K§5 I C5LR5ILO SlOVm^KKR DELRVolVR-- _J>—K sinu■■■■nai m m bvrbvbiii^ Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Štev. 34. sss ^ V LJUBLJANI, dnč 23. julija 1909. ^ ^ Leto IV. Po zaključenju drž. zbora. Nemški Miilia se grozno jezi nad slovanskimi poslanci, ki so zastavili dnevni red državnega zbora z nujnimi predlogi. Pravi, da so to hudodelci, 'ki ropajo in kradejo ijudske koristi. Mihec pač misli na pooblastilni zakon in pa morda na socialno zavarovanje. Kclikor se tiče prvega, moramo reči, da pogodb s tujimi državami ne dela avstrijska ;vlada sama, temveč v sporazumu in vsporedno obenem z ogrsko vlado. Po nagodbi imata Avstrija in Ogrska enake col n inske določbe na-pram tujim državam. Ker pa ogrska polovica do sedaj še nima prav nič storjenega glede pogodb, je jasno, da pride cela zadeva v tek šele jeseni. Toraj bi tozadevni zakon naše polovice ležal dotlej v kaki zaprašeni stelaži ministrstva. Torej, s tem ni storjene prav nobene Čkode obrtni-ji, industriji in trgovini. Nasprotno se je morda preprečilo, da sedanja avstrijska vlada v svoji ljubezni ali strahu do Madjarov, ne bode na škodo naše polovice zopet preveč odnehala in morda pritrdila nagodbam, ka-koršne ibi narekovali Ogri. Nasprotno pa bi bil parlament dal sedanji skrano nemško-nacio-halini vladi krono zaupanja, ko bi bil sprejel •pooblastilni zakon. Da 'tega zavednim iln za narodne pravice žilavim' slovanskim zastopnikom ni bilo mogoče dovoliti, je jasno. Kaki 'kleče-jplaz, Hribarjeve ali Plojeve značajnoslti bi bil .morda kaj 'tacega storil. Kolikor se tiče drugih ljudskih koristi, bo je: socialna 'zavarovalnica, rudniški zakon, za- jkon o stavbah nekaterih železnic itd., o katerih ,sedaj nemški in tudi soc. demokraški listi toliko kriče, je pa navadna far barija. Vsak otrok ;ve, da bi bil šel parlament takoj, ko bi 'bil dovolil pooblastilni zakon, — na počitnice in da ;bi bil sklican šele jeseni. Socialna zavarovalnica je gotovo najnui-neja potreba. Toda, 'kakor se je delalo zadnje mesece, smo pač uvideli, da gospodom, ki sedaj toliko 'kriče o ljudfkih potrebah, ni bilo veliko po nje. Par mesecev ni bilo nobene odsekove seje, vse je spalo. Zakaj pa gospodje, v 'kojih rokah je za sedaj bila cela zadeva, nišo ganih niti-z mazincem? Sedaj pa, ko bi bil šel državni zbor itak na počitnice, je pa vse v nevarnosti. Sama hinavščina in nič druzega. Boj, ki se je vršil sedaj v državnem zboru in ki se bode nadaljeval v jeseni, ako ne sreča parne: nemških strank in se na vladnih stolčkih ne izvrši sprememba sedanje protislovanske :.i protidemokratične vlade. Državni zbor bo moral priti do spoznanja, da po starem kopitu »Sv. nemškega birokraera« ne more iti v naši državi feč naprej. Vsi narodi ';n vsi stanovi nosijo državna bremena, vsi so za državo nujno potrebni, zaradi tega imajo tudi popolno pravico do ravnopravnosti. »Mihel« pa, ki meni, da je le on gospod vsi drugi pa sluge, noče vedeti o pravičnosti jn ravnopravnosti, zato je narodnostni prepir v naši državi vedno na dnevnem redu in ovira socialno delo. 'Kakor bode postal »Mihel« pravičen, pa bode red. Stavka ajdovskih predilcev. Če bi bili hudobni in hoteli povračati liberalcem milo z dragim, bi lahko sedaj ob priliki .afdovske stavke po »Narodovem ;< načinu rušili delavsko slogo, jemali delavstvu zaupanje do voditeljev in postali uradno glasilo tovarne kot je dosedaj delal pri naših stavkah »Narod«. Toda, ker se nam ne gre za strankarske koristi ampak za dobrobit delavstva, zato po-dajemo tukaj popolnoma nepristransko poročile .c stavki. 