin Investicijska vrednost objekta z zunanjo ureditvijo in vsemi dodatnimi zadevami znaša 320.487.000 din:
—	samoprispevek III 125.100.000
—	sofinanciranje
DO Elektro	l.soo.ooo
—	samoprispevek IV 193.887.000 Objekt šole z opremo bo zaključen
še v tem mesecu. Do novega šolskega leta bo objekt pripravljen za predajo uporabniku, izvršili pa bi še vso montažo opreme ter odpraviti pomanjkljivosti.
4.	Imenovanje sekretarja OIS Zboroma skupščine se predlaga, da
dasta soglasje k imenovanju sekretarja OIS. Predlaga se tov. Irena Gričar, dipl. ing. organizacije dela, dosedanja sekretarka OIS.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
1.	SaS o temeljih plana OZS Domžale za obdobje 1986/90
S tem sporazumom se določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva v letih 1986/90 obseg, vrsto in kvaliteto storitev, pogoje za zagotavljanje teh storitev, merila za uspostavljanje družbenoeko-nomskeih odnosov svobodne menjave dela in druge medsebojne obveznosti kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Skupnost si zastavlja sledeče cilje:
—	boljše zdravstveno stanje prebivalstva
—	učinkovitejše zdravstveno varstvo z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ter prosvetnih ukrepov
—	razvoj odnosov svobodne menjave
—	povečanje motiviranosti in odgovornosti občanov za svoje zdravje Kot prednostne naloge so opredeljeni ukrepi za večjo samozaščito in zaščitno dejavnost občanov na področju kroničnih obolenj in poškodb izven dela; širitev zdravstveno-vzgojne dejavnosti; večanje obsega preventivnih in dispanzerskih metod v zvezi z boleznimi srca in ožilja.
Vpeljana je medsebojna solidarna pomoč v TOZD, ki se bo reševala z ustreznim združevanjem sredstev. Uveljavijo se normativi storitev in standardov: za leto 1986 en zdravnik na 1480 prebivalcev, 1 zobozdravnik na 1550 prebivalcev, 1 farmacevt za 4200 prebivalcev; v letu 1990 en zdravnik na 1246 prebivalcev, en zobozdravnik na 1487 prebivalcev, en farmacet na 4100 prebivalcev.
Sredstva se bodo združevala po povprečni stopnji 3,4.
2.	Obrazložitev k novi prispevni stopnji
Predlaga se povečanje prispevne stopnje za 2,9!°/o. S tem bo obseg zdravstvenega varstva ostal na dosedanji ravni ob postopni krepitvi osnovne zdravstvene dejavnosti in zmanjševanju zahtev po specialističnih zdravstvenih storitev. Obrazložitev povečanja:
Planski dokumenti opredeljujejo, da mora biti rast dohodka za zadovoljevanje potreb na področju družbenih dejavnosti počasnejša od nominalne rasti dohodka v združenem delu. Ker je področje zdravstva v skupni porabi udeleženo v velikem deležu, vpliva takšno omejevanje negativno, zlasti zaradi visoke rasti materialnih stroškov. Zmanjševanje skupne porabe nujno pogojuje zniževanje ravni zdravstvenega varstva, zato bi moralo vsakemu takemu ukrepu slediti prilagajanje programov. Ker so materialni stroški veliki in rastejo progresivno, se vsako leto ugotavlja izpad dohodka v zdravstveni dejavnosti, kar se delno pokriva z usklajevanjem med letom.
Vendar kljub temu letos ugotavljamo, da s sredstvi, namenjenimi za zdravstveno varstvo, ni možno pokriti vseh programov izvajalcev.
Zdravstveno varstvo v naši občini je na visokem nivoju, zahtevki po uveljavljanju pravic rastejo, s sredstvi
iz dosedanje prispevne stopnje pa jih ne bo mogoče pokriti.
SKUPNOST
OTROŠKEGA VARSTVA
1.	Predlog elaborata o družbenoekonomski upravičenosti prenosa priprave otrok na šolo iz osnovnih šol v VVO
Dne 16. 5 1985 je bil Elaborat dan v javno obravnavo. Pismenih pripomb ni bilo, ustne pa so bile podane že na skupščini, obravnavala pa jih je delovna skupina za pripravo elaborata. Na vse pripombe so bili dani tudi odgovori. Ker se osnutek, ki smo ga že obravnavali, ne razlikuje od predloga elaborata, predlaga predsedstvo in odbora skupnosti otroškega varstva, da delegati predlog potrdijo, da bo tako možna čimprejšnja realizacija.
