CESAR FRANC JOŽEF f Ko dobijo čitatelji naš list v roke, bodo telesni ostanlri cesarja Pranoa Jožefa I. v grobnici oo. kapncinov na Dunaju že položeni k večnemu počitku. Hnožio« ljudstva, ki ga bodo spremljale na zadnji poti, se hodo zopet razkropile na vse štiri vetrove svBta in se vrnile na svoje domove. Toda spomin na Łi»gopokojnega cesarja bo živel med narodi naprej. Tiha žalost nad izgubo mnogoletnega vladar|a jfi med vsemi narodi velika. Kazala se je v tisočerib. dtdikab. Raz hiše so plapolale žalne zastave, v okalb. so brlele lufiioe pred napol zakritimi oesarjevimi podobami in sohami, v občinskih odborih, društvih, mvodih so se obdržavale žalne seje, na tisoče in tiaoSe brzojavov z besedami sočutja je pohitelo na ce•aarski Dunaj, po cerkvah so se služile sv. maše za rajnega, in iz Rrc vernikov so kipele vroč© molitve 38 njegovo dušo. Vse se je požurilo, da tudi na zu,aaj izrazi svojo globoko notranjo žalost nad prebridko izgubo. Tudi med nami Slovenci je žalost vsled smrti c«sarja Franoa Jožefa velika in sploSna. Bili srno ma vedno zvest in udan narod, deli.li smo ž njim vse Salostne m vesele dneve, kateri so dohiteli v dolgem 5asu njegovega vladanja našo domovino, bili smo mu araležni za vse naprave, ki so pospeševale naš narodni, prosvetni in gospodarski napredek, za to nara !• sedaj njegova smrt zasekala globoko rano v naše s.3PM. Spomin na preblagega vladarja ostane med na—. slaven in trajen, vsi Slovenci kliftemo soglasno: Slava n,jegov€mu spominu! Zivel cesar Karol I ! Vemo da izpolnjujemo Slovenci le željo rajneg& cesarja, ako prenesemo vso Ijubezen in zvestobo, ki smo jo gojili dosedaj do njega, na novega, mlade,ga cesarja Karola I. in na njegovo plernenito soproŁ0 oesarico Cito. Za to stopamo sedaj v duhu pred ofegov prestol ter mu iz dna svojega mehkočutečega, -svestega slovenskega srca kličemo: Žh"el oesar Ka- rol I., živela cesarioa Cita! 2ivel cesar Karol I.! Stoletne in stolettie zgo'9ovinske vezi nas vežejo na slavno vladarsko hišo Habsburžanov. Pod njihovim močnim žezlom smo si ohratiili svojo narodnost, si zasnovau lepo prosvetno ^ivljenje in si ustanovili kreiiek gospodarski obstoj. Za to smatra vsak Slovenec za zločin, ako bi mu tu*ti samo njegove misli le za trenotek uhajale preko -aiej hafcsburške monarhije, smatra pa tudi za zločln, ako kdo le dvomi nad njesovo podedovano in v stoietnih \aharjih utrjeno in kot skupno narodno posest rarovano ljubezen in zvestobo do Habsburžanov in 3jjih države. Na nas Slo\^nce lahko no^i oesar ra¦5nni povsod in vsikdar. Kadar bo nas klicala njego•f. cesarska besedu, se bomo vsi do zadnjoga Slovienca zbrali okoli njegovega prestola in mu ponudili Wago in kri na rnznolago. Pr&pri6ani pa. smo, da bo snladi cesar z očetovsko dobrohotnostjo in ljubeznijo arl tudi na naš udani mu slovenski narod ter mu naManjal svojo vladarsko milost, da se bo lahko naprej razvijal v svoje dobro in v dobrn skupne doraovine »•vBtrije. Zivela cesarica Cita! Odkar nam je zločinska «x>ka laškega anarhista Lukenija vzela cesarico Eii•afceto. nismo imeli cesarioe. Za to nas navdaja dej- stvo, da smo dobili zopet oesarico, z neko oftarujo?o navdušenostja In podvojeno, potrojeno je naSe vc-selo razpoloženje, ker vemo, da smo dobili v novi oesarici pobožno, plemenito in vehkodušno cesarico. Zvesta kaloli6ajnka, vzorna žena, blaga mati bo visoka gospa tudi avstrijskim narodom mofina zašfiitnioa, ubogim in žalostnim sočutna pomočnica, vsem državljanom dobra, plernenita mati! ^ivela avistrijska cesarska dvojica, cesar Karol I. in cesarica Cita! Zadnje dnl pred smrtjo. Bolehati je eesar začol pred kakirni treini tedni in sioer na popolnorna nef»omenibnemu katarju — tako da niti ni bil zaslizou. Še le dae 8. novembra so se po>avile neznatne iotečiiie pn opršni rareni. Dne 12. novembra je cesar prvikrat obfiut.il bolečlne v desnih pljučih, ne da bi bil mofiel cesarjev telesni zdravnik, ki je vsak daii preiskal cesarja, doanati vnetja pljuč. Dne 15. noverahra se je cesarjevo zdravstveno stanje obrnilo tako na slabše, da je vzbujalo skrbi. kaiti vladar ni mogel mčesar več jesti in lotila se ga je tudi vroiMca. Pofiutil se je zelo utrujenega. V ijetek in soboto se je njegovo zdravstveno stanje