2e osmi teden teče, kar se je zavedel ajdovski deiavec, da si lahko zboljša svoj mi- zeren poležal itn pričel stavkati. Nad sedem tednov torb že stavka delavstvo ajdovske predilnice — brez uspeha. Ravnateljstvo se noče podatr in delavstvo pa tudi noče odnehati od svojih upravičenih zahtev, ki v glavnem obsegajo sledeče točke: 1. Nočno delo naj traja samo 11 ur, 2. dnevna plača naj se zboljša za 20%, pri akordu pa naj se zviša p.ača za 1.0% in 3. dva izmed uradnikov, Cyanz in Kovač, ki sta z delavstvom nad vse surovo postopala, morata biti odpuščena. Kako se je delavstvu godilo, se lahko posname iz +ega, da sta imela omenjena dva gospoda večkrat opraviti s paragrafi radi kru .tega postopanja proti delavstvu. Imata namreč ,na vesti nešteto težkJh in lahkih telesni h poškodb. Delavci, ki so bili1 nad 30 let v tovarni, so imeli' po 85 'krajcarjev plače. Bile so toraj v tej tovarni razmere, kot vladajo v vseh judovskih tovarnah in bil je tudi skrajni čas, da se je delavstvo potegnilo z vso odločnostjo za svoje pravo in življenj e. No. če bo delavstvo tako tudi zanaprej vstrajalo kot dosiej, potem mu je zmaga zagotovljena in nič ne ■bodo pomagale spletke glavnega ravnatelja Amana ter uradništva. Da stavka toliko časa [mirno teče. to je glavna 'zasluga delavstva samega, ki ie zelo zavedno, in občinstva, ki gre povsod nesrečnim trpinom na roko. Sicer dobiva delavstvo od slovenskega tržaškega občinstva redne podpore, vendar gre sedaj delavstvu boljše kot preje v tovarni, ker sedai ob času košnje nunogo zasluži. Tovarna pa pri .veliki škodi zaman čaka in bo tudi zanaprej zastonj čakala, kdaj da bi zvabila nesrečne .trpine zopet pod prejšnjimi pogoji k delu. Tobačno delavstvo. IZLET PODPORNEGA DRUŠTVA DELAVSTVA LJUBLJANSKE C. KR. TOBAČNE TVORNICE. »Podporno društvo« priredi poseben vlak v Gorico. Vlak se odpelje 7. avgusta t. 1. Odhod iz Ljubljane, državni kolodvor, v soboto 7. avgusta ob 10. uri 23 mihut zvečer, prihod ,na Jesenice ob 12. uri 34 minut, odhod z Jesenic ob 12. uri 40 minut ponoči, piihod 'v Go- Spomini mladosti. Piše S. I. Nek četrtek zbrali smo se vsi izbrani tički četrtega razreda. Sestavili smo cel vojni načrt ?a celo popoldne. Prva točka: lov na rake. Razdelili smo se na štiri oddelke, ker če oi 'bili skupaj vsi, bi se takoj vedelo, da ne nameravamo nič kaj preveč dobrega. Midva z Bukovčevimi Jakcorn kot neraz-družljiva bitja, mahnila sva jo skupaj in sicer na nasprotno stran, da bi našim zasledovalcem — občinskemu poljskemu čuvaju in pa grajskemu valpetu nekoliko štreno zmešala. Komaj prideva nekoliko iz trga, že zagledava v daljavi prav velike vozove. To bo pa cirkus! Pričela sva takoj piskati in kmalu smo bili vsi tički zopet skupaj ter smo jo ubrali cirkusu nasproti. Ko smo prišli do vozov, smo se prepričali, da sta dve hišici na kolesih in pa en voz za dro-ge in drugo ropotijo. S komedijantskimi otročaji, katere smo smatrali za neka višja bitja, smo se kmalu seznanili. A naša radovednost še ni 'bila s tern utolažena. Videli bi tudi radi v vozovih, kaj je vse notri. Najbolj radoveden je bil moj prijatelj Jakec. Zazija! se je tako v eno okence, da se je .spodtaknil ob cestni kamen ter prav neprijetno poljubil popolnoma prašno cesto. Ker je bil precej'neroden, se je popolnoma povaljal v belem cestnem prahu. Prevelik nos je pri tem .skoku prišel s tako močjo v dotike s cesto, da je 'bil takoj krvav. Ko je Jakec pobral hitro svoje nerodne kosti, si je z roko obrisal svoj s cestnim prahom zaprašeni obraz in takoj so začeli komedijantski otročaji vpiti: »Dummer August! Dummer August!