IZDAJA CF »GORENJSKI TTSK« T.FTO VV »UREJUJE UREDNIŠKI ODBUR » GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNTK . ODGOVORNI UREDNIK GREGOR K OCU AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KP ANI, PONEDELTFK Vf< AvrtrcTA 19^2 LA ST. 98 T7HATA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK UD I. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1500 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. PO SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN LJUDSTVA ZA GORENJSK O Polietni obračun varnosti pri delu V prvem polletju rahel padec \*a Gorenjskem je bilo v tem obdobju 2140 nesreč pri delu — od tega šest smrtnih in 302 nesreči na poti na delo in z dela; skupno torej 2442 nesreč Nesreče pri delu so v našem gospodarstvu nedvomno velik eko-letju z ustreznim lanskoletnim obdobjem kažejo, da so nesreče •talno vključujejo novi oziroma mladi delavci, ki še nimajo po-klicnih Izkušenj. Prav tako je v naših podjetjih sorazmerno še precej zastarele in nezaščitene mehanizacije. Vse omenjeno razen dragi ga znatno vpliva tudi na pogostnost nesreč pri delu. Kljub temu pa podatki o gibajnu nesreč pri delu v letošnjem prvem pol-let ju z ustreznim lanskoletnim obdobjem kažejo, da so nesreče tako številčno kakor tudi v odstotku ponesrečenih glede na staž zaposlenih zmanjšale. Za uvod nekaj orientacijskih podatkov o gibanju nesreč pri dela T letošnjem prvem polletju po ttoumeznih dejavnostih. V industriji je bilo v tem času 1.240 nesreč pri delu (od tega tri smrtne) a 116 nesreč na poti na delo in z dela ali skupno 1.426 nesreč. Ta številka v drugačni primerjavi pove, da znaša procent ponesrečenih glede na stalež zaposlenih 4,89. Po posameznih industrijskih strokah so nad tem odstotkom elek-troenergija (6,40 odstotka), črna metalurgija (7,80 odstotka), kemična industrija (6,80 odstotka), industrija gradbenega materiala (8,72 odstotka), lesna industrija (5,70 odstotka), proizvodnja lesovine oziroma papirja in lepenke Premalo zanimanja za strokovne šole Kako poteka vpis v šole druge stopnje — Ali bodo gimnazije, ekonomska in administrativna šola dobile še po en oddelek? Vpisovanje učencev v prve let-s.ke strokovnih in drugih šol druge stopnje se je začelo že takoj jo zaključku pouka, nadaljuje pa m tnK le t tem času. Dokončnih pajetfcov o vpisu v šole in nji-sovi zasedenosti torej še ne ra> resso posredovati, pač pa iz do-Kdanjih, čeprav nepopolnih po-attkov, že lahko razberemo, za kaj se naši učenci po dokončani fgajvai šoli najraje odločijo. Kljub napovedim, da bo letos posebno težko priti v strokovne Me, v večini primerov te še vedlo nimajo vpisanih toliko učen-err, kolikor so jih pripravljene •prejetL Obenem pa je veliko preveč interesentov za vpis v gim-sasje ter ekonomsko ter admini-ftmovno Šolo v Kranju. Za vse aarajmr šole je toliko zanima tis, da so morale večje število zavrniti. Na željo in-in njihovih staršev so vseh petih šol pripravili da bi šole dobile še po m prvi oddelek. O teh predlogih tesk* v najbližji prihodnosti razpravljali sveti za šolstvo pristoj-sjs občinskih ljudskih odborov in Jh po pretehtan ju vseh potre b-tk% okolnosti sprejeli oziroma za-nwlL Razen tega da je potrebno gdjfcanjc novega oddelka dobro Maadjiti s potrebami po ustrez-**k kadrih, ima ta ukrep za po-ijtdico tudi mnoge težave v zvezi S prostorom, vzgojnim kadrom tijsko šolo v Poljčah, za gumarsko šolo, mlekarsko in druge. Letos je v nasprotju s preteklim letom več zanimanja za gostinsko šolo, saj so gostinska podjetja poslala dovolj svojih vajencev. Dovolj interesentov je tudi za gospodinjsko šolo na Jesenicah, ki bo odslej delovala v sklopu blejskega gostinskega šolskega centra. (7,40 odstotka) in gumarska industrija (5,65 odstotka). V preostalih gospodarskih ter negospodarskih dejavnostih in privatnem sektorju je bilo v prvem polletju 900 nesreč pri d.*lu (od tega tri smrtne) in 116 nesreč na poti na delo in z dela. Skupno je bilo torej v omenjenih dejavnostih 1.016 nesreč. Odstotek ponesrečenih glede na stalež zaposlenih pa je najvišji v gozdarstvu (9,70 odstotka), kar je sploh najvišji odstotek izmed vseh dejavnosti v okraju oziroma na območju OZSZ Kranj. Sorazmerno visok odstotek ponesrečenih na (Nadallevan)e na 2. strani) Tito obiskal vinski sejem KRANJ, 26. AVGUSTA - Včeraj dopoldne je kmalu po otvoritvi vinskega sejma prispel na Gospodarsko razstavišče predsednik Tito s soprogo Jovanko in sekretarjem CKZKS Miho Marinkom. Predsednik Tito se je s spremstvom podal najprej v veliko dvorano, nato pa še v »Jurčka« In v halo B. Povsod si je z velikim zanima njem ogledal razstavljene izdelke in se zanimal za nekatere eksponate. Ob koncu ogleda sc je od- J zval prošnji predstavnikov tiska I in radiotelevizije In se zelo pohvalno izrazil o sejmu. Danes je predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo Jovanko In ostalim spremstvom preživel nedeljo na Brdu pri Kranju. Lokalni promet skozi Tržič se počasi vendarle Izboljšuje/Zadeva pa blse hitreje odvijala, če bl vozniki bolj upoštevali nove prometne znake V »Iskri« so izdelali zanimivo in koristno analizo Tudi na Ljubelju povečanje prometa Nova uredba o ukinitvi carinskih deklaracij za tujce Je prinesla živahnejše življenje na naše mejne prelaze. Tudi na mejnem prehodu na Ljubelju se žc čutijo pozitivne posledice te uredbe. Lanskoletna statistika kaže, da Je bil povprečen dnevni prehod 250 do 300 avtomobilov. Leto« pa m Je promet že pred uveljavitvijo tc uredbe poveća! na 100 avtomobilov dnevno. Tako je na primer v juliju prišlo v našo državo približno 2.700 avtomobilov, zapustilo pa 1.700. Tudi mesec avgust je že pokazal precejšnje povečanje prihoda tujih državljanov. Podatki kažejo, da se je promet povečal kar za 15 odstotkov. Ljubelj pa je trenutno še pred eno težavo. Promet preko nJega namreč precej onemogoča gradnja nove ceste. Ta dela hitro napredujejo in bo letos dograjen prvi odsek v dolžini štirih kilometrov. Na nasprotni strani današnje carinarnice gradijo tudi novo carinske prostore, saj bo z dograditvijo nove ceste promet preko Ljubelja zelo naraste). Turističnemu prometu se bo pridružil še tovorni; razen tega pa bo Ljubelj prevozen tudi pozimi. Pomembnost ljubeljskega prelaza Je torej vse večja — J. Slabe Duševne motnje - socialni, medicinski in gospodarski problem Zaradi lažjih živčnih obolenj 8000 izgubljenih delovnih dni_ Zdravstvene statistike pričajo o tem, da so lažje živčne motnje vse bolj pogost bolezenski pojav. Tako Je bilo na primer tudi iz Srečali so se strelci treh pokrajin Vdiko već vzrokov govori v pili temu, da bi skušali del mla-dacev. ki želijo v gimnazijo ali t ekonomsko in administrativno fr*> preusmeriti v druge šole, na v srednjo tehniško tek-iolo. za katero je zanima-gjt letos precej upadlo, za kme- S svečane otvoritve prijateljskega troboja med strelci Furlanije,Koroške In Gorenjske. Foto: Jože Zaplotnik (Poročilo berite na 4. strani) kartotečnih listov ambulante v tovarni »Iskra« razvidno, da Je število Izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenskih dopustov ob duševnih motnjah že na drugem mestu. Lansko leto Je 334 bolnikov bilo na bolezenskem dopustu skupaj 7970 dni. Tolikšen obseg teh obolenj nujno opozarja na to, da jih ne gre podcenjevati. Bolniki z lažjimi živčnimi obolenji med bolezenskim dopustom prejemajo razna zdravila, ki pa bolezni ne zdravijo, ampak le mirijo. Borba