zopet poslabšalo, kajti telesna toplota je postajala vectno večja, bolnik pa vediio bolj slab. Kljub temu je cesar delal kakor po navadi V pondeljek, dne 20. ^ov^mbra, se je podal eesar prej nego navaauo k pbčitku, dibala so b^la še vedno prosta Le huda mržHca sb je zdela spričo visoke cesarjeve starosti zelo nevarna. Na večer so mu ie zavest nekoliko omotila. V torek, 21. nov., je vstal cesar, toda imel je hudo vročico, počntil se je zelo trudnega in }e velel, da se pristavi k njegovi mizi naslanjač, kar sioer ni bila nikdar njegova naviada. Zjutra] je spil ("-ašioo ftaja in povžil dva kosca gnjati, ob 8. uri je pa spil kozarec kisleaa mleka. Za zajulrek ni skoraj nič zavžil, pa6 pa proti večeru krožnik dobre juhe in košček kuretine. PoCutil se je vfidno bolj slfibega, tako da je proti 6. uri zvefer sam zahteval. da j.r:' spravijo v posteljo, Zavest ga je začela zapuščati. Telesni zdravnik dr. Kercl in jrofesor dr. Ortner sta bila celi čas pri cesarju. Kljub opasnemu zdravstvenemu stanju sta bila oba zdra\*ni.ka še vedno mnenja, da je prifiakovati 5e že ne ozdravljenja, r;a vendar toliko, da bo cesarjeva bolezen trajala še 2 do 3 dni. Cesar je ležal v postelji mirno. ne da bi mu bilo hropelo v prsih, ni težko dihal in fudi ni <'al od sebe nobenega glasu, da trpi bolečine. Cesarjeva hči nadvojvociinja Marija Valerija iu princesinja Elizabeta Wi.ndiscbgratz sta bili eeli (5as pri cesarju. Ob 7. uri zvečer sta zdravnika vnovift preiskala cesarja, ki jc raočno zaspal. Ko sta prišla med 8. in 9. uro zop«t k cesarju, sta vsa osupn.iena dognala, da je žalibog v najkrajšem Casu pričakovati oesii.rjeve smrti. Na,dvo.jvod|injo Marijo VraJerijo, ki se je po hčerko odpeljala proti kolochom, so hitro poklicali nazaj Dvorni župnik Seydl je v navzočnosti ftlanov cesarske rodbine podeliJ cesarju poslednje olje. Krog bolniške postelje so se zbrali poleg prestolonaslednika Karola Franca Jožefa in nadvojvodinje Cite številni Clani cesarske hiše. Cesarju se je začelo blesti in dihanje je bilo izredno globoko. Navzoči so glasno molili za srečno zadnjo uro cesarjevo. Ob 8. uri zvečer je cesar zaspal, nato je pričel globoko dihati; 5 minut po 9. uri pa je rnirno v Gospodu zaspal. «¦?*>.. :•:¦¦¦ ¦¦'^^^^^"ŁVt?^^^ Cesar iimrl kot veren katollčan. Cesar je pri popolni zavesti in z globoko pobožnostjo v torek, dne 21. novembra, predpoldne prejel sv. zakramente. Spovedal ga je ter mu podelil sv. obhajilo dvorni župnik, prelat dr. Se^dl. Cesar je, dasiravno je Se \-«'dno bil prepričan, da ozdrn-vi. sara izrazil željo, da bi rad »nrejel sv. zakramente. V ponedeljek popoldne je dospel v ftenbnin apostolski nuncij, ki je ^porofiil, da je sv. O6e Benedikt XT. poslal bolnemi eesarju svoj blagoslov. V torek zvečei- je dr. Seydl podelil uniirajočemu eesarju zakrameut sv. poslednjega olja, in je zmolil ob njegovi postelji molitve za umirajoče. Cesar je umrl s kriŁem i:n rožnim vencem v rokaii, Katere so bile c&sarjeve zadnje besede ? V dunajski cerkvi z naslo\-om ,,Na dvoru" fo samostanski prednik o. Kofler v pridigi povpdal, da je cesar Franc Jožef v torek, ob 6. uri zvečer, v na~ slon]a5u botel mollti večerno molitev, pa so ga sredf med inolitvijo zapustile moči. Ko so ga hoteli spraviti v postelj, se )e na rahlo brauil z besedatni. „1mam še \-eliko moliti!" Nato jo zaspal. Na mrtvaškem odi*u. Mrtvo truplo cesarjevo so pr\e dni po srorti pwstiii ložati \- postelji sobe, kjer je umrl. Pokrit je bil do prs z odejo, na kateri je ležal šopek ovetlic. V. mrtvaški sobi so se neprestaoo opravljaie molitve za; cesarja. Dne 24. uovembra so položili krsto na mrtvaški oder in sioer v kotu pisalnice poleg spalne sobe. Po stari uavadi so cesarja maziliii in mu odvzeli. srce in drobovino. Srce so sliranili v srebrno posodo» drobovino pa v bakreni kotlič in je s truplom vred pokopano \r kapuciJiskeni grobišču. Cesar ^ držal na odru v sklenjenili rokah mal čni' križ ir iiekaj cvetlic. Truplo je pokrivala odeja iz zlatenine; otroci cesarjeve rodbine pa sc položiii na oder male šopke cvetlic. Krsto je pokrivala prozorna tančica. Cesax je ležal kot cŁa bi počival. Glava je počivala na beli blazini iz atlasa. Na cesarje-' vem obrazu ni bilo opaziti uobene gpremembe, tako, da