— 24 — |pg|. Po krivčke. .. fj.jNf igaletov PepCek se je silno postavljal v šoli. aji^" Za klobukom je imel tri prekrasne črne L JStjij .krivčke'. Doma so zaklali starega racmana. qfc5*|| ta 'e 'me' v rtfu 'eP° zv'hana tri pe-JSujjffm resa, ^rna kakor oglje in svetla kakor žamet. ^TjStS Racman~je moral na mizo za praznike, pe-SSgBp resca pa za Pepčkov klobuk. m 3B5fi!K Med njegovimi součenci se je pojavila *" ^^*3V velika ncvoštljivost. Fred šolo so ga ob-stopili in silno poželjivo gledali na Pepčkov klobuk. Ponujali so mu za en .krivček', karkoli je kdo imel: ta kruha, oni potice, drugi peres, svinčnik. Toda Pepček je šel ponosno doinov. Lepi krivčki niso bili na prodaj. Ostali součenci so se kmalu potolažili jn nazadnje so celo rekli: Prava reč, (akile krivčki. Še nočemo jih nc. Toda Ratajcev Miško se ni mogel umiriti. S Pepčkom sta bila dobra prijatelja, oba bogatih sta-rišev, oba sta nosila lepo obleko. Kar je imel eden. moral je imeti tudi drugi. Toda krivčkov ni bilo do-biti zlepa. Mižko je bil žalosten. Silno ga je jezilo in vse bi bil dal, da bi takisto nosil krivčke za klobukom. Nečimern je bil. In to ga je privedlo do grdega sklepa. Pri Štruklju so imeli tudi staregra racmana, ki je y imel kar štiri lepe krivčke v repu. Čak, si misii; po-poldne bodo vsi na polju, jaz sc splazim čcz plot na dvorišče, vjamem racmana in mu izpulim krivčke. Ali me bo gledal Pepček, ko bom imel kar štiri, ene več kot on. — Tistega popoldne je bil Miško silno priden. S čitanko je hodil po vrtu in glasno bral. Toda bral je le tisto. kar je znal iz glave. Zakaj njegovo oko je vedno škililo čez plot na Strukljevo dvorišče, kjcr se je gugal samotarski racman. Gagalo je tudi več goskt . pa se nr nienil zanje. Hodil ]e svoja pota. Ko učaka Miško trenotka, da je šla Štrukljeva mati z južino na polje, si misli: zdaj ali nikoli! j w W W tAf WWWW W ^ >A< W W ^A< W W W faSrf^-^iA( - 26 — ¦-—¦ -** FJreplezal je plot. Vrh plota je še malo počakal. Pogledal je na levo in desno. Nič! Nobenega ni! »Hop !" Bil je na dvorišču. Gosi so se grele leno na solncu in so nekoliko zagagale. Racman se pa še zmenil ni. Miško se plazi proti njemu. Še par ko-rakov, pa bodo krivCki njegovi. Srce mu je kar štr-bunkalo v prsih. Majčkeno je mogel počakati. Tatiču so se kolena tresla in vest ga je karala: Nikar! nikar! Pa je ni slušal. Še dva koraka. Ena, dve — — .Čof". Mižko je planil na racmana. Toda ta ni bil tako okoren, kakor je mislil Miško. ,Grč, gre, gre!" Tako je začel kričati in racati po dvorišču. S perotmi se je poganjal naprej. Predno je Miško vstal, je bil racman že na drugem koncu dvorišča. Ko se Miško pobere, steče ves jezen za njim. Zarajala sta po dvorišču krog in krog. Racman je pribežal do gosi. Ko hoče Miško mednje, tedaj se dvignejo vse na-enkral, napno vratove, odpro kljune, razširijo peroti in z velikanskim hrupom se zakade v Miškota. ,.Oa, ga, ga. ga!" Tako so kričale in se zaganjale vanj. Miškotu hilro upade pogum, da začne bežafi, goske pa za njim. Udari jo proti vratom, da bi bil preje rešen. Ali lčsa je bila od zunaj zaprta. Miško ni mogel ven. Zbežal bi bil rad proti plotu. Pa so ga goske že ščipale za meče. V silnem obupu spleza Miško na leso in začne kričati na pomoč. Ooske se pa zalelavajo vanj in v enomer kriCfe: ,Oa, ga, ga!" BLega, legal" se oglasi za plotom. Mi^T