proti nevrozam je mogoča le, če so znani njeni vzroki in je zdravljenje povezano z njihovim odstranjevanjem. Prav zaradi tega so se v tovarni »Iskra«, odločili, da bodo izdelali podrobno analizo pojavov teh bolezni med člani kolektiva, ki naj bi služila kot osnova priprav na ustanovitev mcntalnohigienske posvetovalnice. V njej naj bi potem začeli z najučinkovitejšimi metodami zdravljenja — t delom z vsakim bolnikom posebej. Analizo o duševnem zdravju '.lanov kolektiva »Iskra« je Izdelala socialna delavka te tovarne. »Iskra« je menda prva tovarna v državi, ki Ima izdelano tako analizo, ker pojavom nevroz do sedaj ni bila posvečena večja pozornost, čeprav zelo močno vplivajo na zmanjšanje produktivnosti obolelih. Razumljivo pa Je, da bodo »Iskra« kmalu sledile tudi druge gospodarske organizacije, saj sedanja gospodarska silna u ja narekuje izkoriščanje vseh možnosti za zmanjšanje stroškov za zdravstveno varstvo in izrabo vseh notranjih rezerv za dvig produktivnosti. V omenjeni analizi je podrobno obdelan pojav nevroz v preteklem letu in primerjava z istimi boleznimi in z. drugimi vrstami obolenj v obdobju od 1956. do 1961. leta. Socialna delavka je pri svojem delu naletela na vrsto zanimivih ugotovitev, vendar se zaradi ob- (Nadaljevanje na 2. strani) Dela v ljubeljskem predoru napredujejo Za ljubeljski predor Je precejš-jbi se namreč voda lahko tudi po Obrazi ln pojavi • Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi • Obrazi In pojavi • Obrazi in P°J^*Pbra71 ln pojavi • 0brazi se je dobro razumel s bratom Simonom, toda pred kratkim Je prišlo med njima a* ksidsga spora. Zadeva je šla pasi poravnalni svet, a še preden js prišel tam na vrsto, so priznat* prehodili vse hodnike ln po- je zaposlil v tovarni. Njegova žena poldne ga res nI bilo. NI sc vrnil pa je bila že prej zaposlena v trgovskem podjetju. Tako oba stanujeta doma, kjer se je Simon oprijel grunta In se v službo vozita z avtobusom. Seveda popoldne doma pomagata pri delu, zakaj Konferenca, oranje in ... na Številna vrata okrajnega In Rihard sta pred leti ma na kmetiji blizu me-za drugim sta se poro-§Jk% !a v začetku složno živela, ftagdgr Je vse bolj kazalo, da za ni obstanka. Čeprav je •urej41 In bl po stari na-saoral ostati na posestvu, se Simon je postal vse bolj zahteven in včasih nemogoč. Spor se je začel zadnjič zaradi oranja. Simon Je že zjutraj opo- avtobusom Naslednje Jutro Je prišlo do prepira. »NI te bilo včeraj, da bi pomagal. Samo postopaš okrog,« je dejal Simon jezno. »Saj sem povedal, da ne morem.« Je mirno pojasnjeval Rihard. »Ze vem, kako ne moreš. Nobenega dela nisi Imel včeraj. Na neko konferenco si šel. Vse sem zvedel. V tisto nolltlko se vtika« In hodiš okrog! Mene pa ne vidiš pri delu Dosti ml Je tega! Stano- zarjal Riharda ln njegovo ženo, vanje ml boš plačal kot drugI v naj se pripravita, da bodo popol- mestu, mleko ti bom zaračunal dne orali. Rihard se Je opravlče- po 30 dinarjev, kot pa Imaš v mle- val: »Nujno stvar Imam v podjet- karnl!« Tako Je dejal Simon ln Ju. Danes pa res ne morem, nlka- robantll okrog hiše, da so slišali kor ne morem,« je dejal. In po- vsi sosedje. »Saj sem zmeraj pomagal, kadar sem mogel. Vso košnjo sem bil zraven. Žena Je pomagala, Če Je le utegnila ...« Je zatrjeval Rihard In skušal pomiriti brata. »Ničesar nočem več slišati. Kadar te najbolj potrebujem, te nI. Politika ln konference so ti več kot dom In oranje!« Je vztrajal Simon. In pri tem Je ostalo. Simon zahteva od Riharda, dn mu plača mleko, krompir In vsako drugo stvar po najvlšflh tržnih cenah — kakor v trgovini. In prav tako visoko najemnino zahteva, kot Je v novih stanovanjskih blokih. In tako naprej. A vse to v glavnem zato, ker Je Rihard šel na konferenco In ker se »vtika v politiko«! — K. M. nje zanimanje ne le med okoličani, temveč tudi med prebiva vel ostalih krajev. Dograditev predora !>n modernizacija ceste do nJega bo nedvomno velika pridobitev, ki bo v prid tako turizmu kakor tudi gospodarstvu v širšem smislu. Trenutno delavci podjetja Slove-nija-ceste obmetujejo stene predora. To je dokaj zahtevna naloga, saj je le težko preprečiti vdor vlage v sam predor, Da bi preprečili vlažnost, so bili graditelji prisiljeni izbrati precej zamotan in dolgotrajen postopek. Na steno predora dajo namreč najprej plast ometa, na katerega položijo ploščice. Te so na notranji strani votle; odprtine so namreč namenjene za odtok vode, če bi jo prvi omet prepustil. Ker pa se lahko zgodi, da bo pronicujoča voda ponekod prinašala s seboj tudi pesek ali podoben material ln tako zamašila omenjene odtoke za ploščicami, so ta problem rešili tako, da že sama snov, iz katere so ploščice izdelane, na notranji strani nekoliko prepušča vodo. Tako samih ploščicah nekoliko odtekala v odtočne kanale, ki so speljani ob krajeh cestišča v predoru. Ko so stene obložene s temi ploščicami, dajo nanje plast finega betona, nato pa vse skupaj pre-vlečejo z izolacijsko smolo. Na vse te podlage pa pride še ponovna plast ometa. Strokovnjaki upajo, da bo taka izvedba preprečila vlažnost v predoru. Vsa omenjena dela v ljubeljskem predoru so v znatnt meri mehanizirana. Po predoru Imajo položene tračnice, po katerih pomikajo z vsakega konca — torej od začetka predora na naši strani in od kraja, do koder gradimo predor mi — posebna odra, ki omogočata obmetavanje sten. Po cestišču pa bodo položili asfaltno prevleko. Gradnja predora na odseku, ki ga gradijo Avstrijci, pa je nekoliko za nami. Razen ostalega morajo dokončno urediti še cestišče \n nekatere druge stvari. Dela na našem odseku v pretežni meri žc potekajo h kraju. — P. Gibanje nočitev v juliju Avgust bo boljši Deževno in' hladno vreme v prvi polovici julija ni bilo posebno naklonjeno turizmu na Gorenjskem. Prav zaradi tega so turisti — domači, 7.1asti pa tuji - težili proti obmorskim letoviščem, ki so imoli v tem času lepše vreme, medtem ko po zmogljivosti v kranjskem okraju ostajale bolj ali manj zasedene. Z nastopom toplega vremena v drugi polovici julija pa je začel dotok turistov in letoviščarjev na Gorenjsko naglo naraščati. Čeprav je bil ta dotok zelo močan, le ni mogel bistveno popraviti izpada nočitev V prvi polovici meseca. Podatki o nočitvah v juliju kažejo naslednjo sliko (številke v oklepajih veljajo za nočitve inozemskih gostov): Bled je zabeležil 57.344 nočitev (24.349). Bohinj 22.953 nočitev (6103). Oozd-Martu-Ijek 5531 nočitev (3). Jezersko 3811 nočitev (171), Kranj 3575 nočitev (1A07). Kranjska rova 12.470 nočitev (903). Radovljica 13.465 nočitev (1977). Rateče "Planica 2256 nočitev (258). Primerjava z nočitvami v lanskem juliju kaže. da so nekateri kraji zabeležili rahel dvig nočitev, na splošno pa. smo zabeležili upad. Napovedi turističnih in gostinskih delavcev 7» avgust so hol.j optimistične, posebno kar zadeva obisk inozemskih gostov. — S. Slovesnost v Ljubnem Ljubno, 26. avgusta — Prebivav-ci Ljubncga. Posavea, Otoč in Pra-proč praznujejo tc dni žc devetič svoj krajevni praznik, spominjajo se prvih petih žrtev okupatorjevega nasilja pred 21. leti. Sinoči jc bila osrednja slovesnost ob spomeniku pri gasivskem domu, na katerem jc vklesano 38 imen, ki jo je začel predsednik KO Ivan I.ungus, predsednik KO SZDL Franc Cvenkelj pa jc v kratkem govoru opisal pomen praznovanja. Ob tej priložnosti so položili vence pred spominsko obeležje na Otočah, na Posavea, na grobnici talcev na Ijubenskem