je lzel&dal, kakor da bi še živel, tako dobro sq truplo mazibli. Cesar je bil oblečen v uniformo avstr. maršala "Truplo je bilo najprvo položeno v 6rno žametno krsto, katero so obdajali visoki srebrni svečniki« Pred irsto ie stal velik križ m posoda z blagosiovIjeno vodo.. Pri mrliču se je neprestano uoč in uan raolilo. V soboto so krsto zaprli. V pondeljek so črno krsto položili v kovinasto rakev V pondeljek, dne 27. novembra, ob 10, uri zve* čer so kVsto z mrtvaškim vozom, v katerega je bilo vpreženih 8 vrancev, prepeljali iz Senta-una v grajsko cerkev Ko so truplo blaigoslovili, je bilo položeno v cerlcvi na mrtvaški oder ObSinstvu je bil vstop v grajsko cerkev dovoljen v torek in sredo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer in v četrtek od 8. do 12. ure opoldne Velike množice Ijudstva so hodile kropit mrtvega vladarja. Na mrtvaškem odru so ležale na črnih zlatoobrobljenih žametnih blazinah avstrijsVa cesp-rska lcrona, ogrska krona sv. Stelana, nadvojvodski klobuk, rcdo\i, sablja in drugi znaki, ki jih je nosil na-š umrlf cesar. Zadnja pot iz Senbruna v cesarskl dvor. V poudeljek, dne 27. novembra, malo pred 10< uro zvečer, je v Šenbrunu duhovščina v navzočnosti cesarske dvojice, članov cesarske liiše in nekaterih dostojanstvenikov blagoslovila cesarjevo truplo iu opravila mrtvaške molitve. Ganljivo je bilo slovo od ljubljeiiejfa gospodarja. Kakev so nato ob svitu gorečih bakelj zanesli na voz. Točno ob 10. uri se ie pnčel j.omikati žalui sprevod. Na čelu sprevoda sta jaliala dva dvorna jahača s svetilkaml, njima je pa sled.il eskadron kavalerije. Nato se je peljal dvovprežni voz s cesarskimi služabniki; temu so sledili dvorni komisar na konju, dva dvorna jahača s svetilkami, 4 šestvprežni Črni dvorui državni vozovi, v katerih so sedeli cesarjevi pribočniki, oba generalna pribočnika, oba cesarjeva knežja komornika in kon* ?no prvi najvišji dvorni mojster laiez Monl(6nuovo< Sledil je črno prevlečen mrtvaški voz, v katerega ]e bilo vpreženih osem \Tancev. Konje sta vodila dva dvorna jahača, Na desno od rakve je korakalo ° mož avstrijske, na levi strani oa 8 mož ogrste telesn& straže. Poleg teh Je spremljalo krsto po 8 iradoce'« telesiie straže ua dcsni itflevpg&ranlT ?f adtilje jt! voz spremljalo na vsaki strani po šest cesarievih telesnih strežnikov. Tik za vozom pa je jahalo po G io*6 moŽ avstriiske in ogrske telesne stražo. na 6elu jim 8na garrtaa šarža. 'JVLed njimi in sledečima dvema vozovoma z dvornim osobjem Nj. Veličanst.a st:>. jahala zopet dva dvorna jahača. Eskadron konjenice je zaključil žalni sprevod. Straže, ki so stražile grad, k5 ga cesar ni v.eč zapustil, odkar je izbruhnila vojska, so zadnjikrat spoštljivo pozdravile svolega najvišjega gospoda... Tisočere množice so po ulicab, po katerih se je vil sprevod, tiho in spoštljivo odkritin glav pozdravljale jirominulega cesarja. Proti 11. uri ponoči je uospel sprevod \- cesarski dvor. Ko se jo truplo blagoslovilo, so krsto prenesli, v dvorno kapelo Pred krsto so stopali pevci dvorne kapele, pevajo6 ^Miserere", za krsto pa so šli najvišji dvorm mojster lcnez Montenuovo, najvišji dvorni dostojanstveniki, ogrski dvorni maršal, vsi pribočniki, komor alki itd. V kapeli se je truplo zopet blagoslovilo in nato položilo na mrtvaški oder. Dvorna kapela je vsa Srno prevlečena. Tudi oltarji so črno zagrnjeni. V sretf?ni kapele }e razprostrt črn baldabin čez mrtva3ki oder. TudS cerkrena tta so ftrno zagrnjena. 0gromne množice Ijudstva od blizu in daleč so te dni otrtskal« rajnega cesarja in molile zanj. Mrtvaškl voz. MrtvaSld voz, s katerim so peljali mrtvega cesarja k zadnjemii poftitku, je mojsterski proizvod kolareke umetnosti. Narejen je iz braslovega, črno pobarvanega lesa. Kolesa mrtvaškega voza so pravi velikani, voz sam je bogato okrašen ter je 8 metrov dolg, 3 metre širok in 5 metrov visok. Nad njim se razpenja mogočen baldahin, nad katerega se dviga velika cesarska krona. Za vprego mrtvaškega voza je določenih osem izbranih lepili črnih žrebcev iz fcJevov cesarjeve telesne straže. Na tem vozu sta se te peljala k zadnjemu počitku rajni cesarjevift RudoH in cesarica Elizabeta. Cesarjev sprevod je obstojal iz 40 kočij, v katerih so