2.	Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Domžale za čas 1986 — 1990 (osnutek)
Sporazum zajema temeljne usmeritve skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju.
TO SO:
—	nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in krepitev vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela
—	izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok
—	dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom
—	varstvo materinstva, nego in varstvo otrok ob rojstvu in po njem Za konkretne pravice, obveznosti
in odgovornosti bodo sklenjeni petletni samoupravni sporazum, kjer se bodo urejale — naloge posamezne VVO; količine, vrste in kakovosti posamezne storitve,- merila za vrednotenje opravljenega dela oz. za oblikovanje cen storitev,- materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi akti. Vsem otrokom v občini bomo zagotavljali vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo (1986
—	350 ur, 1987 — 400 ur, 1988 — 450 ur, 1989 — 50 ur, 1990 — 525 ur) in vzgojni program za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
V	SOV pa se bodo uresničevali še tile programi:
—	program vzgoje in varstva otrok v VVO in varstvenih družinah
—	program vzgoje in varstva otrok, ki niso vključeni v VVO
—	druge naloge
Preko SOV Slovenije pa se bodo uresničevale tele naloge:
—	nadomestilo OD za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka
—	pomoč pri opremi novorojenca
—	druge skupne naloge družbenega varstva otrok
V	zvezi z nadomestilom so podane tri variante:
1. nadomestilo za čas porodniške 246 dni: 28 dni pred in 218 po porodu. Ta varianta obsega naslednje upravičence:
—	mati, ki ima status delavke v združenem delu
—	mati, ki ima status delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občana
—	mati, ki ima status združene kmetice
—	oče ali drug delavec, ki neguje ali varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni.
Za celotno dobo bo zagotovljeno 100 % nadomestilo OD (osnova bo OD upravičena v preteklem letu). Z namenom čimbolj izenačiti vrednost OD upravičenca, ki bi ga dosegel, če bi delal, se bo OD sproti valoriziral.
2.	nadomestilo za čas porodniške 365 dni: 28 dni pred in 337 po porodu. Pri tej varianti se k upravičencem iz prve variante doda še mati, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva v ta namen. Upravičenec, ki neguje dojenčka ali več hkrati živorojenih otrok ali teže telesno ali duševno prizadetega otroka ali varstvo nedonošenčka, bo lahko prejemal nadomestilo OD do istega meseca otrokove starosti.
Nadomestilo se bo odmerilo 100% za 246 dni (oz. 12 mesecev za primer dojenčkov, prizadetih otrok, nedonošenčkov) za ostalih 119 dni (oz. 3 mesece) pa bo zagotovilo 75 '% nadomestilo.
Upravičenec in OZD se dogovorita za najprimernejšo izrabo porodniškega dopusta, upoštevajoč interese otroka in interese OZD.
Socialno varnost zavoljo poroda varstva in nege otroka v višini 84 dni (28 pred in 56 po porodu) bodo uživale: iskalke zaposlitve, študentke in učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju. Višina nadomestila bo 50 % povprečnega čistega OD vseh zaposlenih delavcev v SRS v minulem letu.
3.	nadomestilo za čas porodniške 365 dni (28 dni pred, 337 po porodu). Ta varianta se od druge razlikuje v tem, da bi bilo nadomestilo za vseh 365 dni 100%.
Sporazum začne veljati s 1. 1. 1986.
SOCIALNO SKRBSTVO
1. Osnutek SaS o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Domžale za čas 1986 — 1990.
SaS je pripravljen v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS, Zakonom o socialnem skrbstvu ter ustanovitvenimi akti SSS Domžale. SaS vsebuje skupne cilje in razvojne usmeritve ter opredelitev nalog po posameznih poglavjih:
—	zagotovljeni program ter solidarnostno združevanje sredstev zanj v SRS
—	program vzajemnosti oz. nadomestila za invalidnost
—	dogovorjeni občinski program
—	program skupnih nalog v SRS
—	nadzor nad uresničevanjem sporazuma
Po oceni bodo sredstva za uresničevanje programa realno naraščala po letih s stopnjo 3,4 !%.