« Jakec se je pa jezil ter trdil, da je Jakec in ne Avgust. Jakec se je prvikrat prepričal, da komur se kaka nesreča pripeti, mu ni t^eba skrbeti za šport, ker srno se vsi ubogmu Jakcu smejali. XXX Cirkus nas je popolnoma zmešal. Celi dan, od ranega jutra pa do poznega večera oblegali smo cirkus. Mučila nas je noč in dan misel', kje dobiti groše, da bi šli gledati cirkus, i Jakcova zvita buča nas je pa takoj rešila teli skrbi. Pod grajskim hlevom rastla je velika košata murva. To murvo smo si Izbrali za naše sedeže brez vstopnine. Jakec je bil prvi ien si je izbral prvo mesto. Jaz sem bil zelo nesrečen, ker nisem mogel pravočasno oditi iz doma in sem bil zadnji. A videli smo vsi še precej dobro, ker je bila murva precej visoka. V sredi predstave začela je veja, na ka-iteri jih je bilo največ, pokati, kar pa smo vsi 'preslišali in prej, ko smo se zavedli, plavali so že stil i^ moji prijatelji v gnojnici. Jaz sem se kotniaj še obdržal, kar sem bil prav pri deblu. K sreči so bili vsi štirje dobri plavači ter so splavali iz te smrdeče kopeli. Hrušč ie privabil tudi grajskega valpeta jn sultana. Kakor sem prej privoščil Jakcu nezgodo, ker me iti pustil na boljši prostor, tako sem si zdaj želel, da bi bil tudi iaz v gnojnici, rico ob 3. uri 23 minut zjutraj, nakar pobitimi, .takoj na1 sv. Goro, na Kostanjevico, v goriško okolico in Gorico. Iz Gorice se vrnemo ob 6. uri 40 minut zvečer; pridemo na Jesenice ob 9. uri J 7 minut zvečer, z Jesenic se odpeljemo ob 9. uri 30 minut, v Ljubljano dojdemo ob 11. uri 53 minut ponoči. Posebni vlak se bo ustavlja! med vožnjo t:a in nazaj v Viž-marj.lh, Medvodah in v Podnartu. Cena stane za 'tja in nazaij 5 kron 10 vinarjev. Delavke in delavci, ki se udeleže izleta, naj se takoj javijo pri odboru »Podpornega društva«, ker moramo že 1. avgusta naznaniti železniški upravi uptančno število izletnikov im založiti denar. Zatožen! kličejo mali otročiči, 'ki prodajajo še platno, 'kadar jih Ikdo tovarišev postrani pogleda. Zatožen, 'zatožen, kliče pa leti k učitelju ali učiteljici in zatoži tistega, ki mu ni všeč. Če še ne*hodi v šolo, pa kliče: Bom pa mam povedal!, pove in ves srečen je. Zakaj to pišem? Zato, ker imajo naši rdeči prijatelj! in prijateljice tudi svojo mamo, ki ji povejo, če jih kdo postrani pogleda, mama 'zaljubljena v solzne svoje rdečobojne punce in smrko-linčke pa hitro zapiše, kar se mu zatoži, v svoj veliki notes; »Tobačnega delavca«. Zadnji »Tobačni delavec« je šel med špece. Opravlja 'n obrekuje delavke, naše somišljenice. V'se sc smeja, ko čita kisavo špecljanie čez naše so-imišljenice v »Tobačnem delavcu«. Delavko naše somišljenice obetajo, da poskrbe zato, da jih doleti velika čast in da pridejo v list tistih itudi, ki se ravnajo po zgledu ferkolinčkov, ki kličejo: «Zatožen, zatožen« in pa »Bom pa utam povedal«. Klofuta za klofuto, lega načela zdai še nasproti rdečim’ »mam«-toŽmvcem- nočemo izvajati, ker nočemo iti med denunciante. Če pa bodo rdeči še nadaljevali svoje špeelarije, ej, ,p:t pričnemo še mi ne demincirali, ne z Žakljem', pač pa opisavati razna nad vse »častna« junaštva naših rdečiih 'pohpov in polJpklnL To oc smeha, kadar pričnemo. Še en napad v »Tobačnem delavcu«! Ne nam, »Tobačnemu delavcu« nai se potem zahvalijo trsti, ki se bodo jezil' čez nas. Klofuta za klofuto, stara kranjska navada, 'ki jo i mi vpoštevamo in se ravnamo p.) njej, kadar pride pravi čas. Prometna zveza. Mrtvaščine za mesec julij bo plačati za sledeče slučaje: 1. Ivan Balog, Ljubljana. — 2. Julijana Affenzelier, Frejstadt. — 3. Ana Schneider, Dunaj. — 