se peljali člani cesarske in drugih vladarskih rodbin ter visoki dostojanstveniki. Vozovi, na katerih so se vozile cvetlice in venci. nlso vračunjeni. Vozovi so bili vsi črno preoblečeni. Sestava vprege j8 foila naslednja: osmerovprežni mrtvažki voz, šesierovprežni voz, ki so ga peljali črni žrebci, štiri vožovi, v katerih je bilo vpreženih po šest parov žreboev rjave barve, trije dvovprežni vozovi s konji-rjavci. Sest parov konj mrtvašega voza je vodil raz kočijaškega sedeža dosedanji cesarjev telesni kočijaž Jožef Walter, ki je bil oblečen v stapošpansko kočijaško; obleko. Cetrti par konj ,je vorlil jezdefii dvorni kofiljaž Killian. l Pogreb. Pogrebni sprevod se je vršil daaies v ftetrtek, dne 30. novembra, popoldne, iz dvorne cerkve po raznih uMcah najprvo v cerkev sv. Štefana in od tam t kapucinsko cerkev, kjer je bila rakev položena v eesarsko grobnico k večnemu počitku. Vsf>ored pogreba je bil slede6i: Po blagoslovitn t dvorni cerlcvi so ob % na 2 rakev tzanesli na mrtvaški voz, ld ie stal pripravlien v švicarskem dvoru. Visokega mrliča so nato še enkrat blagos^oli V tem so zazvonili vs: zvonovi vseh d,unaiskih •erkva. Nato se je začel pomikati žalni sprevod 6ez fira'ski trs, Burgring, Opernring, Ring-cesto, Fran 9ožefovo obrežje, po Rotenturmerski cesti v cerkev sv. Stelana, kjer so pričakovali sprevoda Slani ce-  sarske hiše, tuji vladarji in zastopniki tujih driav, vifiji dostoianSihe-niki, dubovščiuia, uradnifei, državuo zastopstvo, generali i(d. Ko je dospel \oz z mrlifeem [>v&d\ cerkev sv. Stefana, so rake\- dvignui z voza in jo zanes.i v eerkev, kjer je kardinal Piiil tiuplo znova bla.goslovil. Po slovesni blagoslo.i.vi ¦^isokega mrliča so rakev prepeljali v cerkev oftetov kapucinov, Mrtvaškemu vozu so sledili vozovi, v katerin so sedeli: Cesar Karol I. in cesarica Cita, tuji vladarji, nadvojvocli, tuje najvišje gospe in nadvojvodinjr, posebni zastopniki tujih dvorov, zastopstva inozemskdh častniških zborov itd. Na potu iz cerk\-G sv. Štelana v kapucinsko oerkev so odposlanstva ftot, ki stoj»jo na fronti, delala špalir, Ko je dospel sprevod I red cerkev oo. kapucinov, so duhovniki oprejeH rakev, kj, se je zanesla v cerkev in položila ua mrtvaSki oder, Truplo se je nato še enkrat blagosloviio, nakar so rakev med žalnim zvonenjem in z vOjašk.ni spremstvom zanesli y grobnico. Rakvi so sledil' cesar Karol I., prvi najvišji dvorni mojster ln cba vr hovna komornika. V grobnici se je truplo Se enkrat  blagoslovilo, nakar j« po kon6anih molitvah prvi naj viSji dvorni mojster izročil klju6e cesarjeve rakve  gvardjanu samostana oo. kajpucinov in izročil mrliia njegovemu varstvu. Ko se je cesar Karol I. vrnil iz grobnice, je zapustil ves dvor in nato tndi drugi udeleženoi pogreba oerkev. Pomenljlv obred t kapnclnsM grobnlci. Ko so cesarjevo mrtvo truplo iz kaj^uoinske cerkve ponesli doli v grobnico, se je tamkaj izvrgil prav pomenljiv obred. Ko so namreft s cesarjevo kr sto prišli do vrat grobnice, je najvišji obredni raoj ster s palico potrkal na zaprte duri. rKdo je tukaj?" \e vprašal gvardjan ter ni odprl, ,,Kjegovo Veličansh-o najsvetlejši cesatr Franc Jožef"^, je odgovoril najvišji obredni mojster. nIgnosco == ne poznam ga." ^Avstriiski cesar in apostolski ogrski kralj!" nNe poznam ga." Tretjikrat je udaril obredni mojster na zaprta vrata. «K'do zahteva vstop?" ,,Grešni človek, naš brat Franc Jbžef!" Nato so se vrata odprl;;. Tu|l vladarjl prl pogrelm. Pogreba cesarja Franca Jožefa I. so se udeležili: nemški cesar s svojo soprogo, saški kralj Avgust in princ Ivan Juri], bavarski kralj Ludovik in princ Leopold. Svedskega kralja je zastopnl kraljevi6 Gustav Adolf, štianskega pa princ Ferdinand Bavarski. VeSina teh ^eležencev je že v torek in sredo dospela na Duna,,. Cesai' Praac Jožef o novem cesarin.  