Osnutek SaS je v javni obravnavi.
2.	Poročilo izvajalca socialno skr-bstveih storitev v letu 1984
Poročilo je obravnaval koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in finančna vprašanja, ki je podal mnenje, da je treba večjo skrb posvetiti področju rejništva in zlasti oživiti svobodno menjavo dela z drugimi občinami, ki imajo na svojem območju rejnice.
3.	Samoupravni sporazum o izvajanju storitev s področja socialnega skrbstva v letu 1985 — Centra za socialno delo Domžale in SSS
Sporazum določa storitve oz. strokovna dela, ki so predmet menjave med Centrom in SSS, pogoje in način opravljanja storitev, njih vrednotenje, način financiranja in spremljanja izvajanja sporazuma.
Storitve, ki jih opravlja Center:
—	naloge varstva in pomoči družini
—	svetovanje v zvezi z načrtovanjem družine ter vzgoje in oskrbe otrok pri uveljavljanju odnosov v družini
—	svetovanje in terapevtsko obravnavanje osebnostno in vedenjsko motenih otrok, mladostnikov in odraslih
—	predzakonsko, zakonsko in družinsko svetovanje
—	izvajanje varstva in pomoči otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	naloge v zvezi z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj in prekrškov
—	nudenje pomoči obsojenim odraslim osebam in njihovim družinam
—	izvajanje varstva in pomoči ostarelim in drugim odraslim osebam, ki potrebujejo materialno ali drugo pomoč na domu, v tujih druž-žinah ali socialnih zavodih
—	spremljanje in analiziranje social-no-skrbstvene problematike v občini
—	vodenje postopkov in evidenc socialno skrbstvenih storitev
—	opravljanje drugih nalog v zvezi z zakoni, drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti SIS socialnega skrbstva
-• nudenje pravne pomoči socialno ogroženim občanom Skupnost socialnega skrbstva pa bo Centru zagotovila sredstva:
—	za materialne stroške na podlagi podatkov iz preteklega leta, povečane za predvideni odstotek povečanja cen v letu 1985
—	za OD delavcev Centra
—	za zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v predpisani višini
4.	Problematika mladinskega prestopništva v občini Domžale
Center za socialno delo je pripra-vvil analizo prestopništva, iz katere so postavili sledeče zaključke:
—	večino kaznivih dejanj storijo mladostniki — dečki od 16 — 18 let
—	največkrat gre za tatvino (67 °/o), sledijo vlomne tatvine (12,9 % in
nasilniško obnašanje (9,5 %)
—	12 % mladostnikov je storilo več kd. 4,8 % pa je izrazitih povratnikov, 33 1% kd je bilo storjeno v skupini, v 33 % pa je bil storilec sam
—	največ kd storijo mladostniki, ki »so končali osnovno šolo in so vključeni v različne oblike usmerjenega izobraževanja (prevladujeta kovinska in trgovska smer), 22% storilcev je učencev osnovnih šol
—	večina storilcev izhaja iz popolne družine (7,6 %)
—	storilci so ponavadi iz družin z dvema ali tremi otroci 4,2 % je edincev, 4, 8 °/o pa iz številnejših družin
—	večina je iz družin s povprečno ali materialno nekoliko slabšo situacijo
—	družine izhajajo v 60 •%. iz mestnega okolja, 34 % iz primestnega okolja
—	izobrazbena struktura oz. poklicna staršev je na nivoju nedokončane osnovne šole ali dokončane OŠ in opravljanje NK, PK VK del.
Izlet upokojencev
Dan 20. junij. Odpravljamo se na izlet. Ta dan smo si želeli sonca, saj smo vsi težko pričakovali, da se po-razgovorimo med seboj in sprehodimo v naravi. Toda vreme nam najbrž ne bo naklonjeno. Zelo je oblačno. Rozi me pride poklicat in že odhitiva do avtobusa, ki nas bo čakal na parkirišču veleblagovnice v Domžalah. Tu je že čakalo nekaj »naših«. Slabo vreme nas ni zadržalo, saj smo skoraj vsi. Padati so začele prve deževne kaplje, ki so bile vedno gostejše. Prišel je avtobus, ne eden, trije. Hitro smo posedli po avtobusnih sedežih in odbrzeli proti Gorenjski, ki je bila danes naš cilj, da preživimo ta srečni dan!