pokopališču in pred spomenikom v Ljubnem. Kulturni program so izvajali pionirji i/ tukajšnje osnovne šole, enota PGD Ljubno-Otoče pa je uprizorila mokre vaje. Omenimo naj. da so Ljubenčani postavili ob spomeniku neonsko svetilko, ki bo odslej stalno svetila. — St. 6. Lludie in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudjejhnjogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje Ženevski počitek lo pametnimi In odmerjenimi ski zvezi sc zdijo tvegane sleher- bl prednosti? Tz tega osnovnega predlogi. s nc obveznosti, dokler tudi Fran- strahu, da nc zaostanek) v razvo- Mnogl so mišljenja, da jc prvi clja nc prizna prepovedi o jedr- ju, obnavljata obe največji vele-pogoj za sporazum o prepovedi skih poskusih. Brez občutka var- sili Jedrske poskuse zdaj na eni, jedrskih poskusov In o razorožit- nosil se bodo poskusi z Jedrskim zdaj na drugI strani. Nedavni sovjetski poskusi so imeli namen preizkusiti nova orožja in hkrali rajvltl neke vrste protlraket. Združene države imajo prav taksne cilje Težko je ugotoviti, kdo jc v jedrski oborožitvi dlje. Vojaški izvedenci so mnenja, da so Sovi ustvaritev popolnega vojaškega oro/.iem nadaljevali, ne glede na vjetl napredovali v večjih orožjih, ravnotežja med Vzhodom in Za- to, da so v Ženevi razorožltvenl američani pa v manjših. Nemo-sKiisov s splošno in popolno ra- hodom. Do sedaj sc le pokazalo, razgovori. goče jc tudi točno napovedati »hko prvi nouoj da Sovjetska zveza ln nevtralne Zadnje tedne Je kasalo, da bo razvoj v prihodnjih letih. Obe vseh mogoče premostiti nesoglasja, strani imala dovolj časa. da ore-Razlike glede nadzorstva so se nlta rezultate poskusov In tako skušal razROV.c!rc' Američani na so bolj pripravljene unkMti samo zmanjšale, zakal znanost je po- redno prihaja do nekega clkllčne-nravll i° l* M *'V:,H ,°**B0 PB* <1°'- *er po ameriških nazorih magala, da se lahko Jedrski po- ga obnavljanja poskusov na eni medI- h I Hi "° *spn,v,,a,° v *° nl POgoJtV za solosno In po- skusi nadzirajo in odkrijejo brez nI drugi strani. taMA J. luZ*0**! Vmes "1Cžltcv ho mogoče do- ko sedaj prenrečlrl. da do spora- li vprašanja, kdo naj zadnji na-zave, ki so se v razo- seči v »miroljubnem svetu«, lega zuma o prenovedi jedrskih po- pravi jedrske poskuse. Sovjeti " druga stran ne do- menijo, da so do tega upravičeni, Okoli razorožit vene mize v Ž.c-ncvl še vedno stojijo naslonjači v enakem vrstnem redu. Ko so na začetku urejali to dvorano, prav gotovo niso verjeli, da bo sedanjim razorožitvenim razgovorom odmerjeno toliko časa. Pogajanja o navidez zelo majhnih razlikah glede nadzorstva ln prenovedi jedrskih poskusov zavlačujejo brezmejno. Vsakdanji pogovor med ameriškim In sovjetskim zastopnikom je neverjetno enoličen, f.e povezava prepovedi jedrskih po- •lastallh razlik. Sovjeti dosledno države zaeovarjalo uničen le povezujejo tc dve stvari kot osno- tsIot orožla, zahodne države pa ker imajo Američani zdaleka v?-! poskusov za seboj in boljšo rs* poreditev oporišč za napad. M Sovjetsko zvezo. Američani jim seveda to pravico kratijo. T%kx> smo sedsj v položaju, da nobena izmed vodilnih jedrskih držav nt pripravljena preveč tvegati k* opustiti jedrskih posku«ov, ver lahko v'razvoju preveč taostaj* Spomnimo se samo. da as ast« prostovoljnim maratorijem tahs-ležlli vrsto podzemeljskih sklh eksplozij. Takrat ie bilo p« da še težko razlikovati eVsplo»jJt od potresnih sunkov. Dane« fo razločen jc nt pomeni več noherv tenve. '»to jc tud - ,. vedno bolj mogoS. Prekinitev razorožltvenih Janja v Ženevi bl lahko y Xtm okviru doprinesla, da se najde n hod iz slepe ulice. ZDRAVKO TOM v/h roži t veni dvogovor vključile z zc- pa je treba prej ustvariti. Sovjet- skusov ta ali Liudie in doeodkl • Utidle in dogodki« fJudie in do^prlVi d» t »...v. Ljudte in docrodki • Liudie in dogodki ■ Zadeva »Sipad« na zatožni klopi Za „dolge prste" jih čaka zaslužena kazen prevaliti krivdo na druge u«w ce v prodajalni »Sipada« medtem ko sta . **nik. Kranj, 26. avgusta — V petek sc jc začela pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju razprava zaradi kaznivih dejanj šefa poslovalnice »Sipad« v Kranju Živomlra TANASKOVICA, komercialne uslužbenke Iste poslovalnice Ljeposavc SMITRAN in zasebnega prevoznika Aca CER-NILCA. Živomir Tanaskovič si jc kot po-I slovodja podjetja »Sipad» Saraje- S sodišča Kranj v drugi prvi polovici le- Stanovanja so v Tržiču še vedno bolj kot marsikje nadvse aktualna. V »Runo« zato sc nestrpnejc čakajo na dograditev novega stanovanjskega bloka V prvem polletju rahel padac (Nadaljevanje s 1. strani) stalež zaposlenih izkazuje tudi kmetijstvo (7,30 odstotka) in gradbeništvo (7.00 odstotka) Celotna bilanca vseh dejavnosti pa je torej takale: 2.140 nesreč pri delu (od tega šest smrtnih), 302 nesreči na poti na delo in z dela — skupno torej 2.442 nesreč ali 4,41 odstotka ponesrečenih na stalež zaposlenih. V prvi polovici leta 1960 je znašal ta odstotek 4,90, v prvih šestih mesecih preteklega leta za 4,97. Ta primerjava torej kaže, da znaša padec nesreč v letošnjem prvem polletju 0,56 odstotka. Zanimiva je tudi analiza, ki kaže razporeditev nesreč pri delu v letošnjem prvem polletju po delovnem času. Iz nje povzemamo, da sc je pripetilo prvo uro 284, drugo 274, tretjo 287. četrto in osmo uro 154 nesreč. V nadurah se je zgodilo rs nesreč, pri [grednem delu pa 11. Na poti na delo sc je ponesrečilo več ljudi (177) kakor pa na poti z dela )125). Verjetno sc zanimivejšo sliko pa dajo podatki, v katerih dnevih sc pripete nesreče. Največ nesreč se Je zgodilo pri delu ob petkih (369), četrtkih (358) in ponedeljkih (352). Ostali dnevi pa si sledijo takole: torek (335), sreda (351), sobota (306) in nedelja (69). Nesreče na poti na delo in z dela pa so se v prvem polletju po dnevih razvrstile takole: ?onc-deljek (69), sreda (53). četrtek (50). sobota (45), torek (44). petek (361 in nedelja (S). Največ teh j nesreč se torej /godi ob ponrdcli kih. V uvodu smo se omenili težke I posledice, ki jih imajo nesreče pri i nim organom v podjetjih in dru glm pristojnim telesom, da sc nenehno prizadevajo za izboljšanje varnostne službe v podjetjih. Zaščita oziroma varnost pri delu mora biti prav tako kakor organizacija dela in tehnologija ključni faktor proizvodnje. Služba higi-ensko-tehnične varnosti mora neprestano analizirati nesreče in njihove vzroke ter na tej osnovi graditi In Izpopolnjevati svoj preventivni program. — P. vo — prodajalna polovici lani in v •os protipravno prilastih denar in druge premičnine. Vrednost poneverjenega premoženja /naša okoli 1 milijon in pol dinarjev. Tanaskovič je tudi kot odgovorna oseba gospodarske organizacije uničil uradne listine in sestavil uradne- listine z lažno vsebino, j Nadalje je obtoženi Tanaskovič J ponaredil listine in napeljal tudi druge, da mu pri tem pomagajo. Prikril je tudi stvar, za katero je vedel, da jc pridobljena s kaznivim dejanjem s tem, da je ček za 100.000 dinarjev, ki ga je prejel od Ljeposavc Smitran. uporabil za kritje vplačila zneska 197.965 dinarjev na ime "Mitja Valenčič. Razen tega jc Tanaskovič zlorabil svoj položaj s tem, da jc v ne-ugotovl jenih dneh letos na račun podjetja »Sipad« Sarajevo — prodajalna Kranj opravil s prevoznikom P. T. najmanj 409km raznih privatnih voženj v vrednosti okoli 16.360 dinarjev. Prav tako jc izkoristil svoj položaj, da jc dal lani in letos izstaviti pri podjetju »Delikatesa« poslovalnica hotel »Evropa«, na račun podjetja »Sipad« — prodajalna Kranj v višini 76.050 dinarjev za razne pre-nočnine, ki jih jc koristil privatno. Ljeposava Smitran jc kot komercialna uslužbenka v omenjeni prodajalni lani in letos protipravno prilastila denar, ki II je bil zaupan v službi. Od vplačila M. B. je zadržala in si prisvojila 99340 dinarjev. Razen tega je zadržala tudi ček za 100.000 dinarjev, ki ga je prejela od A. S. za vnovčenjc. Aco Cernilec pa je napravil ponarejeno listino z namenom, da se ta uporabi kot pravna s tem, da je po napeljevanju Zivomirja Ta-naskoviča izstavil lažni račun za opravljeno iztovarjanjc in uskladiščen je v znesku 300.000 dinarjev podjetju »Sipad« — prodajalna Kranj. V zagovoru na glavni obravnavi je obtoženec Zivomir Tanaskovič v glavnem vse zanikal in skušal O družbenopolitičnem izobraževanju Gre za kvalitetnejše programe 278. peto 258. šesto 239, sedmo 270 delu. Vse to narekuje samouprav ™ m Str 9 WNm m\<9 Kw ■ mX%M jUt M 5 fi I? 