4. Robert Schneider, Bre-gen'z. — Julijana Steiner, Glognitz. — 6. Jožef Jelimek, 'Praga. — 7. Franc Feisti, Leobers-idorf. — 8. Terezija Weilguny, Straning. — 9. Jožef Gangenhofer, Bischofshofen. — 10. Ivan Binder, Št. Hipolit. — 11. Pet. Skornik, Znaim. — Plačati je torej za 11 smrtnih slučajev po 5 vin., 't. j. skupaj 55 vin. Shod železničarjev v Ljubljani nameravamo sklicati v mesecu septembru tega leta. — Vsem je še dobro v spominu, kako. lepo se je vršil prvi1 slovenski krščansko-socialni železničarski shod, ki je. bil lansko leto v Ljubljani. Sklenilo 'se je, -naj se vsako leto dvakrat vrši 'tak shodi. A 'Zapreke, ki-so pa v tem -slučaju bolj osebnega značaja, 'so ti sklep onemogočile. Toda zadnji čas pa se te zapreke več ne upoštevajo in preko njih se bo in se mora shod vršiti v splošno zadovoljnost. Dan i'n uro kakor tudi kraj še naznanimo v eni prihodnjih številkah. Vodstva podružnic in plačilnic, kakor tudi vse druge železničarje pa uljudno pro- ikajti poznal sem dobro valpetove pesti in pa sultanove zobe. Ker ni 'bilo veliko časa premišljevati, spustil sem se po odlomljeni veji in s precej nevarnim skokom rešil sem se gnojnice, valpeta in pa sultana, kateri je zasledoval moje nesrečne tovariše, ker so bolj dišali. ' :X X X Cirkus nam je pusti! vsem veg ali menj neizbrisne ^spolninfe,kajti- opraskani’, pbbiti itd. bil smo vsi. , ' Pr’idob'li smio pa tudi prav mnogo na umetni telovadbi. Na ipaši 'bili smo umetni jahači na koštrunih in kravah. Posebno sva se hotela pa še midva Z Jakcem odlikovati. V hlevu Jakcovih starišev, naredila sva celo jahalnico; tri krave in štirje koštruni, to je že precej živali. Doma sva kradla kruli, kotenje in druge take priboljške,'da sva ložej dresirala-svojo živinco. Različne umetnosti sva ie poskušala, samo simo, da nam hitro in nujno naznanijo svoje že-l:e in nasvete glede tega drugega slovenskega železničarskega shoda, ki bo obenem tudi prvi jugo's’ovainski železničarski shod. Na delo tedaj za dobro udeležbo in pošljite hitro vse dopise glede shoda na uradništvo »Naše Moči«. Z lastnimi močmi. Družba sv. Mohorja šteje zdaj dosmrtnih, v goriški nadškofiji . . 152 letnih, 10243 vkup 10395 udov, n krški škofiji . . . 184 6351 6535 „ n lavantinski škofiji • . 455 25441 25896 'i ,, ljubljanski škofiji 763 32366 33129 n „ tržaško-koprski škofiji 75 4639 4714 II i, poreški in krkški škofiji i, senjski in dalmatinski 12 186 198 ” škofiji . 11 216 227 n „ zagrebški nadškofiji . 23 456 479 n „ djakovski škofiji . . 1 67 68 n u bosniškili škofijah ,, somboteljski in drugih 8 163 171 li ogrskih škofijah . . 2 219 221 „ « sekovski škofiji 41 399 440 ii „ videmski nadškofiji i, raznih krajih Avstrije in 11 229 240 " Evrope 20 349 369 „ v Ameriki . . . 21 2109 2130 n « Afriki in Aziji 8 223 231 n vkup 1787 83656 85443 udov. Za nekaj se bodo te številke še izpreme-nile po posameznih oglasilih. Po navedenem številu so se še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah sosedov, bo znašal celi1 prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so se pa člani gorske nadškofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-ko-prski za 260, potem lavantinski za 246, člani krške škofije za 185. Amerikanci za 63, škofiji Poreč in Krk za 30, razni kraji za 21, 'sekov-,ska škofija jih je oglasila 'za 21, Djakovo in Bosna po 1 več. — V »črno knjigo« pa bi vpisali vse 'druge škofije, ako bi ne vedeli, da ie ■tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gospodarsko bedo izgubila je ljubljanska škofija 231, somboteljska 56, videmska 