V živahnem razgovoru, posebno pa še po prvem požirku domačega »takratkega«, smo bili hitro na Bledu.
Ni bilo sonca, pa vendar smo hiteli naprej v objem bohinjskih hribov.
Pristali smo: dež — dež. Preprečil nam je, da nismo šli do izvira Save Bohinjke. V restavraciji smo po-malicali — malica je bila izvrstna, pripravili so jo v kuhinji Tosame!
Hribarjev Ivan nas je razveselil z nekaj poskočnimi iz svoje harmonike, ki jo je ponesel s seboj.
Ko smo se okrepčali, napisali bohinjske pozdrave svojim dragim, ki so ostali doma, smo se odpeljali proti Bledu, na grad GRIMŠČE, kjer smo si ogledali prečudovito razstavo ročnih del in tapiserij. Res enkratno in prelepo doživetje!
Prijalo nam je že kosilo, ki nas je čakalo v Begunjah pri »Joževcu«.
—	izstopa neenotna družinska vzgoja, nedosledna vzgoja, izrazito stroga in kaznovalna
—	pri večini družin se kažejo znaki asocialnosti — alkoholizem. Druge oblike (nasilništvo, promiskuiteta, delomrzništvo) nastopajo pri 16 °/o storilcev. Pri približno polovici otrok se pojavlja vsaj ena oblika asocialnosti — zlasti očeta
—	nihče od prestopnikov ni vključen v organizirano obliko izkoriščanja prostega časa (klubi, društva). Največ jih prosti čas preživlja v disku, kinu, gostinskih lokalih, doma pred TV.
Glede na te zaključke predlaga
Center ukrepe:
—	organizira naj se referat za delo z mladostnimi delikventi
—	v šolah naj poteka preventivno in svetovalno delo z mladostniki in svetovanje družinam
—	OK ZSMS Domžale naj se potrudi povezati z ostalimi institucijami
in tako preventivno delovati na področju organizacije prostega časa mladih.
Tosame
Nato smo si ogledali Muzej talcev v Begunjah. Kaj se je dogajalo v tem gradu med NOB nam je v kratkem predstavila prijazna vodička.
Ogledali smo si tudi vrt — pokopališče, kjer so streljali talce in jih večina tam tudi pokopali. Kar mudilo se nam je iz tega strahotnega prizorišča, kajti te strahote smo občutili tudi mi — upokojeni — v tistih letih na svojih ramah in koži ter so še vedno žive. Pod vtisom teh strahot smo šli do avtobusa in odhiteli v Vrbo na ogled Prešernove hiše, kjer je bila ravno ta dan otvoritev obnovljenega prostora z razstavljenimi deli našega velikega moža poezije.
Nadalje smo odhiteli proti Poljanski dolini — v Škofjo Loko, kjer nas je čakala večerja. Tudi ta se nam je že prilegla.
Ob zvokih Ivanove harmonike smo zapeli, pa tudi zaplesali bi, vendar nismo imeli prostora! Pa vseeno! Vej selo smo kramljali, se šalili in kaj hitro je prišel čas odhoda.
Prijazni šoferji so nas odpeljali proti domu. Tako smo še ob belem dnevu izstopili tam, kjer smo želeli! Šoferji so nam to uslugo storili brez slabe volje, z veliko mero prijaznosti in vljudnosti!
Srečno do drugega izleta — smo si voščili ob odhodu.
Vsem tistim, ki so pomagali in omogočili ta naš izlet pa v imenu vseh upokojencev najlepša hvala!
Francka Mestek
Občinsko gasilsko tekmovanje
Kakor vsako leto smo se tudi letos gasilci udeležili tekmovanja gasilskih ekip, ki je bilo 25. maja in 8. junija na športnem igrišču v Mengšu.
Prav tako smo se 16. junija udeležili tekmovanja v Šaleku.