'J ^ 't k S *''"f! Duševne motnje - socialni, medicinski in gospodarski problem (Nadaljevanje s L strani) seznosti analize zaustavimo le pri nekaterih najznačilnejših. Od 400 pojavov nevroz v lanskem letu odpade na moške le 120 primerov, vse ostalo pa so ženske. Zanimivo je, da obenem r. naraščanjem števila obolelih /aradi povečanja števila zaposlenih narašča tudi odstotek obolenj .Tako je na primer 1956. leta obolelo za nevrozami 5,4 odstotka vseh ai-poslenih, leta 1961 pa že 11,5, saj se je lansko leto zaradi njih zdravilo 876 delavcev, /a lomi boleznimi največ obolijo ženske, starejše osebe, delavci z daljšo delovno dobo, delavci na odgovornejših delovnih mestih. Medtem, ko so duševne motnje pogost pojav pri delavcih z višjo kvalifikacijo (posebno šc v zvezi z višjo starostjo in daljšim delovnim stažem), pa pri uslužbencih visoko naraste število motenj na delov- enega izmed možnih vzrokov /a visoko število duševnih moreni pri omenjenih Uslužbencih socialna delavka navaja dejstvo, da veliko teh uslužbencev nima primerne izobrazbe, kar povzroča pri njih nevrozo zaradi prevelikih /ahtev, ki jih terja njihovo delo. Pri visoko strokovnih uslužbencih število nevroz pade, ker navadno zasedajo delovna mesta, za katera nekvalificiranih delavcih. Medtem ko pride pri visoko kvalificiranih delavcih n» enega bolnika le 5 zdravih delavcev, sc pri nekvalificiranih to število povzpne kar oa 18. Glavobol, ki je tudi eden izmed znakov nevroze, jc najbolj razširjena nelagodnost. Posledice glavobolov se močno odražajo pri samem delu. V »Iskri« ena tretjina obiskov v ambulanti odpade prav na glavobol. V lanskem letu je imela ambulanta 6 tisoč obiskov nih mestih, za katera je potrebna zaradi glavobola, ko so prihajali Srednja strokovna izobrazba. Kot I delavci po ustrezna zdravila Na zadnji skupni seji ideoloških komisij pri občinskem odboru SZDL in občinskem komiteju ZKS na Jesenicah so razpravljali o programu družbcno-političnega izobraževanja. Med drugim so ugotovili, da jc treba upoštevati razvitost mreže organiziranih oblik in sistema družbcno-političnega izobraževan ja V jeseniški občini. Obe smeri sislema izobraževanja — tako za vodstveni politični aktiv kot tudi za najširši krog delovnih ljudi — je treba v prihodnje bolj krepiti in razvijati. Vzporedno z razvijanjem raznovrstnih oblik družbeno-politlčnega izobraževanja nastaja problem kvalitete programov. Vsaka oblika mora imeti svoj smoter in namen. Zato prav gotovo ne kn/e zapostavljati sestavljanja programov izobraževanja, kot sc je to mnogokrat dogajalo doslej, (ilctl «-ti je treba, da bodo programi izobraževanja aktualni, s tem bo zagotovljena pri Izobraževanju večja pestrost, slušatelji pa bodo usposobljeni za poglobljeno družbenopolitično delo. V tej smeri bo lahko precej prispevala Delavska univerza. Zato naj bo kar največ stikov med Ideološkimi komisijami pri političnih organizacijah in Delavsko univerzo. Sprejeli so tudi zaključki, da morajo vse ideološke komisije pri- kot jc bilo prej MAGNIFICO TUDI V KRANJU V poletnih dneh, ko beležijo razne prireditve pravo oseko, je vsak tak dogodek zelo dobrodošel. To velja tudi za Kranj, čigar kronika prireditev ostaja nepopisana. Prav zato utegne biti gostovanje popularnega vokalnega kvarteta MAGNIFICO iz Skopja toliko mikavnejše doživetje. Kvartet MAGNIFICO našemu občinstvu, posebno pa ljubiteljem južnoameriških popevk, ni povsem neznan. Poznamo ga predvsem iz ugodnih časopisnih poročil in gramofonskih posnetkov. V zadnjem času pa so mladi pevci nastopili v Križankah v Ljubljani, razen tega pa je njihov nastop posredovala pretekli četrtek tudi ljubljanska televizija. In še beseda dve o pevcih in njihovem repertoarju. Kvartet tvorijo absolventi srednje glasbene šole iz Skopja, repertoar pa obsega 21 popularnih mehiških in južnoameriških pesmi. — Ansambel je doslej zabeležil vrsto uspelih nastopov v vseh večjih me- 0,1 zato. ker je bil avtobu?uC*Vi*» ga hrvatskega podjetia t «■» opazili nikakršnega zn*V*tp prci, ki bi jih laJiko iZ?** kaj posebnega in ker naw*^ » niso poslušali radia) tT, tOT*B>: je miličnik in povedal iUvil radi treninga pred mot'orittSL dirkami cesta zaprta "^***aj»s met Ko so spremijevsm^* prosili miličnika, naj p^L*«* nmga prihodnje skupujT*?, ^ vavcev zaustavi za minu£ več dve. da bi sc uS^^ do postaje, jim j* pLJS^ odvrnil: .Sc vidi. da morju in da imate osmoL*1* * gane. Zaradi otrok naj ^ *f mo trening!?« Pl*kinjV Potem jih jc napotil d* ^ kjer pa jc bila cesta nJ?** zaprta. V Skof jo Loko tem pripeljali po stari cl? * Kamnitnikom - z dveurni do. Konec slab — vee^bj! ci so žalostni, utrujeni » začudenimi očmi prisatfl ^T**** jih staršev - naveličanih Jlf^ čakanja. Skupaj so^£^*W na večerne avtobuse Jn radi pomanjkanja Hitnu,T* * ^ pripravljenosti porne^tTSft* Mogoče bi lahko v«7i jL**tfc» meh njegovo nepopust^Jj1^ b. uporabil vsaj nekoSl?!!? nosti. Te pa, kot kafci!. ***** srečal. — M. S. * ni DELA PREVEČ — SREDSTEV PREMALO Na minul! seji Druhva mw jencev LRS — podružnica sttaai eo razpravljali o tem. kako fcmL ajujejo sklepe zadnjega radojT letnega občnega zbora. Novo vale stvo naj bi med drugim poskrt*. lo za kulturno-prosvetno das« ^ za politično ter zabavno tivljasr«-članstva. Ta naloga pa m Društvo ima 2200 članov, tato j%> staiajo njihovi prostori v Tospi> čevi ulici čedalje bolj te«*. .. občni zbor Je nakazal potrefe* ao razširitvi in obnovitvi pro»h^ Uredili naj bi klubski prostor ta ga opremili z radiom, tevmtee. jem. Šahovnicami itd. Rsk« ;v., bi kazalo ustanoviti tudi rab* sekcije: ku 1 turno-peusvotac, pf*. sko Itd. Svoj program počasi lUveakSt-jejo. vendar imajo tetave a e> narjem. Zato so zaprosili, da n ObLO oprostil njihovo okreeesu^ nico nekaterih dajatev. — .\ rvvKtrp' ff* r». a.vnrrsTA 1962 juek london Krištof Diiuac friredift %ianfc* ti.T CM Rise: Janez GRI Dl \ lfe, Potem, ko je pokopal Labiskvu c. je tri dni potoval br*/ »rane. Sredi tretjega dne se je -zgrudil pod borovcem poleg Sf«o-fcega vodnega toka. ki ga jc spoznal za - Klondikr. Preden ga le •tlela tema nezavesti, si je odvezal tovor, rekel -zbogom« jasn««u ' ta se zavil v kožuhov j no. 161. Prebudilo ga je prasketan ie ognja. Ob žeriavlci jc sta t oka-jena posoda za kavo, iz katere je prijetno di.šalo. Poleg ognja je sc-«W Cok in kadil cigareto. Sprva Kriš sploh ni mogel govoriti. Medtem ko je eden kuhal in drugj jedel, sta si na kratko povedala '"vJJcnje od časa, ko sta nt ločila. 