Cesar PVanc Jožef se j€ nedavno o novem ce- sarju izrazil napram ta|neinu svietnifcu Berzeviicky- ju sledeče: ^Star sem že in ne morem več dolgo ži- veti. A bodite pomirieni, moj naslednik je vrl in od- ličen mlad mož. Imam veselje nad njim. Tmate lab- ko polno zanpanje do njega." hi. voiaški dosiojiinstveniki okoli prestolonasiednika nad^'ojvode Karola Francu Dožefa. Minister cesarske hiše in zunanjih stvariH baron Burian, je sporo^ii j-restolonasledniku cesarjevo smrt, nakar so vsi tiavzoOi dostoiaiistveniki izrazili ifrestolonaslediiiku svo*• sožalie. Nato pa je stopil miuister barou Buri^n ponovno pred prestoionasliednika, se trikrat poklori? pred njim in vpraSal, aJi hoče sprejeti prestol, čig^r edini upravičeni dedifi je. Prestolonaslediiik je odgovoril: »Hočem!" S to izjavo je prišla vlada starot>iavne mogočne habsburške mogarhije v nove, mludB roke, v roke nadvojvode Karola Franca Jožefa. Se isto nofi |e bil sestavljen proglas novega vladarja na narode avstro-ogrske monarhije, na k;i;fe rem se je dotedanji prestolonastedniJc prvikrat pod^isal kot vladar, cesar avstrijski, kralj češki itd., iri apostolski kralj ogrski. Podpis na proglasu se glasi ^Karol" in je poteintakem prestolonaslednik najcho1\TXla Karol Franc Jožei nastopil vlado kot: cesar Karol I Prlsega na avstrijsko ustavo. Iz političnih krogov poročajo, da se bo vrSila prisega npvega cesarja pred ob«ma zbornicama due 10, decembra t. 1. * Iz poslanskih krogov se poro6a, da bo cesar k | temu dejanju prišel v parlament, kjer bo v steborni j dvorani, ki gosposko zbornico veže s poslansko, \z~ j vršil ustavno prisego. Smatra se pa tudi za verjčt-. 1 no, da bo cesar člane državne zbornic« povabil k so- bi na cesarski dvor, kjer se bo vsa svečanost vr&ila v prestolni dvorani. Kronanje za ogrskega kralja. Gesar Kar >1 vlado prevzame Ko je cesar Franc Jožef I. po skoraj (iSletnem vladanju za vedno zatisnil svoje o5i, so se zbrali v mali dvorani šenbrunskoiga gradu dvorni, državr.i, Cesar bo še meseoa decembra kronau za o^rskega kralja, Kronanje se vrši na ta načlii, da bo kot zastopnik in pooblaščenec prebivalstva skliuao ogrski državni zbor, ki sklene navadno pet tp'^k obS€gajoče besedilo kraljevsk« listine. Cim Je kralj to listino jiodpisal in nanj prisegel, ]e spis pravnoveljaven Kral]evska rodbina pride dan pred kronanjem z vsemi nadvojvodami in diplomatiSnimi zastopniki v Budimjsfišto, ge tisti dan pride odposlanstvo državnega zbora v kraJjevski grad, kjer bo knoz-primas Cernon prečital listino o kronanju ia povabil vladarja na kronanje. Dan kronanja stopv ves diržavni zbor pred kralja in kraljico, ki bosta stala pred prestolom. Po zapriseženju novega Cuvarja krone pa gredo vladar, oblečen v magnatsko obleko in vse drug© dvorne osebe v «erkev sv. Matije, kjer jih i>red glavnim oltarjem sprejme knez-primas. Pred kral]eta pojaejo ministrski predsednik grof Tisza, ki bo nesel krono sv. Stefana, najvišji sodnik baron Orczy, ki bo nesel kraljevsko žezlo, hrvatski ban baron Skerlecz, ki bo nesel zlato državno jabolko, knez Esterhazy, ki bo nesel me6 sv. Stefana, potem škol, ki bo nesel dvojni ogrski križ in grof Appony, ki bo nesel mali ogrski križ. Sledilo ]im bo desot magnatov z zastavami Po kratkem ogovoru kneza-primasa bo škol iz Kaloče pozval kneza-prlmasa, naj kralja krona. Cim je kronanje izvršeno, si opaše kralj meč sv. Stefana, ga potegne iz nožnice in udari ž njini, obrnivSi se proti solncu, trikrat po zraku. Po maSi gre krali s krono sv. Stefana na glavi, opasan z mečem st. Stefana. držeč v desnici žezlo, v levici državno jabolko, v drugo cerkev, kjer zasede prestol in porieli več plemičem po starem obič-iiju z udarci z mečem viteštvio. Potem zasedejo kralj in spremstvo konjo, u kraljica pa sede v slavnostni voz ter se ob grmenju topov odpravijo v {,'arlameut. Tam ponovi kralj prisego in jezdi potem na gri6 kronanja, ki je narejeii iz remlje, prinešene iz vsakega mesta in vsake županije na Ogrskem in naredi s konja z mečem križ iv. vse štiri strani sveta. Ko jo to končano, se vrne )¦¦'. kralj v grad Državni dostojanstveniki, v prvn vr.sri ministrski predsednik grof Tisza in knez-primas, ! o do jabali za kraljem, Iinan<;:ii minister Telesky ¦ ;i. bo s konja metal zlat in srebrni denar med ljudi. Pri kronanju se bo dotaknil škof Prohaska iz Bologa Stofoega Grada s krono tudi plefi kraljice. Kdo bo kronal oj^sko kraljico? Kraljico Cito bo v Budlmpešti takoj za kraljo vim kronanjem krnnal vespritnski škof kardinal bnron Horni^. Ve.s;Ti;nski škoJje imajo žo sta.ro prtivico od leta 1215, da kronajo ogrsko kraljico. Denar trosiio na ceste. Na Ogrskem je prastara