Z usposabljajnem enot smo pričeli dovolj zgodaj vendar, kakor vsako leto tudi letos ni šlo brez težav — odstop nekaterih dolgoletnih članov tekmovalnih desetin, neresnost posameznikov je negativno vplivalo, tudi na ostale člane. Z pomladitvijo novih članov smo uspešno rešili težave in se temeljito pripravili, da se na občinskem merilu pomerimo z ostalimi ekipami in preizkusimo svoje znanje. Vendar mora mpoudariti, da je to samo del našega programa. Naš namen in stalna naloga je, da usposobimo čim več naših članov o pravilni uporabi gasilske tehnike ter ostale opreme, pripraviti slehernega člana, da bo znal hitro, strokovno in učinkovito uporabiti vsa protipožarna sredstva v primeru požara ali druge elemen-trrne nesreče.
Resno se zavedamo, da nam je družba zaupala varovati naše bogastvo, ki ga ogenj kaj kmalu uniči, če ni na pravem mestu pravega človeka. Vse bolj pa smo zakonsko in moralno odgovorni našemu kolektivu, razum-
nemu vodstvu, ki daje iz dneva v dan več poudarka protipožarni zaščiti, preventivni vzgoji.
Samoupravni organi pa nam vsako leto omogočijo prepotrebna finančna sredstva, ki nam zagotavljajo nemoteno izvedbo našega programa.
Naj se povrnem k samemu tekmovanju in vam predstavim tekmovalne dosežke naših enot. Ker so tekmovalne enote po starostnih kategorijah: v ekipi A nastopajo mlajši člani, v ekipi B pa starejši člani, kakor pri članicah tako pri članih, prav tako so razporejene tudi ekipe CZ.
Tako je naša tekmovalna desetina članic B dosegla 1. mesto, članice A pa 3. mesto. Obe ekipi članic A in B so nastopile v enotah CZ in dosegle dva 1. mesta.
Uspešni so bili tudi člani A, saj so dosegli 2. mesto v občinskem merilu, ekipa članov B pa se je uvrstila na 4. mesto. Iz rezultatov je razvidno, da smo dosegli več, kot smo pričakovali. Ne morem preko tega, da javno pohvalim vse nastopajoče, saj so vložili dovolj truda, znanja in kondicijske sposobnosti.
Vendar moram poudariti, da mi svojih moči ne merimo po rezultatih, temveč po množičnosti usposobljenih ljudi.
Tone Peterka
Odgovor...
Odgovor na članek tov. Merkužič Danice, objavljen v glasilu TOSAMA z naslovom: »KAJ VSE TE V NAŠI TO-SAMI LAHKO NASITI?«
Spoštovana tovarišica Merkužičeva!
Zdi se mi, da ste tokrat pri pisanju vašega članka kljub previdnosti
prekoračili vašo moralno pozornost. Ne samo jaz, ampak vsi moji sodelavci in sodelavke, smo užaljeni še posebej zato, ker ste delavka »starejše generacije«, ki bi morala dobro vedeti in poznati, predvsem pa realno ceniti razliko med preteklostjo in sedanjostjo, vsaj kar se obrokov malic tiče, če že drugega ne.
Preseneča me predvsem vaša ugotovitev glede nevljudnosti in'neprija-
znosti, ki mi jo očitate. Ne želim zatrjevati, da tudi gostinski delavec včasih pozabi na tisto »osnovno igranje vloge«, kot temu pravimo, toda verjemite mi, da še nikoli v življenju nisem niti upal pomisliti, da bi komu ali večini vrgel steklenico ali da bi svojo nejevoljo javno izkazoval z lažjo.
Besedo »laž« navajam predvsem zato, ker dobro poznam samega sebe, predvsem pa svoje obnašanje. Zagotovo vam lahko trdim tov. Merkužičeva, da sem stavek »Nimam več!« v svoji trinajstletni službi na delovnem mestu vodja kuhinje velikokrat izrekel, toda na tak način kot opisujete vi, zagotovo ne. Preveč namreč spoštujem že davnaj začeto vzgojo svojih staršev, s katerimi sem dolgo živel in delal v »prijazni« gostilni in poduk mojih učiteljev na Gostinski šoli ter mentorjev praktičnega pouka vsepovsod, kjer sem se učil dela v gostinskem poklicu.