162. H.Cok!« jo vzkliknil Kriš, »moram v Klondike!« Cok Je široko odprl usta, potem pa se mu je začel nabirat) hodomušni smeh. -Tam okoli Davvsona postava Joy Gastellova in čaka, ali se vrnera s teboj, ln Je onemel. No zdaj pa jo mahniva - če zmoreš!- -Oba sls «e nasmehnila. KONEC mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam več vrst piščancev za reje. starih 11 tednov. — Okroglo 24. 20 minut od Naklega 3421 ijska hiša, švedskega Upa, Z nekaj zemlje, takoj vselji ee, ▼ Zfc. Besnici pod Sentjoštom pri Kranju, naprodaj. — Informacije Janko Vebovar, Ljubljana. Tabor $ 3423 Spataico — mehki les — prodam. Ogled Staneta Žagarja 9 I 3445 prodam skoraj nov ita-otroški voziček. — Naslov V egj. oddelku 3446 X£LT-Pr1mo — 175 cem, prodam za UMU dinarjev C dobro ohra- sjeno) — .Jože Dolenc, Kropa 3447 Sedež za »Pucha« prodam. — Brfbar, Tenetiše 13, Golnik 3448 Prodam zemljo. — Naslov v fgpaasem oddelku 3449 Telic-. dobre pasme, ki bo v teptembru teletila, prodam. — Matmo 21 3450 Prodam gnojnično lajto. — Mar-i .-i, Babni vrt 5, Golnik 3451 ostalo Uprejmetn vajenca za priučitev si izučttev. — Soboslikar Alojz Ttaotar. Kranj, Trojarjeva 16 3384 Dijakinje vzamem na stanovanje * Kranju — Naslov v oglasnem ■sVUfcH 3434 V nedeljo izgubljen plašč od ti Orehka do Drulovke, prosim msitl Štefki Trllarjevi, Drulovka k t 3452 Dekleti iščeta sobo — Nudita seerado. — Naslov v oglasnem od-Qpj 3453 Vajdcno Jopico lahko lastnik svsfac pri Markunu, Babni vrt 5, feiaik 3454 starejšo žensko za varstvo v dopoldanskih urah. — fhelrrr v ogJ. oddelku 3455 Za prevoz in nakladanje velike količine opeke v Stražišču, iščemo prevoznika. — Kranjske opekarne Kranj 3456 Jugoslovanska loterija Srečke s končnicami 20 80 67(1 6622C «310 05723C 11 581 • 97641 81682 002812 280772 409032 i 9913 32993 50983 82303 8349* 04 84 534 55354 S0264 "2594 038564 572S74 37455-6617S 82015 so zadele dobitek din 800 600 4000 60.800 8 0.000 ',000000 1000 4000 40.000 40.000 rooo.ooo \0OO.0O0 400.000 400 20.400 40.400 60.400 40.400 60.400 600 800 10.000 200.000 60.000 80.000 600.000 600.000 80.000 40.000 60.000 26 86 066 08226 10646 91766 294216 07 17 37 67 97 04067 43867 60217 61617 80607 91777 96657 251027 8 6578 54088 96278 14822« 39 40 1091<> 29819 42479 49019 69849 82199 8928" 600 800 8000 40.600 40.000 80.000 400.000 600 300 2000 600 1000 100.600 60.600 80.800 40 400 80.600 80 000 80.000 400 000 400 20 400 60.400 80.400 400 400 600 luno 80.000 60.000 loo.ooo 60.000 41.000 40.000 60.000 kino Obiskovavcc kranjskih kinematografov obveščamo, da predstava v kinu »Center« v sredo, 29. avgusta ob 20. uri odpade, zaradi tega. ker bo ob 20.30 v isti dvorani nastopil skopski kvartet Magnifico. Pri bo pesmi iz Mehike in Latinske Amerike. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ KRANJ bo priredilo v torek, dne 28. 8. 1962 ob 8. uri zjutraj v konferenčni dvorani Kluba gospodarstvenikov Kranj, Prešernova ulica 11, I. nadstropje POSVETOVANJE o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev sklada skupne porabe. Na posvetovanju bo zastopnik okrajne gospodarske zbornice Kranj pojasnjeval način sestave posameznih obrazcev. Vabimo vas, da se posvetovanja udeležite. .V***1 . . - .7--- v „nhena redkost »al Jih |e zlasti ob sobotah in nedeljah kot mravelj .Fički« na ^tS^l1^M^SSl na strehi pa le niso vsakdanji pojav In zato mora Imeti na mravljišču Tod«, .mm.. « '^7%^'h Ka vidimo na sliki na Maj.trovem trgu v Kranju, takšen pojav že ne kaj' " b'e«™ ^fso obl. kova vel lahko že na daleč opazili, da gre za spretno pravzaprav ni imel ničesar za bregom *er so o pr,redila terenska organizacija prona^ndno akcijo zavel ko f*™*™™* gob<)tna pr0paga„dna akcija v Kranju večji aH nfanTuspeh^ ^ 3* «~ ~ " * Zrimcc, uslužbenka; Stanislav Ko-sander Rakar, mojsterorodjar in Magdalena Knez, trg. pomočnica; Ignac Zagožen, uslužbenec in Ana Papov, nameščenka; Anton Kavar, traktorist in Angela 2ekš, delavka; Jožef Ferčej, gostilničar in Marija Gregorc, gospodinja; Ivan Robežnik, pleskar in Veronika To-porŠ, tekstilni tehnik. Sla I v Kranj" Sir skuta 160 din, maslo surovo 720 din, čebula 70 do 10 Odin, krompir 35 do 40 din, zelje sladko 60 din, solata 80 do 100 din. pesa 50 do 70 din, paprika zelena 100 din, jabolka 40 do 100 din, hruške 90 do 150 din. breskve 120 do 140 din, cvetača 100 din, kumare 50 din. kumarice 130 do 150 din, buče 30 din, fižol v stročju 120 do 130 din, paradižnik 80 do 100 din. grozdje 200 din. za kg; korenček 15 din, zelena in peteršilj 10 do 20 din za šopek; smetana 20 din za tnenco; lisičke 90 do 100 din, proso 80 din, koruza 60 din, migo-lane 50 din. Šolotka 100 din, krhlji 100 din, krma za kokoši 50 din, kaša 150 din, ječpren 100 din, moka ajdova. 140 din, za liter; jajca 30 do 32 din, zajci 250 do 400 din, kolerabe 15 din, česen 10 do 15 din, kokoš 650 do 800 din, piščanci 400 do 700 din za komad. Gibanje prebivavstva V Kranju Poročili so se: Jože Klcmenčič, strojni ključavničar in Tatjana govšek, krojač In Ana Kralj, delavka, Branko Homar, klepar in Boži dara Hočevar, pletilja; Vin-cenc Zorman, kmet in Marija Okom, delavka; Marko Pavlin, ka-illec in Marta Hafner, delavka; Jožef Jereb, gumarski delavec in Ana Sleme, delavka; Anton Fran-cclj, kovinostrugar in Neža Hostar, delavka; Franc Dežman, delavec in Ivana Orehck, delavka. Crigorij BAKLANOV Seženi zemlje rt Komen objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga t* izdala v knjigi. Kolsko taksnih tihih noči borno še preživeli tukaj? Pri Babinovem tankerju dvogjsenn prepevata Rita in Maklecov. krivonosl povelj-ajjjk drene ©rte. Babin ne poje in če ga kdaj povabijo, se v zadregi assainfiiui ruma posluha. Vendar mu je petje všeč. Zdaj pojeta •Temn* je noč". Mirno poslušam pesem: Temna je noč, le krogle nad stepo hite, < Samo veter se v žicah lovi tožno svetijo zvezde. Cotim, kako rti pesem s toplo dlanjo veže grlo. 2e nekajkrat •SM priecnel. da nc pojdem več k Babinu. T>rugo noč po povratku 9 epaaovalnico eem po stari navadi odšel k bataljonskemu poveljnika BadjoCelegrafiftt, „ katerim sem običajno šahiral. je zraven tankerja kopal luknjo: Rita je bila pri Babinu. Očitno je prav tista Meiesrk*. ki ga je spremljala med zavzetjem, mostišča in ga nego-•šks, ko je bil ranjen. Prav slučajno sem videl, kako je Babin Riti eenjnal škornje — ves dan in pol noči sc potika po sprednjih jar-Ists, trije izmed petih imajo običajno malarijo, in se vrača vsa kkttiM, saj kar Bloka od utrujenosti. Babin jo je posadil na pograd, •e petsriga! zanjo, ji sezul škornje in odvil Se obujke. Prikazala 6e je SMjbno golo stopalo z rožnatimi petami in nohti. Babin je z rila-fp» pogladi] nogo in se smehljal, ko da gre za otroka. Rite ni bilo aasa. Utrujena in dobra jc sedela pred njim in bilo ji je všeč -taji meetn prezrl. Se zdaj se spominjam, prekotalim se na plašču taaegtaseiern po tobaku. »Vet,- pravi Nikolskij, ki Je prav tako prisluhnil pesmi, -preden sem stopil v armado, sem imel dekle Dobro dekle. Bila sva sošolca . . .