navada, da ob prilik.;, kraljevega kronanja finančni minister trosi zlat iu srebrni denar med ljudstvo in sicer še le potem, k>so slavnosti kronanja v cerkvi končana. Tucli letos bo baje linančni minister Telesky trosil po cesti razni denar. Cesar Karol I. Mladostna leta cesarja Karola I. Mladostna leta je preživel mladi nadvojvoda v&čjidel pn svoji materi nadvojvodinji Mariji Jožeh, ki je bivala v krasnem gradu Persenbeug, j>otem v vih Varthole v Rajhenau-ju, ali na Dunaju in (posebno v poznejših letih), tudi v gradu Miramarju pn Trstu, kjer je slovensko okoličansko in mestno prebivaistvo imelo neštetokrat priliko biti priča liubeznjivHn in prisrčnim prizorom v Visoki rodbini in oMudovati budsomilost in srčno dobroto nadvojvodinj© in obeh njenih ljublienoev, že kolikor toliko resnega, svojega bodočega visokega poklica se zavedajočega, a vendar proti vsakomur prijaznega in ljubeznjivega nadvojvode Karola ter otroško veselega in živaihnsga 8 let mlajšega nadvojvode Maksa z niegovam dvovurežnim vozičkom. Doba učenja. Nadvojyoda Karol Franc Jožef se je že v svoji zgodnji mladosti skrbno pripravl,,ul na svoj bodoči l>oklic. 2e kot otrok se je učil raznih jezikrov, ki jih govore narodi v monarhiji in tudi drugih. Nadvojvoda se je popolnoma priučil češkemu, madžarskemu, francoskemu in angleškemu jezikii. Gimnazljske študi'e je dovršil na znameniti dunajski gimnaziji pri Škotih, a za versko vtfgojo je v prvi vrsti skrbela niegova mati, ki je znana kot zelo pobožna žena. V vojaSkih stvareh mu je bil vzgojitelj polkovnik grol Wallis. Jeseni leta 1903 je nadvojvoda, star 18 let, vstopil v vojaško službo, s čimer pa nikakor ni prenehala zanj doba študij. V tem 6asu je bival v Pragi Znani Seški učenjak in strokovnjak, poznejši poljedelski minister prof. dr. Brai, ga je poučeval v finančni v«di, trgovinski politiki in narodncm gospoctarstvu, profesorja Albrich in Pfaff v pravoslovju. in profesor Ott v kanonskem in cer^enem pravu. Mladenlška doba. Proglasitev nadyoijyode Karola Franca Jožeid za poinoletnega s(e je vršila na njegov 20. rojstni dan. dne 17. avgusta 1907, v vili Vartholc v Rajbenau-,,u. Na mesto dotedanjega vzgojitelja polkovnika grofa Wallisa je stopil voditelj novega nadvojvodov ega dvorjanstva. komorni predstojnik princ Zdonku Lobkovic. Vojaška leta. V vojaško službo je vstopil nad\o.;voda Karol Franc Jožef leta 1903 i» sicer pri nekem lovskembalal;ono v Bilinu na Ceškem. Služil je najprvo kol poročnik pri ulancih, potem pri dragoncih. Mlad častniK ,je bil odi leta do leta povišan v službi in je bil dne 16. junija 1915 imenovan za geaeralnega major ja in kontre-admiTala, povodom prevtzetja pov^ljništva napadne arni;ulne skupine na Tirolskem pa dne 18. marca 1916 za podmaršala in poidadmirala^ Kmalu nato je prevzel poveljništvo skrajnega desnega krila zveznih 6et na gališko-bukovinski Ironti. Oo tej priliki je biJ prestolonasdednik dne 12. avg. 1316 imenovan za generala konjenice in admirala. Ko je dn« 27. avgusta 1916 napovedala Rumunska Avstriji vojno, je prestolonasleduik sprejel vrhovno povelji.i- i Štyo tu-di nad rumunsko Ironto. Due 12. uovemlira t. j 1. je bil ppestolonaslednik iroeDovan za generamoiri ] polkovnika. -"•-'•¦« Kakfien je novi cesar. Dasiravno c-esar Karol I. kot določen' nasleduik prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda ni bil dosti znan javnosti in ]e še le po smrti svoJega strioa kot prestolonaslednik stopil v širši svet, ie vendar znana o njem marsikatera dogodbica, ki k<iže ii,;egovo plemenitost iu ijudomilost. jrylošno z.iana pa jo ve.ika ljul)ezen, ki vlada mofcl njim ter njegovo materjo in bratom. Znauo je, da je porod scdunjega cesarja stal njegovo matcr skoro življonjy Nadvojvodinja Marija Jožela ]o dolge tedue po porodu nevarno bokiiiala in le liHjvefija skrbnost zdri^1 nikov ji je rešila živllenje. Okrevala je i>ele po dci gem 6asu. Nadvojvoda Karol Fraiic Jožel je bil kot otrok zelo slaboten in se je u.trdil Sele pozneje. Veliko mu- ]e v tem pogledu pqma.ga.lo tudi zdravljenje z mrzlo \odo v Brikseuu naTirulskem, kamor je zahajal v dečji starosti. Zna.no je, da je bil mladi nadvojvoda poseben ijubl,:enec cesarja Franca 3ožefa m cesar se je dal s svojim ljubljencem nekikrat celo loto.oraiirati. Slika kaže oesaria Fraiica Jožefa v civilni obleki ob morski obali, držečega z desnioo svojega pranefiaka v deški mornarski obleki. Karol Franc Jožef ne kaže tipa ^zraza) Hafjsburžanov, pač pa j^o materi saksonsko pokolenjc. Pravijo, da je bil posebiio v svojih mlajš.tb letih v glavo, j)o svojih plavih laseli in svetlih očeh zelo podoben svojemu stricu, saksonskemu kralju Frideriku Avgustu, bratu nadvojvodinje Marije Jožefe. Po svoiem očetu je podedoval veli'.