Imel sem priložnost se mnogokrat srečati z najrazličnejšimi ljudmi od vsepovsod, pa še nihče mi do danes ni očital, da sem nerazumen, grob ali »kratek« v pogovoru, kot pravite vi. Ste pa tudi prva oseba, ki mi očita, da nimam smisla za delo z ljudmi.
Ne vem, kakšno delo v Tosami opravljate vi. Vem le, da sva sodelavca, ki se redkokdaj srečava ali pogovarjava. To pa ne pomeni, da ste vi ali tisti mlad fant, ki ga omenjate za mene ali katerega koli v kuhinji »nepomembna osebnost«.
Ne želim se »vtikati« v vašo razporeditev osemurnega delavnika v tovarni. Verjetno tudi vam kdaj prav pridejo »tri minute«. Povem vam lahko, da je delo v kuhinji specifično in ga je potrebno dobro poznati, če ga želiš ocenjevati ali delovni čas razporediti tako kot si želite vi.
Če si želite posebnih dodatnih uslug in to ob vsakem času, vam moram žal povedati, da boste lahko še naprej slabe volje. Za mene osebno je bolj važna skrb za vsakodnevno pripravo obrokov hrane, kot pa za vaše želje, ki moram reči, včasih nekoliko prekoračujejo meje dovoljenega. Če mi ne verjamete, pa vprašajte tiste, ki nadzorujejo pravilnost in odgovornost našega dela.
To pa je tudi vse, kar sem vam hotel povedati in ne smete pričakovati nadaljnje »popestritve« vsebine glasila TOSAMA z najinimi tovrstnimi dialogi. S tem pa nikakor nočem prekiniti vaše ustvarjalnosti na področju sodelovanja z Uredniškim odborom.
Obljubim vam, da sem objavljeni članek in svoj rokopis skrbno spravil in da bom skrbno spravil vse nadaljnje žalitve, ki nama bodo morda še kdaj prišle prav na tistem mestu, kjer pravilno in pošteno ocenjujejo.
Marjan Štrukelj
Kadrovske vesti
• Rojstni dan praznujejo v mesecu juliju
TOZD SANITETA
Sanitetna konfekcija
Burja Olga, Hrovat Helena, Klakočer Marija, Marenk Vida, Mezek Alojzija, Sušnik Ivanka, Trdina Marija,
Mikalnica
Dimič Ana, Dragar Vinko, Frankovič Zdenka, Gerlica Ana, Glušič Ana, Jar-kovič Dragica, Jere Olga, Klander Franc, Kordež Draga, Korošec Olga, Kramar Lojze, Motela Stanko, Nemec Julijana, Prašnikar Anica, Rode Biserka, Rokavec Marija, Slapar Nevenka, Šivavec Ivanka, Vidovič Marija, Zajc Branislav,
Otroška konfekcija
Burja Magdalena, Kočar Soka, Pavlič Dragica, Pirnat Marija, Podbevšek Ani,
Tkalnica ovojev
Barlič Ana, Cipan Vesna, Kočar Ljudmila, Kovič Marjeta, Križman Brigita, Novak Ani, Pirnat Vincenc, Rokavec Metka, Stegnar Alenčica, Zalokar Ana, Resnik Ani,
Belilnica
Okorn Peter,
Vlaknovinski oddelek
Rihtar Brane,
Tkalnica širokih tkanin
Breznik Martin, Črv Ivanka, Erklavec Marija, Kosmač Brane, Kremič Uroš.