18, senj-ska in dalmatinska 12, zagrebška 8 in Afrika 6 članov. Občni zbor »Slovenskega delavskega stavbnega društva« v Ljubimo se bo vršil dnč 27. t. m., v soboto, Job 6. uri zvečer v prostorih neašega karnisama na Kongresnem trgu št. 2. Člani naj se istega obilo udeleže. Tovarniški delavci iz Medvod in Goričan smo imeli 11. julija velepomemben dan na šmarni gori, ki nam bo ostal vedno v spominu. Vsi navzoč' so se izjavljali1, da kaj takega ne pomnijo.. Zbralo se je nad 300 delavcev in delavk iz zgoraj navedenih krajev. Imeli smo dve sv. maši orva tiha, druga pa slovesna sv. maša / leviti. Tiho sv. mašo je daroval župnik Finžgar iz Som. ki je imel tudi cerkveni govm. Drugo slovesno sv. mašo je daroval župn.k Brence iz Sore, kateremu je asistiral iz posebne prijaznosti smlednišlki gosp. kaplan. Po cerkvenem opravilu se je vršil shod, na katerem je govoril urednik Moškerc iz Ljubljane. Shod je izrekel zaupanico »Slov. kiubu«, v prvi ivrsti g. dr. Šušteršiču. — Vsem gospodom, ki s ose potrudili, da se je ta naš izlet tako lepo vrŠi'1, izrekamo najiskrenejšo zahvalo, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. V nedeljo 25. julija v Medvode, kjer se vrši velika ljudska veselica na v tu gosp. los. Jesiha ob pol 4. uri popoldne. Veselico pr rede tovarniški deiavci iz Goričan in Medvod. Na ,skOk na konju skozi obroč, ta nama je delal preglavice. A tudi tu sva si hitro pomagala. 'S kadi od kislega zelja zbila sva obroč in /hajd v hlev. Jaz se ust op im na tesarski stol, Jakec pa se spravi na kravo. Ena, dve, tri in Jakec skoči' skozi obroč ob katerega se jspodtakne m pade s konja — hotel sem reči s krave in se vsede s celo težo svojega života na železne grablje. . Jaz brž'skočim svojemu tovarišu pomagat, ker ni mogel sam vstati. Stopil sem na grablje in z vso močjo vzdignil ponesrečnega umetnika/. Najhuje mu je bilo to, ker ni smel upi ti. kajti z vpitjem privabil bi očeta in potem vbogi del telesa, katerega ne 'smem imenovati. Jaz sem brž pospravil in pobrisal krvave .znake Jakcove umetnosti, Jakcu pa sem svetoval, naj se gre takoj sprati, ker sem to slišal cd svoje mame, da je to najboljše, če se kdo kaj poškoduje. Jakec je držal svojo častitljivo celo dopoldne v vodi in voda mu je izlekla bolečine pa tudi veselje do skoka skozi obroč. (Dalje prihodnjič.) sporedu je 1. Društvena godba iz Goričan, 2. srečoiov, 3. šaljiva pošta, 4. cmetani ogenj, 5. Koriandol’ ‘korzo, 6. kuplet »Pijanec in policaj«, 7. petje. — Vstopnina 30 vin. — Ker je jako ugodna železniška zveza, vabijo prireditelji zlasti ljubljansko delavstvo, zlasti tobačne tvornice. Veselični prostor je tik kolodvora v Medvodah. Gorenjsko kršč. soc. delavsko poulično društvo vabi vse somišljenike na društven shod, ki ga priredi v nedeljo' dnč 25. ja jo ob pol 4. ur: popoldne v »Delavskem domu«. Somišljeniki, agitirajte pri svojih tovariših za obilno, udeležbo, ker poroča gosp. državo poslanec Gostinčar o zadnjem zasedanju državnega zho; a. — Odbor. Na Javorniku vršila se-ie dne 18. julija v prostorji gospoda Mih. Noča, po domače Vodičarja veselica slov. katol. izobraževalnega društva Koroška Bela-Javornik; k i je izvrstno uspela. Jeseniški telovadni odsek »Orla« izvajal je vse vaje v občo zadovoljnost obilnega občinstva, kar je bil dokaz, da se ljudstvo ’-i-s zanima za dobro stvar. Veselico posetili so tudi dr. Mihael Opeka iz Ljubljano, kakoi hi d domači župnik in kaplan. Zmanjkalo je prostora, kcr ie bil prostor do cela premajhen. Želimo, da Iv , se novo ustanovljeni telovadni odsek »Orla« na Koroški Beli kaj kmalu razvil ter kličemo: »Le pridno naprej do popolne zmage in slave!