<o veselje do lova. Dno 2. januaa-ja 1905 se je prigodila nadvojvodi Karoli: Francu Jožefu, na Dunaju nesreča, da si je pri drsan.iu zlomil nogo. Zdravnlkom se je i>osre6ilo. da so ga opolnoma ozdravili, tako da ta nezgoda ni imela zaiij zlih posledic. Dne 21, oktobra YM\ se je poročil, kakor siuo že zadnjič poročali, s prinoeslnjo Cito Parmsko in Burbonsko. Cesarica Cita. Cesarica Cita Marija Adelgunda Mihaela Rafaela Gabrijela Josipina Antonija Lujza Ne2a je bila roj^ena dne 9. majnika 1892 v Villa reale delle Piaiiore v Viareggiu pri Lucci v Italij'1 kot bči Roberta, voivode Parmskega in Burbonskega in njegove druge soproge vojvodinje Marije Antonije, princesinje portugalske Hodbina Papma. Vojvade Parmski so bili vladarji v mali vojvodmi Parma do leta 1859. Bili so zavezniki Avstrtje ia so se po izgubljeni bitki pri Solferinu morah amakaiiti pijemojntskemu kralju Viktorju Emanueiu 2., ki j« leta 1860 vojvoclino Parmsko združil z drugimi pokrajinami \Ted v kraljeshro Italijo. Vojvodinja, ki je vladala tedaj za svojega sina vojvodo Roberta, je sioer protestirala proti tej ugrabit\i dežele, toda ta ugovor je ostal brezvspešen. Clta lma 19 bratov ln sester. Zakon vojvodfe Roberta je bil zelo plodovit Iz prvega zakona je bilo osem otrok, med njimi seda] vladajoči vojvoda Henrik in pa prino Ellja, ki je član naše armade in se naliaja na pTimorski Ironti, ter je poroden z nad^lvodinjo Marijo Ano. hčeno vrhovnega armadnega povedjnika, nadvojvo'!.' Friderika. Iz dmgega zakona vojvode Roberta je izšlo 12 otrok in princesinja Cita, sedanja cesarica, je bila peto dete. O6e prineesinje Cite, vojvoda Rotoert, je urnrl leta 1907. Cesar in oesarica sta si celo v daljŠem sorodstvn, kajti cesar je nečak, cesarica pa nečaldnja nad^-io]vodinie Marije Anuncijate. Mladostna leta cesarice Clte. Svoja prva mladostna leta je princesinja Cita preživela v vili Pianor«, razkošno urejenem gradiCu sredi celega gozdia pinij in oljk. Vzgajali so jo strogo, v strogo \-erskem duhu. Značilno za pobožni duh, ki vlada v vojvodski rodbdni, je 'dejstvo, da sestra princesinje Cite, vojvodinja Adelafda, živi kot priprosta nuna v nekem inozemskem samostanu. Po dovršenem 10. letu je prišla princesinja Cita v zavod saIczijank v Cangberg na Bavarslcem, kjer se je vzgajalo več nčera vladarskih in najvišjih plemiških rojdovine. V Cangbergu je ostala dto leta 1903. Nekaj časa se je mudila. nato v samostanskem vzgojevališfiu iKjnediktink na angleškem otokii Wigntu. Clta v Soll. Do 10. leta le ostala princesinja Cita v rojstni hiši, nato so jo dali v samostari benediktink v, Cangberg na Bavarskem, kjer je bila vzgojena. V samostanu je bila princesinja Cita ljubljenka sou&enk. Bila je izvrstna učenka, zlasti v računanju je prekosila vse druge. Bila je tudi izborna orglavka ter je v samostanski cerkvi včasih oskrbovala orglanie. V samostanu je bila šest let. Brhko princesinjo, vedno veselega obraza, je vse rado imelo. Nastale prepire raed součenkami je vselej razumela poravnati, ker je ')ila zelo prikupljivega in obenem resnobnega vedenja. Vsaki součenki je rada pomagala v tej, ali v oni zadevi, če je le mogla. Do učenja je imela veliko veselja, ne da bi se bilo Ž njo v samostanu vsled njenega knežjega rodu drugače ra\iialo, kakor z drugimi učenkami. Clta zvesta prtjatelilca. Ko je nodavno obiskala neka bi\^ga součenka našo sedanjo cesarico, takrat še prestolonaslednikovo soprogo, na Dimaju, si ]e ni upala tikati, marveč o |e i:a<e«l:i v pogusuru sikat.. Visoka. gos^-u pa ^i refio J. ubeznjjvo-prif.rosto: ^Bile svt? součenki in prijaM < i v Soli in kot take še ostanevo tudi v bodoče. Zakaj me torej vikaš, ker ti vendar nisem storila niftesiir?" Zaroka ln poroka. Z nadvojvodom