- Nekajkrat zapored globoko potegnem iz. cigarete. Tudi sam fem pred vojno imel dekle. Zenjo Antafjovo V razredu so ji pravili »Pusti-jo«. Zenja Pusti-jo. Bil jc dobra športnic. Svetlosmje hlačke, nebesno modra tesna majica in prav takšen pasek, postava pa deska. Prsi skoraj ni imela, zato pa dolge, zlatorjavo zagorele, krepke tekaške noge. Rahlo kratkovidna oči so bile nekam zastrte. Toda naočnikov ni hotela nositi. Zenja je stanovala v predmestju za vojaškim naseljem in onstran židovskega pokopališča. Tam so rasli stari hrasti in sosedje - večinoma so se sele pred kratkim priselili s podeželja in pripeljali s seboj svoje kolibe - so ob nedeljah v pisanih oblekah a harmoniko odhajali na pokopališče kot v park oddiha. Posedali so med grobovi po travi, popili pol litrčka. mrliče to očitno ni motilo. Po pouku - bila sva v drugi izmeni - sem 2enjo spremljal domov. Sprv* sva hodila po gladkih asfaltnih ulicah, mimo razsvetljenih izložb, potem po grapastem kamnitem tlaku pod samotno svetilko in slednjič po prahu, mimo lesenih plotov, v katerih so med letvami poganjali grmiči španskega bezga. Tod nI bilo več svetilk, na cestnih vogalih so stale vodovodne pipe in pozimi so Jih oklenile ledene kroglice tako, da jih skoraj ni bilo več videti. Poleti in pozimi so ljudje zgodaj zapirali oknice. Spremljal sem Zenjo'po temnih ulicah in sanjal, da bi naju kdo napadel: takrat sem e* učil boksanja. Toda 2cnje si nisem upal prijeti pod pazduho, hodila 6va drug zraven drugega. 2enja je prenašala obetov krušnjak. Nekoč sem Ji pisal med poukom v angleščini: I love you. Da bi v ruščini napisal »ljubim te« - bi bilo prehudo. Njen odgovor sem dolgo prevajal e pomočjo besednjaka. Prebral sem nekaj prav čudnega: -Vsaka zel dozori ob svojem času.« Nekaj dni Jo nisem spremljal. Potem jc bilo 6pet vse kot poprej. Ne vem. kje je Zenja zdaj. In priznati moram, da se lo slabo spominjam njenega obraza, splahnel mi Je iz spomina. Toda v mislih sem se večkrat sprehodil po Voronežu. Visoke hiše s široko Ulico revolucije in veselo pozvonjejočo cestno železnico in žicami, kjer se pobliskujejo modrikasti plamenčki, pa veletoka pešcev, ki se pozno v noč prerivata in srečujeta pod drevesi. Zdelo se je, ko da drsi po os faltu en sam, velikanski podplat. Vhod DRA. Doma Rdeče armado, je bleščeče razsvetljen. Dekliške oci ne svečano leskeeejo pori svetilkami. Iz parka je slišati vojaško godbo. Ob vhodu v park stojijo rvetlice. .Sprva majski zvončki, povezani z. nitmi v tenke šopke, sledi španski bezeg v velikih šopkih, kasnoje vrtnice. V vedrih .stojijo, poškropljene i vodo. in mladeniči jih darujejo dekletom. Nikjer drugjo nisem videl toliko cvetja. V nobenem drugem meetu eeete v poletnih večerih ne dišijo tako opojno po tobaku in petunijah. Morda je vse skupaj W zato, ker sem doma iz Voroneža. Na Trgu Koleovskega so vsak dan. tudi kasneje, ko se je začela vojna, s cvetjem izrisali leto, mesec in dan na posebni gredi. Potem so prišli Nemci in čas jo obstal. Z ZenJo *va niK,o rada tekla prek trga pred okrožnim Jcomite-Jem, kar je bilo sicer prepovedano. Trg t>c jo zvečer praznično lesk etsl pod svetilkami. Poslopje okrožnega komiteja s črnimi marmornatimi stebri je lopo razsvetljeno zapiralo eno 6tran trga. Na nasprotni strani so drevesa skrivala golo opeko nedograjenega gledališča. Cesta proti oljarni je bila podobna predoru: drevesa visoko nad glavami so sc zlivala s hišami, in balkoni v drugem nadstropju «0 bili podobni majhnim trgom sredi zelenja. Pod drevesi so stali parčki in umolknili, kadar so šli ljudje. Teh cest ni več. Po vojni bodo zgradili novo mesto. Ljudje ee bodo rodili in spernavali tor ljubili evojo mesto. Toda. mesta, v katerem smo se rodili, hodili v šolo ln so prvič zaljubili, nI več. Bombe so ga porušile, Nemci razstrelili med umikom. Zdaj živi le še v našem, spominu. Po naši smrti bo izginilo tudi to. navzlic fotoirrafijam. S hladno natančnostjo lahko obnovijo prav takmo poslopje, toda tega, kar smo spoznali in ljubih, ni mogoče oživiti. Ja.sna stvar: 7. vsakim pokolenjem odteka in /. mladim rodom nastaja novo življenje. •*... razumeš,« pravi Nikolskij. -prišla jc, dn bi se poslovila na železniški postaji. Na obleki Je imela bel, širok ovratniček, oči pa jasne in čiste. Za roko je pripeljala dva bratca. Lepo oblečena dečka. Zdelo se je, da ni prav nič narobe, da sploh ni vojne. Le vojakov je bilo dovolj. Mimo je pritekla bolničarka v umazanih vojaških hlačah z menažko. Strmela jo v Natašo, v njen beli ovratniček pa v brata, da sem bil kar v zadregi. Toda Nataša se Je vedla ko da ni ničesar opazila, in strmela vame s svojimi mirnimi, jasnimi očmi. 91 E PORT. ŠPORT .ŠPORT . ŠPORT. ŠPORT . ŠPORT Mož, ki uživa v hitrosti RAZGOVOR Z JANEZOM PINTARJEM Ime Pintar je v jugoslovanskem motoclkllstlčnem sportu že pojem hitrosti In poguma. Ustvaril ga je Leon Pintar — dolgoletni najboljši motorist v državi, potrdil pa njegov brat Janez, ki'sedaj na različnih dirkah privija plin rdečemu Pu-chu. Takih uspehov, kot jih je beležil Leon, Janez sicer nima In se ga je prijelo že ime »večni drugi« za njegova druga mesta, vendar moramo tu upoštevati, da so Leonovi uspehi rasli z razvojem motorizma, Janez, pa Je pričel dirkati star 28 let, ko Je bil motorizem že dolgo Iz povojev In Je v naši državi vzgojil lepo vrsto dirkačev. Da bi mi povedal kaj več o svojih nastopih, sem JANEZA PINTAR.IA, ki je na zadnjih dir-kah v Skof ji Loki osvojil drugo mesto v državi v kategoriji motorjev do 250 cem, obiskal na domu. 31-letni vodovodni instalater (sicer pa še varilec in šofer ter zase mehanik), ki mu je hitrost konjiček in dirkanje zabava, me je prijazno sprejel v lepo urejenem stanovanju v kranjski tekstilni šoli. Tako slikovito je pripovedoval o svojem življenju na dirkališčniH stezah, da sem mu kar pozabil zastavljati vprašanja. Kljub temu sem v beležnico zapisal vse, kar sem hotel zvedeti o njem. »Prvič sem se z mehaniko in motorizacijo srečal pri vojakih, kjer sem bil Šofer in inštruktor. Potem ko sem se vrnil, dve leti nisem imel nič opravka z motorji in bencinom, nenadoma pa me je »prijelo«, da bl tudi jaz dirkal — tako kot brat Leon. Prva moja dirka pa se Je pred tremi leti končala zelo tragično, saj me je takoj po startu pri 100 kilometrih na uro vrglo po cestišču. Vsi, posebno pa brat, so bili tedaj prepričani, da bora nehal, vendar sem že na naslednji dirki v Skofjl Loki osvojil tretje mesto in prvo diplomo v Zmaga v drugem polčasu Triglav: Sobota 2:0(0:0) Kranj, 26. avgusta — Danes popoldne Je bila na igrišču Mladosti pred kakimi 3000 gleclavci nogometna tekma slovenske conske lige med domačim Triglavom in Soboto iz Murske Sobote. Ljubljanski sodnik Zcc je pripeljal na igrišče naslednji moštvi: Triglav ■— Bretar III, Brezar II, Stular, Jerman, Perko-vlč, Norčič, Goste, Verbič II, Bajželj, Krašovec, Blnkovski; Sobota — Vrdjuka, Rantaša, Puškarlč, Zver, Sebjan, Klepec, Tkalčec, Pučko, Maroša, Maučec, Miloševič. V prvem polčasu sta obe mo- padli, vendar sta vratnica in do- štvi igrali slab, nepovezan in če- bri vratar Vrdjuka preprečila žogi sto nečist nogomet. Priložnosti za pot v mrežo. gol gostje niso imeli, domači pa Drugi del igre se je začel s sla- so v zadnjih minutah ostro na- bo igro, vendar le do vodečega zali, zvezna liga Katastrofa v Splitu Split : Triglav 101 : 50 Split, 26. avgusta — V prvenstveni košarkarski tekmi druge zvezne lige Je sinoči domači Split premagal Triglav iz Kranja z rezultatom 101 : 50 ( 45 : 30). SPLIT: Poduje 24, Skansl 19, Tvrdlč 12, Nlnčevič 10, Prug 9, Bajrovič 8, Katunarič 6, ing. Pri-jlč 6, Tonuc 3, Ing. Mijač 2; prosti meti 12 : 7. TRIGLAV: Bohinc 13, Lampret 11, Belehar I 9, Stružnik 9, Rusi 4, dr. M. Pe-trič 4; prosti meti 28 : 16. Sodila sta