« Na zdar! Idrija. Ob desetletnici obstanka Krščan-skega gospodarskega društva. V zadnji številki smo poročali, kako 'se je. ustanovilo to društvo ter 'kake nasprotnike je imelo že pri ustdnovitvV Že ob začetku oa do današnjega dne se očita temu druutvu, da ima samb članice ženske. Nič napačnega bi ne bilo, ako bi tudi res bile, vsaj kjer se ženske oklenejo takega društva, ali pa tudi posameznega trgovca, tam kupčija dObro obstane. Vemo za mnogo ,zelo vnetih soc. demokratov, kateri so člani ni ih 'konsamnega društva, tli kaj pomaga, ker oa n'ih soproge ne drže za njih konsum, rajše kupujejo pri Tinčetu. pred šolo, ker njim bolj .sladko na dušo govori. V dokaz, da ni res tako, kakor naši nasprotniki govore o našem gospodarskem društvu, kaže nam sledeča tabela: Člani po poklicu t. sept. 1899 'tC Število (lanov C. kr. paznikov aktivnih in v pokoju . 23 43 pazniškili soprog 4 10 Posestnikov v Idrijski okolici . . . 6 37 C. kr. uradnikov v Idriji 3 6 „ uradniških soprog v Idriji . . 4 „ „ „ „ Pribranu . 1 „ rudarjev in drugih delavcev . . 94 255 Žena, udov in zasebnih c. kr. delavcev 33 135 Posestnic in soprog posestnikov v okolici 19 C. kr. logarjev udov in soprog . . . — 4 ObCinski sluga — 1 Udova sodnijskega uslužbenca . . . — 1 Obrtnikov in posestnikov v Idriji . . — 14 Soprog obrtnikov in posestnikov vldriji — 6 Zavod — 1 Cerkovniki — 3 I C. kr. uCitelja — 2 Društvo — 1 C. kr. uCitelja soproga ...... — 1 Duhovnikov 2 12 Skupaj . . 165 556 Krvoses kapitalizem. Idrija. Pri našem eraričnem rudniku srn od dela odpuščena dva mlada deiavca Majnik ,in Pečirar. Pomilujemo jih, ker bosta morata drugod iskat! si 'kruha, ali vzrok vsemu temu je le tis+a svobodomiselnost, ki sta se je ou Antekr:s*ana. nasrkala ih sta reveža misTn, da smeta počenjati potem kar hočeta, toda varala Sta se in za vse to se imata zahvaliti le Ante-kristanu 'n njegovi stranki, in zato se ni čud.t:, Ja je toliko korumpirane mladine ravno v Su-cialno-demokratični družbi. Vzrok vsemu temu so tud: smriši, ker pustijo, da zauaiajo njihovi otroci v slabo družJbo, da clo silijo jih, in ako 'kateri hoče k našemu katol. izobraževalnemu J'uš tv ti pristopiti, mu pa branim,' zato svetujemo omrii miadeničem, 'kateri ne trobijo še v njihovi rog. naj pirstoipijo k našemu izobraževalnemu društvu, 'tukaj se lahko izobražuje n utrdi za poznejši čas, 'ker pri naših nasprotnikih je 'pijanost :ri surovost doma, zato pa proč od talke drMŽbe. Trst. Sličica iz posredovalnice. Gosp' t ie .prišla v neko tukajšno posredovalnico in je rekla: »Prosim, dajte mi eno 'pošteno in pridno idekle z letnimi 'spričevali, ko vsa gospoda, kadar gre na počitnice od tri do štiri mesece, svoje služkinje Odslovi.« Ali je mogoče, da bi .dekleta imela letna spričevala, ko zamorejo v službi ostat; le kaki osem do devet, -kvečjemu 10 mesecev. Ta moda se čezdalje bolj razširja, in 'kimalu bodo služkinje postale le sezonske delavke. — Neka druga 'gospa se je ravno tam iztazila: »To je moja 'zabava, velikokrat menjati, najraje bi videla vsaki dan drug Obraz.