Karolom, Francom Jožefom se ie suzuanihi luta 19fl9 v Franco\-ih varib na Ce&fcem, ko sta obu \ osetila skupno teto nadvojvodinjp Mai-ijo Anuiicijato, ki se je teda^j zdravila v tajmošiniili kopelm. Ko sta se zaročila, je bila nadvoivodinja Ciia stara komaj 18 let. Odtlej je Ml nadvojvoda večkrat gost v vili Pianore, Mlada zaročenca sta večkrat zahajala v Lucco na Laškem, se udeleževaia tam l'udskii vcselic in bila sta oba kmalu zelo priljubljefla med domačim prebivalstvom« Prikodnje leto se pa je princesinja Cita s svojo materjo preselila v »rad B^arcaiU, ki ga jo Kupil vojvoda Robert že pred jiekaj časom. Tu se jc vršila potem dne 21. oktobra 1. 1911 poroka. Poročil jo iiilado dvojico mnsgr. Bioleti, ki ga je v ta naineu poslal papež iz Rima. Navzoc pn j)oroki je blil tudi cesar Franc Jožef, ki je pri sla(\iios:tni pojedini nazdraAil novoporoftencai in v eačetku svoje zdravice de]al: ,,Vse osreču-.;o6a poroka, za katero smo se danes zbrali, da jo slovesnb praznujemo, me zelo veseU in me navdaja' z M3lildfa zadovoljstvom. Nadvojvoda Karol si je izvoljLza družico življenja princesinjo Cito Parrasko. Cestitammu a tej srčni izvolitvi in pozdraAdjam nadvojvodinio Cito z iskrenirn veseljem kot članico svoje biSe." Prisostvovala sta poroki tudi oba ženinova strica nadvojvoda Franc Ferdinand in saksonski kralj. Cita kot žena-. Nadvojvodinja Cita je bila že takoj od začetka prava žena vojaka. Sledila je svojemu soprogu ua nj«govih vojaškiii potovauiih in je tako tudi dosegla, da ga je smela spremiti na maršu, ko ie njegov fOtt bil premeščen iz Brandysa v Kolomejo. Bala se ni nikakoršiiih težav in je tako v Misteku stanovala 8 svojim soj>rogom v neki navadni meščanski liiži, ne pa v bližnjem graidu nadvojvode Friderlka. Posebno rada j« spremljala svojega soproga, ko je nadziral vojaške hleve. Ravno tako pa je tudi nadvoivodiuja sedaj v vojnem času sletdila svojemu sofrogu na bb' jišfie in je tamkaj obiskovala vojaške bobiišnico. - Prav v zadniem času se je poročalo o takem obisku vojaških bolnišnic na rumunski Ironti, kjer je ijuciomila in dobrosrfina vojvodinjia tolažila ranjence > begunce ln jun delila darove, zapuščajoč povsod v srcih \-seh sliko pravega angela tolažbe in prisrfciie dobrote. Ccsarieva družlna. Na gradu Vartholc pri Rajhenau-ju je ttne 20 novembra 1912 povila svojiega prvorojeiioa, sedaujega prestolonaslednika, nadvojvodb Franca Jožela Otona. Meseca januarja 1913 se je nactvojvodska dvojica preselila v novourejeni grad Heoendorf pri. Duuaju, ki ga je jima daroval in preuredil cesar Fran Jožef. Tu je povila nadvojvodinja Cita dne 3. jauuarja 1914 deklico, ki so jo krstili za Adelajdo Marijo Jožefo. Tretji otrok, nadvojvoda Robert Karol Ludovik, je bil ro^en dne 8. februarja 1915, četrti, nadvoivx)da P"eliks Friderik Avgust, je bil rojen dne ?>.. majnika 1916, ko se je nadvojvoda Karol Franc Jožei nahajal kot po\ieljnik na tirolski Ironti rn za lo tudi ni mogel prisostvovati krstu, ki se je vršil v eesarjevi navzočnosti v Senbrunu, in je bil kum aovorojennu saksonski kralj Friderik Avgust. Clt;i sroje otroke sama dojila. Naša eesarica je vse svoje otroke sama dojila. Hodila je tudi ali sama ali v spremstvu svojega soproga ali svoje dvorjanice grofice Nostic v dvorno lekarno, da v lekarni osebno nakupi za otroke potrebnih predmetov. 0 kakovosti živil, ki so bila namenjena za njene otroke, se je vselej hotela sama prepričati. Vsa njena skrb je posvečena vzgoji otrok, katere sama u6i sklepati rokice in moliti, Naša mlada cesariea je vzor krščanske matere. Cesarievlč. Vsi Stirje otroci cesarske dvojico so telesno in duševno krepKO razviti. Najstare>ši sin in nrestolonaslednik Oton je ravno dopolnil 4. Ieto svoje starosti in je zal in Ijubeznjiv otrok. Bil Je tudi ljublj&neo rajnega cesarja, katerega je večkrat na dan obiskal. Cesar ga je vselej z veseiiera sprejel Novo stanovanje cesarja Karola. Cesar se bo po pogrebu cesarja Franca ,Iožefa preselil iz Šenbruna v cesarski dvor, kjer že pridno pripraylja.jo novo stanovanje za cesarsko družino. Dve leti že staiiuje cesar Karol T. v Šenlirunu na tisti strani grada, ki sega na vrt. Prejšnje stanovanje v gradu HecGndorl mu, ,|e bilo za številno družiuo premajono.