Bulat Iz Beograda in Slip-čevič iz Splita z manjšimi napakami na škodo obeh moštev. Tradicionalen izvrsten začetek, ki se mu Kranjčani tudi v vročem Splitu niso odrekli, je bilo sinoči žal vse, kar so mogli storiti. V 3. minuti je Triglav vodil s 5:3, Košarka nato pa je šel v korak z domačimi še vse do 12. minute, ko je bil rezultat 23:20 v korist Splita. Po minuti odmora in posvetu s trenerjem, nekdanjim članom jugoslovanske državne reprezentance Radovičem, so domači pričeli s pametnejšo in učinkovitejšo igro, s katero so naglo večali prednost v koših. Peščica Kranjčanov se ni mogla upirati točnim metom od dalečin visokim srednjim napa-davcem, ki so bili vsi po vrsti kar za glavo višji od njih. Prava katastrofa se je pričela šele v drugem polčasu, ko so Splitčani dali za vsak prejeti koš kar tri. Z zadrževanjem žoge so skušali Kranjčani v zadnjih minutah preprečiti vsaj stotico v svojem košu, toda z osebnimi napakami so domači hitro prihajali do žoge in v zadnjih sekundah dosegli stoti koš. — L. S. detka domačinov. V 9. minuti je Bajželj na predložek Binkovskega mimo vratarja gostov, ki je zapustil svoje svetišče, zadel mrežo. -1:0. V nadaljevanju sta obe moštvi začeli igrati hitreje. Vrstili so se hitri napadi obeh moštev, vendar so se zaključne akcije končavale s slabimi streli ali dobrimi posredovanji obeh obramb. Priznati moramo, da so bili napadi domačinov številnejši, posebno v prvem delu drugega polčasa. Domači na-padavci so imeli seveda tudi več priložnosti za dosego gola kot gostje. Omenimo naj 11. minuto, ko je Goste preigral obrambo gostov, nato pa lahno streljal vratarju v roke, 14. minuto, ko je Bajželj iz idealne pozicije zadel vratarja, 15. minuto, v kateri je Krašovec streljal z desnega krila, vratar je odbil žogo od Binkovskega, ki pa ni znal izkoristiti ugodne priložnosti in seveda še en neuspel strel Bajželjna v 16. minuti. V 31. minuti, ko je premoč domačinov že nekoliko ponehala, so nepričakovano povečali razmerje. Branivec gostov Fujs, ki je v 41. minuti prvega polčasa zamenjal Sebjana, je po nesporazumu z vratarjem dosegel avtogol. Igra je bila do konca tekme nezanimiva. Boljši od ostalih sta bih obe obrambi, v napadu pa Goste pri domačih in gost Miloševič. Sodnik Zec je sodil zelo dobro. — M. J. Včeraj je bil v LJubljani prvi troboj strelcev Koroška—?xlt\*iW Gorenjska, v katerem so se najbolje odrezali domači tekn*^'* Posebno Jeseničan Janez Otrin je dosegel izredno dobre ret*?1' — Foto: J. Zaplotnik Tudi strelstvo zbližuje narode in krepi prijateljstvo med njimi JANEZ PINTAR življenju. Ves vesel sem jo dal v okvir...« Sedaj vitrino njegove omare krasi že sedem lepih pokalov in dvakrat toliko diplom, prepričan pa sem — in mnogo ljubiteljev motorizma — da to še ni konec njegove zbirke. Sam je nekoliko bolj pesimističen in pravi, da je njegova želja predvsem solidna uvrstitev na dirkah, medtem ko kakih večjih uspehov na tem stroju ne more pričakovati. »Čeprav Je Puch SGSS 250, ki ga imam sedaj, razmeroma dober, ne ujame Aermacchija ali drugih specialk, tudi če mu pri-vijem plin »do deske«. Gledavci verjetno več pričakujejo od me-ne (ker se pišem Pintar), kot pa lahko dosežem.« Ko sem ga vprašal, Če lahko pričakuje, da bo dobil hitrejši motor, je odgovoril: »Ne rečem, da ml ga v društvu ne bi pns skrbeli, če bl jih za to zapro-sil... doslej tega še nisem sto-ril. Sam ga verjetno nikoli ne bom kupil, kot sem dosedanje. Voljo do dirkanja Imam zelo veliko, nisem pa mehanik-specla-list, da bi lahko sam preuredil motor v boljšega. Bomo videli.« 1'pajmo, da bo Janez Pintar s tradicionalnega daigega mesta kdaj poskočil tudi na prvega in da bo tudi leto mlajši brat Leon še rekel kakšno besedo v jugoslovanskem motociklističnem športu. — JOŽE ZONTAR Športni porot-evuvei so zabeležili MEDNARODNI TEČAJ GORSKIH REŠEVAVCEV Vršič — Danes teden se bo pričel na Vršiču mednarodni tečaj gorskeh reševavcev, ki bo trajal štiri dni. Prvi dan bodo tečajniki posredovali praktično uporabo vitla ter improvizirali tehnične izboljšave ln novitete v gorskem reševanju. V torek bodo pri praktičnih terenskih vajah preizkusili brezžične zveze in signalizacijo, popoldne pa nudili pomoč in transport poskusnim ponesrečencem. — V okviru tega tečaja bo na Vršiču v sredo, 5. septembra, NOV GORENJSKI REKORD KLECA Ljubljana, 25. avgusta — Včeraj popoldne je bil na osrednjem stadionu ob Titovi cesti atletski miting, ki so se ga poleg domačih atletov udeležili tudi tekmovavci kranjskega Triglava. Najbolj se je izkazal mladinec Janez Kleč, ki je dosegel nov gorenzski članski inmla dinski rekord v teku na 300 metrov. Boljši rezultati: moški — 100m: Cvar (OS) 11.9, Udir (T) 12.0, Kleč (T) 37.3 , 400m: Cvar (OS) 51.6, Udir (T) 55.5, višina: Blenkuš (T) in Koren (T) 160, krogla: (7) Penko (OS) 14.8Si Blenkuš (T) 12.61, krogla (4) — pionirji: Satler (T) 14.94, Kogov-šek (T) 13.57, ženske 60 m: Sajo-vlc (T) 8.4. 400 m: Udovč (T) 64.8 krogla (3): Cerar (OS) 10.78, Me-' žek (T) 10.16, kopje: Mežek (T) 30.96. — M. Jeza NOGOMET LJUBNO : ISKRA (Otoče) 5:2 (1:1) Ljubno, 26. avgusta — V počastitev krajevnega praznika je bila v Ljubnem prijateljska nogometna tekma med nogometno sekcijo TVD Partizan Ljubno in moštvom kolektiva Iskre iz Otoč. V povratni tekmi so bili LjubenČani popolni gospodarji na ozkem igrišču (8 igravcev). Čeprav so Iskrani v drugem polčasu zamenjali srednjega napadavca, se ni stanje nič izboljšalo. Nedvomno je bil najboljši na igrišču vratar Ljubnega Anton Vozelj. še kar dobro je sodil Jože Ravnik, čeprav je preveč razpravljal z igravci. — St. i. Kranjski gorski reševavci v Italiji Kranj, 24. avgusta — Danes zjutraj je odpotovala v Italijo skupina osmih gorskih reševavcev Gorske reševalne postaje iz Kranja. V tujini bo ostala okoli deset dni. V italijanskih Dolomitih, predvsem na Materhoratl in na Monte Rossa so bodo seznanili s sodobnim reševanjem v gorah. Znano je, da ima italijanska planinska zveza predvsem v Dolomitih izredno dobro urejeno gorsko reševalno službo — z vsemi najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki. Izkušnje, ki si jih bodo reševavci pridobili, bodo prav gotovo koristile pri izpopolnjevanju organizacije GRS pri nas. tudi letna skupščina mednarodne komisije za gorsko reševalno službo (IKAR) s predavanji o tehničnih in medicinskih vprašanjih pri gorskem reševanju. Zadnji dan se bodo udeleženci seminarja udeležili izletov; Planinska zveza Slovenije jim je pripravila sedem zanimivih tur. — J. 2. ZANIMIVA STIMULACIJA ATLETOV Kranj — V zadnjem času se v športnih kolektivih Često pojavljajo novi načini stimulacije aktivnih tekmovavcev. Enega teh smo zabeležili tudi v kranjskem atletskem klubu Triglav, ki je za svoje člane pripravil pravilnik o kategorizaciji atletov. Osnova pravilnika so norme, ki jih mora atlet doseči, da se uvrsti v eno izmed skupin; te so po kvaliteti razdeljene v zvezni ter L, II. in III. razred. Ko tekmovavec doseže predpisan rezultat, se uvrsti v višji razred, vendar ga mora v treh mesecih še enkrat potrditi. Uvrstitev v višji razred prinese atletu posebno oznako in seveda materialne prednosti pri hranari-ni oziroma štipendiji. Triglavani so se z novimi normami že spoprijeli, vendar je za zvezni razred še ni nihče dosegel. V prvega pa so se s svojimi izidi uvrstili Franc Blenkuš (krogla). Marjan Galjot (100 m), Vlado S vab (višina) in Mira Udovč (kros). — M. J. KAMNA GORICA V VODSTVU Kropa, 26. avgusta — Danes dopoldne je bilo na igrišču v Kropi atletsko tekmovanje, v katerem bi v okviru moštvenega prvenstva Gorenjske morale nastopiti ekipe Kamne gorice, Besnice, Naklega in Radovljice, vendar se je na tekal i šču poleg kranjskih atletov pojavila le kamnogoriška ekipa. Na tekmovanju, ki je bilo kljub dežju dobro organizirano, so atleti iz Kamne gorice zbrali solidni 4802 točki in se tako utrdili na prvem-mestu. Po obveznih disciplinah so se domačini pomerili še v nekaterih metih in tekih. Najbolj sta sc izkazala brata Sitar, ki sta postavila nova gorenjska rekorda v teku na 5000 m. Posebno presenetljiv je čas šestnajstletnega Filipa. Rezultati: 100 m — Kapus (KG) 12.5 . 