<-. Zato menda tako šikanirajo služkinje same sebi v zabavo. Takim gospem bi bilo najbolje Svetovati, naj si omislijo kinematografične slike, obrazov raz n ib plemen in narodov, m laterna magica bi jim to zabavo povečala, da bi v vsaki minuti videle več novih obrazov, Jie pa, da se z dekleti norčujejo, za 'kratek čas, katerim 's tem vse veselje do siu/be, do dela iti sploh do poštenega življenja ‘vzamejo. Borovlje. (Delavsko gibanje.) Tako slabo plačanih delavk še ina Hrvaškem ne bi našel, kakor so v fužinah v Borovljah. Pridno morajo delati, da pridejo na eno krono-. Po večini se žiblje zaslužek od 70 vinarjev do 1 K 10 vin. -io se v resnici pravi delavkam izpiti kri. Pred letom smo jll. hoteli organizirati vse. *Pa se je baši a ženska, socijalistinja Skale, ki je sama dovolj zaslužila, ker je nekaj v žlahti- z gosp. vodjo Pippe, drugim pa zaslužka najbrž privoščila ni, ir; delala tako nasilno in divje, da so -se morale ddlavke pri ravnateljstvu pritoževati nad njeno »ljubeznjivostjo«. V Borovljah -ni Pipperja, zato se tudi za Jokanco nihče ,ne briga1. Ona pa tega noče, na miojstersk; ;stolec 'bi rada. -Ker pa to ne gre drugače kateor ri m drugi v kopališče in se, kakor se čuie, delijo podpore Iz blagajne. No, mi gotovo nimamo nič proti temu, če se delijo podpore in se pošiljajo v razna kopališča tisti, ki so v resnici potrebni, čeprav mojstri, ki imajo, kakor se čuje, samo deset let'še pravico pri Bratovski sklad-nici in v teh desetih letih najbrže namen, kolikor mogoče ‘o ilzžeti, pač pa se nam čudno .zdi, če se vpraša katerega med odbornikov, pa nihče ničesar ne ve. Okno v svet. Koliko se izda za mornarico in armado. Za mornarico izda največ Angleška, ki je izkazala v proračunu 1909/10 mark 716,911.080, slede Združene države s 578,642.984 markami, •Nemčija s 399,218.160, Francoska z 290 mil. 354.008, Rusija s 185,288.599, Japonska s 151 mil. 259.293, Italija s 127,708.825 in Avstro-Ogr-ska s 53,922.184 markami. Skupno za armado in mornarico pa izdajo Angleška 1.276,585.000 (na glavo 28-26), Nemčija 1,210,258.000, (na glavo 18‘85), Rusija 1,123,725.000 (na glavo 7-49), Združene države 965,070.000 (na glavo 11), Francoska 929,016.000 (na glavo 2358), Avstro-Ogrska 459,091.000 (na glavo 9), Italija 368.900.000 (na glavo 10-76)., Japonska 335 mil. 496.000 (na glavo 6-64) mark. Angleška ima 128.508, Združene države 57.500, Francoska 55.000, Nemčija 53.925, Rusija 49.018, Japonska 47.000, Italija 31.000 in Avstro-Ogrska 15.124 mornarjev. Linijskih ladij ima Angleška 55, Nemčija 24, Francoska 21, Amerika 25, Rusija 8, Japonska 11, Italija 10, Avstrija 9; obrežnih oklopnic Nemčija 7, Amerika 5, Japonska 2; oklepnih topničark Francoska 2,^ Amerika 2, Rusija 2; oklopnih križaric: Angleška 38, Nemčija 8, Francoska 21, Amerika 15, Rusija 4, Japonska 11, Italija 8, Avstrija 3; zavarovane kri-žarice Angleška 72, Nemčija 29, Francoska 18, Amerika 16, Rusija 8, Japonska 14, Italija 6, Avstrija 4; torpedovk Angleška 241, Nemčija 160, Francoska 309, Amerika 45, Rusija 170, Japonska 109, Italija 110, Avstro-Ogrska 61; podmorskih čolnov ima Angleška 55, Nemčija 0, Francoska 53, Amerika 19, Rusija 33, Japonska 9, Italija 7, Avstrija 6. _____ Krščanska strokovna društva v Nemčiji 1. 1908. Skupna zveza krščanskih strokovnih društev v Nemčiji je izdala pravkar poročilo o stanju krščanskih strokovnih društev v Nemčiji 1. 1909. Poročilo naglaša, da se je poznala gospodarska kriza 1. 1908 tudi krščanskim strokovnim društvom. Gospodarji so krizo v svojo korist prav dobro izrabili. Strokovna društva morajo biti zaradi slabega splošnega gospodarskega stanja previdna, gospodarji so pa delavce odpuščali, jim trgali plače -in slabo ravnali ž njimi. Delavstvo zato izgublja pogum, strokovna društva izgubljajo člane. Zato so morala strokovna društva nad vse previdno postopati. Seveda, da se je vse to poznalo tudi kršč. strokovni organizaciji, a le ne prehudo, ker so izgubila le 3% članov. Zmanjšalo se je število članov povprečno od I. 1907 na 1. 