TOZD FILTRI
Hribar Ani, Judež Milica, Kveder Milena, Prašnikar Marija, Rožič Ani, Urankar Almira,
DS SKUPNE SLUŽBE
Borštnar Dušan, Cedilnik Ani, Djafič Edhem, Jenič Viktor, Kuzmanovski Vasile, Kocjančič Tomaž, Kos Ivan,
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Florjančič Bogdan, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1400 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
Kvas Ani, Pejčič Dragiša, Prstec Darinka, Peterka Marjan, Razboršek Marija, Bernot Irena, Drobne Marjan, Juteršek Bogdan, Kovač Marjan, Korant Jakob, Merlin Danica, Narobe Vera, Nahtigal Marija, Repac Marjana, Resnik Olga, Smrekar Anton, Vidergar Marjan,
Pripravljalnica
Lončar Majda, Peterka Ana, Perkovič Marija,
•	Prišli v delovno organizacijo:
Poljane Janko — TŠT Habat Božena — mikalnica Pivec Dušan — mikalnica Sankovič Robert — TO Rozman Štefan — belilnica
•	Odšli iz delovne organizacije:
Bergant Andrej — JLA Frankovič Brigita — upokojena Hriberšek Joži — pred. upokojena Breznik Martin — sporazumno Šlebinger Simona — sporazumno Poharič Monika — pred. upokojena Kralj Helena — sporazumno Križman Lojzka — upokojena
•	Poročila se je:
Bolhar Tanja por. GAJŠEK
•	Rodili so se:
Bizilj Jožetu — hči Kovič Ivanu — sin Kočar Bojani — hči Rovšek Mileni — sin
Zahvale
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za poklonjeno darilo ter vodstu delovne organizacije za knjižno darilo.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Frankovič Brigita
Ob boleči izgubi moje drage mame Angele Pevc se iz vsega srca zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za venec, sindikalni organizaciji za izkazano pozornost in tudi oktetu To-same prisrčna zahvala za njihove pesmi.
Mimi Prelovšek
Ob boleči izgubi moje drage mame IVANKE BRATUN
se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije ter sindikatu ža prelep venec in denarno pomoč.
Francka BIRK Sanitetna konfekcija
Ne vem kako bi se zahvalila K. U. za tako presenečen obisk in darilo.
Kar ne morem verjeti, da je bilo res, da ste se spomnili na stare, bolne upokojence. Saj zame je bilo to izreden trenutek, ki mi bo ostal v lepem spominu.
Zato se najlepše zahvaljujem za to pozornost in vse prav lepo pozdravljam.
Angelca Štrukelj
Delovni organizaciji in Klubu upokojencev se prisrčno zahvaljujem za prejeto finančno pomoč.
Pavšek Dragica
Iskreno se zahvaljujem Delovni organizaciji in Klubu upokojencev To-same za finančno pomoč,
Capuder Ivanka
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice ter sindikalni organizaciji za cvetje in denarno pomoč ter izreke sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Ani Prelovšek
Osnovni organizaciji sindikata Saniteta I. se zahvaljujem za obisk in darilo, ki sem ga bila deležna v času bolezni.
Martina Kerč
Ker sem bila ob obisku predstavnikov kluba upokojencev odsotna, izkoriščam priliko, da se preko tovarniškega glasila lepo zahvalim za prejeto darilo in izkazano pozornost in ob prijetni misli, da se še nismo pozabili želim vsem še veliko trdnega zdravja.
upokojenka Urbančič Ivanka
DO TOSAMA in KU se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. Nadvse sem presenečena in vesela, da sem bila deležna od vas tako lepe in nepozabne humanosti.
Delovnemu kolektivu in vodstvu pa želim še naprej veliko poslovnih uspehov.
Hvaležna upokojenka Ivanka Ca-puder-
MALI OGLASI
•	Prodam betonsko železo — mreže (10/6) po 10.000 din kom. Interna 224.
•	Ugodno prodam »feltne« za R-4. Interna 220.
bus nagradni rebus nagradni rebus nagradni rebus nagradni re
Nagrade
To pot ste bili bolj dopustniško razpoloženi, zato je bila skrinjica z rešitvami križanke skorajda prazna. A uspeli smo izžrebati tri pravilne rešitve:
1. nagrada — RODE Peregrin — vlak-novinski oddelek
2.	nagrada — ROŽIČ Stane — DSSS
3.	nagrada — MARIČ Cvetka — sanitetna konfekcija
Čestitamo!
To pot so zopet n^ vrsti rebusi. Iz njih boste dobili priimke svojih sodelavcev. Uspešno reševanje vam želimo!
MALI OGLASI
Prodam dobro ohranjeno otroško kolo za starost 4 leta. Informacije na interno 205.
Prodam 2 šotora za tri in štiri osebe. Zelo ugodna cena. Int. 207.