200 m — Kapus (KG) 282, 100 m — Janez Sitar 2.50,2, 500 m — Janez Sitar 16:05.2; Filip Sitar 16:32.1, 4 x 100 m Kamna gorica 52.3, krogla Šolar (KG) 12.89, disk — Ažman (T) IS 00, kladivo — Ažman (T) 38.47, daljina — Kapus (KG) 535, višina — Kržišnik (KG) 145. — M. Jeza Gorenjski strelci so zmagali v dvoboju s Fur-lanijo in v troboju s Koroško in Furlanijo LJUBLJANA, 26. AVGUSTA — Včeraj so na povabilo okrajnega strelskega odbora Kranj prispeli na Gorenjsko strelci italijanske Furlanije In avstrijske Koroške — da bi se v prijateljskem troboju pomerili z. gorenjskimi strelci. Tak način tekmovanja in tovariška Izmenjava izkušenj strelcev treh sosednjih držav naj bi bil odslej tradicionalen, njegov glavni namen pa — utrjevati prijateljstvo, ne samo med strelci — športniki, ampak tudi med drugimi prebivavcl Furlanije, Koroške ln Gorenjske oziroma Italije, Avstrije in Jugoslavije. Menimo, da Je že s prvim srečanjem (danes na Gorenjskem) ta cilj dosežen In da bodo srečanja v prihodnje le še bolj okrepila prijateljske vezi med strelci treh pokrajin. Štirinajst gostov s Koroške so predstavniki okrajnega strelskega odbora Kranj sprejeli včeraj zjutraj na Ljubelju, dvaindvajset fur-lanijskih strelcev pa popoldne v Rožni dolini pri Novi Gorici. Zvečer jim je v Kranju predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj Ing. Tone Tribušon priredil prisrčen sprejem v stavbi OLO. Sprejema so se razen vseh italijanskih, avstrijskih in gorenjskih strelcev udeležili tudi — predsednik strel- S t r e 1 s t v o ske organizacije Koroške g. Fldo Missoni, podpredsednik okrajnega strelskega odbora Kranj Baldo-mir Bizjak, predsednik občinskega ljudskega odbora Kranj Jože Mihelič, podpredsednik ObLO Kranj Lojze Založnik in drugi predstavniki strelstva ter družbe-no-političnega življenja. Športni del srečanja strelcev se je začel danes zjutraj na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Po otvoritvenih besedah tovariša Bizjaka, cav. Comugnera in g. Misso-nija so se najprej — kot že lani dvakrat — pomerili med seboj strelci Furlanije in Gorenjske. Domačini so bili mnogo boljši od svojih italijanskih kolegov in so zmagali z odličnim dosežkom 4882 : 4464. V vsaki vrsti je nastopilo po deset strelcev, posebno pa sta se tokrat izkazala brat in sestra Janez in Vera Otrin z Jesenic. Rezultati — puška proste izbire - GORENJSKA 4887 krogov (Cuš 492, J. Otrin 520, V. Otrin 501, Dobrave 487, Malovrh 450, Ramovš 497, Horvat 488, Majda Kralj 479, Brejc 478, Cerne 490), FURLANIJA 4464 krogov (Nigris 434. Cecchini 466, Rossi 476, Floreancig 452, De Franceschi 448. Del Fabbro 449, Floreani 433, Novelli 392, France-schlnis 471, Job 443). GORENJSKA 2150, KOROŠKA 2048, FURLANIJA 1964 Pred prvim trobojem med koroškimi, furlanijskimi in gorenjski- mi strelci je prispel v i io^ tudi predsednik okrainZ** & skega odbora Kranj Edo Vo*£ Tokrat so v vsaki izmeti movah po štirje strelci o*J*£ pa so bili spet Gorenjci ko so se za njimi uvrstili Ito^ in Furlanijci. - Razd*U " in priznanj je bila dan^ na Jezerskem. Rezultati — precizna —d**^ GORENJSKA 2150 krtk^^^i 553. V. Otrin 536. Doh!rat< 2 Majda Kralj 526). KO»o*K.* ■• krogov (Natmestnia 523, VVerner 497. Sodia «*). LANIJA 1964 krogov (J?«^ solini 509. Rossi. Nil£b jfi. ' J. Zontar *"s Martelanc odli^n ob prvem nastop* Znani kranjski ke*u,j. iV? Martelanc Je včeraj^ rojstni dan nastopu Slovenije v dvoboh. ! p*"1*" kom DDR Chcmi Hi ' kegljišču Maksa Perj'K/ Jani Je bllglavni a^tV^ Slovenije, saj Je hU Jfo tekmovavec dvoboja » Zljfi^ rekordom 952 keglja °2^J ska ekipa, v kateri la tudi Jeseničan SlibL uspešno, saj je bil t za začetek sezone odW * dosegla s 5369 Podni " nov slovenski rekord V slovenska ekipa, za k»Jd> ' nastopali tudi Kranlc,'S K manova in Cadeževa v r legla zelo dobrim a^J* ' Ali naj šahovsko društvo Kranj res propade? Šahisti Kranja smo Imeli doslej skromne prostore na Cesti Iva Slavca it. 5. Ker pa lastnik hiše sam potrebuje te prostore so bili šahovskemu društvu s prvim avgustom sodno odpovedani. Doslej smo se šahisti v njih redno sestajali, sedaj pa so nam na voljo le kavarne in gostilne. Vsekakor je žalostno, da se moramo Izživljati na tak način, če hočemo šahirati. Je mar društvo zaslužilo tako usodo? Na to vprašanje nc moremo odgovoriti pritrdilno, saj je v vseh letih svojega obstoja uspešno širilo Šahovsko igro med delovne ljudi in šolsko mladino. Predsednik društva dr. Cop in tajnik dr. Možina si že od zadnjega občnega zbora prizadevata, da bi društvo dobilo nove prostore. Povsod sta sicer naletela na razumevanje in obljube, za prostor pa še vedno ni nobenih izgledov. Društvo bi moralo dobiti prostor v središču mesta, zakaj le tedaj bo šahovska dejavnost prišla do prave veljave. Šahisti pričakujemo od pristojnih upravnih in političnih organov, ki so odgovorni za razvoj "družabnega življenja v Kranju, da nam bodo zagotovili skromne prostore, ker bo v nasprotnem primeru šahovsko življenje tu popolnoma zamrlo. Za dokumentacijo pestre dejavnosti naj navedemo nekatera uspehe društva v zadnjih letih: — zmaga proti Jesenicam za pokal OLO na 35 deskah (po enajstih srečanjih je rezultat 7:4); — na prvenstvu Gorenjske 1962 je Kranjčan Bukovec delil prvo do drugo mesto; — na turnirju v Domžalah 1961 sta Cuderman in Bavdck osvojila drugo do četrto mesto; — na prvenstvu LRS za ženske 1961 je Butala zasedla 6. mesto in osvojila I. kategorijo; — na festivalu jugoslovanske mladine v Bosanskem Samcu 1961 je kranjska ekipa osvojila prvo mesto; — na tekmovanju za pokal maršala Tita 1961 je kranjska ekipa osvojila drugo mesto v Sloveniji; — dvoboj s Celjem junija 1961 7:6, dvoboj s Kamnikom maja 1961 20,5: 19,5; - moštvena prvenstva L*5^ — mlajši pionirji 3.mestel pionirke 1. mesto. mlačUnd * sto. Na okrajnih moštvenn. P*V skih tekmovanjih smo 5^,1* > no zasedali prva mesta y brzopoteznih prvenstvih LJt* redno osvajali 3. mesta, r»^ tos. — Organizirali smo ^a" turnir na festivalu jugoajo*^^* mest v Kranju (avgusta 1 ' počastitev 900-letnice Kn^f Cuderman je trikrat igr^j & ^ žavnem prvenstvu, Bavdck ^jf 1960.leta četrti do peti na JjjT' stvu LRS. — Kranjsko dnf*j£l 31 V" "'""i»*v» ai 1957. leta izvedlo državni ni turnir itd. Šahovskih prireditev \&Vr f značaja je bilo v Kranju liko. Društvo je organuarsP cej kvalitetnih simultani 'ft Bondarevskim, s Keresom, ^ ' kovim, Matanovičem. s p^js^r ing. Vidmarjem, Bertokom.**/ dermanom, z Bavdkom. r cem, s Kavčičem in drugu**' v Letos sc je društvo utrdi*1 f traj, pridobilo je nove član* dilo kategorizacijo, prirecnV V< ge interne turnirje — zdaj J1*/ bi vse to dolgoletno delo "y pomanjkanja prostorov SRDJAN BAVDEK f LJUBO DJORDJEVl'