1908 od 274.323 na 264.519, torej za 9804, 7769 delavcev in 2035 delavk. DelaVk je bilo povprečno organiziranih 22.087. Veliko članov so osobito zigubili zidarji, kar je povzročila zelo huda zima. Imeli so: končam 1.1907 1.1908 1.1908 rudarji članov.............74.700 75.250 74.814 tekstilno delavstvo................. 40.764 37.561 33.706 zidarji . . •....................... 40.135 35.302 31.706 železničarji........................ 24.112 26.186 27.001 kovinarji........................... 28.090 26.427 24.316 razni uslužbenci.................... 14.636 14.272 14.930 lesno delavstvo .................... 11.239 11.043 10.849 domače delavke.................... 4.966 5.815 6.100 tobačno delavstvo ...... 6.549 5.551 5.385 keramsko delavstvo......... 8.352 4.883 5.558 usnjarji......................................... 4.203 3.903 3.922 krojači.................... 3.738 3.758 3.986 slikarji................... 3.325 3.361 3.120 črkostavci............... • • • 2.812 2.873 2.898 teleqrafisti...................... 1.861 2.737 3.249 cjrafisti......................... 1.409 1.397 1.462 bolniški strežniki................ 1-114 1.344 1.409 kamnoseki ........................ — 1.167 995 industrijsko delavstvo .... 650 869 1.057 vrtnarji.................... 728 793 733 železniški rokodelci.............. — — 4.125 solinsko delavstvo . ., .. • 893 —_— 274.323 264.519 260.767 V strokovni zvezi ni 80.437 organiziranih delavcev, tako da je bilo krščansko strokovno organiziranih 341.204 delavcev. Blagajniško stanje je pa bito zelo ugodno, kljub krizi in kljub 'temu, da je padlo število članov. Tale pregled nam tole dokazuje: Znašali so dohodki mark stroški mark mark v bla-leta gajni 1908 4,394.745 3,556.234 4,513.409 907 4,311.495 3,193.978 3,487.735 1906 3,378.833 2,709.260 2,370.782 1905 2,443.122 2,150.511 1,249.408 1904 894.517 711.670 690.374 Dohodki so se torej zvišali od 4,311.495 na 4,394.745 mark, stroški pa od 3,193.978 na 3,556,224 mark, blagajniško stanje se je povišalo za 1,025.676 mark. Zanimivi so tudi podatki o dohodkih in Stroških. Dohodkov je bilo in sicer na: 1. 1908. 1. 1907. mark mark Pristopninah . . ......................... 37.287 53.068 Prispevkih.............................. 4,006.233 3,850.527 Posebnih prispevkih........................ 68.344 198.215 Drugih dohodkih........................... 271.319 204.895 Stroški na: 1. 1908. 1, 1907. mark mark Časopisje 405.407 361.711 Agitacijo ................... . . . . 362.452 355.155 Strajkarske podpore....................... 424.992 743.270 Potne podpore............................. 134.453 61.734 Bolniške podpore ........................ 514.284 443.035 Mrtvaščine .............................. 170,639 99.284 Pravno varstvo 128.091 81.442 Druge podpore.............................. 28.926 32.974 Plače..................................... 102.917 96.545 Upravni stroški........................... 155.515 143.591 Knjižnice in prosveto...................... 37.400 25.618 Prispevek Zveze . ........................ 45.174 45.137 Krajne blagajne 795.441 623.114 Drugi izdatki............................ 240.104 — K tatvini v korist ponesrečenim. Ko se je zvedelo, kako neusmiljeno so kradli socialni demokrati denar potresnih žrtev, so se vršile v Kataniji velikanske demonstracije. Proti social-no-demokraškim gospodarjem v občini je protestiralo nad 10.000 ljudi. Prišlo je do burnih prizorov. Proti rdečemu občinskemu svetu so dromeli burni klici: »Proč s tatovi, ki kradejo beračem!« Priporočamo našim rodbinam KOLINSKO CIKORIJO. fr* A. Lukič s,-v tr o t