Leto 1871.
333
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLV1II. — Izdan in razposlan dne 17. novembra 1871.
125*
Ukaz trgovinskega ministerstva od 12. oktobra 1871,
da se maksimalna vsota poštnih povzetkov zviša do 200 gld., oziroma do 500 gld., in drage prenaredbe v določilih o poštnem povzemanji v notranjem občilu.
Vsled dogovora s kralj, ogerskim trgovinskim ministerstvom naj v določilih o poštnem povzemanji, začenši od 15. decembra 1871, bodo te prenaredbe :
1. Vsi c. kr. in kralj, ogerski poštni uradovi, katerim je izročena služba vozne pošte, morejo poslatve na povzemanje do 200 gld. vsote jemati v odpravljanje na vse kraje avstrij-sko-ogerske države.
2. Državni poštni uradovi po Dunaj! in po tistih krajih, ki spadajo pod okraj dunajske mestne pošte, potem državni poštni uradovi, v svojih stojališčih imejoči poštne blagajnice, kateri so pooblaščeni sprejemati novčne nakaznice na več nego na 100 gld., smejo tudi poslatve, na povzemanje oddane, in to nad 200 gld. do 500 gld. sprejemati, a samo tedaj, če so namenjene h kateremu izmej poštnih tu izrekoma imenovanih uradov.
Ti poštni uradovi so:
a) na Dunaji (mestni poštni urad in tisti poštni uradovi, katerim je izročena vozna pošta ter so znotraj dunajskih Imij in kolodvorskih poštnih uradov), potem v Döbling», ilernalsu, Hietzingu, Meidlingu, Scchshausu in Währingu, dalje
b) naslednji poštni uradovi :
V Aradu	v Bretislavu	v Dobrovniku
„ Badenu	„ Briksni	na Dunaji
„ Belaku	„ Brnu	v Fcldkirchu
„ Belem gradu (Erilelj-	„ Brodili	„ Gjuru (Rabu)
skem)	„ Bruku na Muri	„ Gorici
» Bohnji	„ Budimo	„ Gradcu
„ Bolzanu (Botzenu)	„ Celovcu	„ Hebu
„ Braševu	„ Crnovicah	„ Inšpruku
„ Bregeuci	„ Debrecinu	„ Išlu
(Slowenisch)	Jfi
V Karlovcu	v Oseku	v Stanislavovi!
„ Karlovih Varih	„ Pečuhu	„ Stolnem Belem gradu
„ Kolomeji	„ Pešti (mestni poštni urad,	pri Sv. Hipolitu (St. Pölten
„ Kološu	potem poštni urad v	v Sučavi
„ Košicah	Leopoldovem in Tere-	„ Sopronju
„ Kotoru	zijnem mestu)	„ Štiri
„ Krakovu	„ Podmoklih	„ Temišvaru
„ Kremži	„ Požunu	„ Toplicah (čeških)
„ Kufsteinu	» Pragi	„ Tridentu
„ Levovu	„ Premišlu	„ Trnopolu
„ Libercu	„ Pulju	„ Trnovu
„ Linču	„ Reki	„ Trstu
„ Ljubljani	„ Rešovu	„ Varaždinu
„ Mariboru	„ Roveredu	„ Velesu
„ Meranu	, Salcburgu „ Satmaru	„ Vélicem Varadinu
„ Miškolcu		„ Veliki Kaniži
„ Novem Mestu Dunaj-	„ Segedinu	„ Zabregu
skem	„ Sibinju	„ Zadru
„ Nyiregyhazi	„ Sisku starem civilnem	„ Zagrebu
„ Olomucu	„ Spletu	„ Zemunu
„ Opavi		
3. Provizije se do 50 gld. ustanavlja po 3 nove krajcarje ter ob večjih povzetkih po 2 nova krajcarja od vsacih polnih ali nedopolnjenih 5 gld., kolikor se jih nad 50 gld. pošilja.
Ustanavlja se, da 6 novih krajcarjev hodi najmanjša provizija.
Na drobno razštcta tarifa povzemite provizije stoji' v dodatku.
4. Vsaka poslatev na povzemanje, razen edinih na novo vvedčnih poštnih povzémnic, naj se v oddajo prinese z voznim listom, katerega se drži povzémni list.
5. Teh voznih listov blankste se tostranskemu poštnemu ozémljiju delajo na bledem rožnordečem papirji v nemščini, a tistim poštnim okrajem, koder se govore drugi deželni jezici, z dvojnim tiskom, namreč v nemščini in v enem izmej dotičnih deželnih jezikov.
Na njih je	kolečna	(štempeljska)	marka za 5	krajcarjev	ter dobivajo	se	po	vseh	poštnih uradovih za	6 novih	krajcarjev.
Blankete, katere je oddajatelj že napolnil a sprejele se zato niso, ker niso prav pisane, morejo se pri poštnih uradovih zamenjati, a 1 krajcar je doplačati, če še nema j o na sebi nič znamenja, da so že bile poštnemu uradu v rokah, če namreč nemajo zaznamenane pošta-rine in teže, kar vpisuje prejetimi poštni urad, in če kolečna marka nij počrkana.
Poslatvam na povzemanje nij ob oddaji smeti rabiti drugih blanket razen uradno natisnem b. Niti vozni listi, kralj, ogerskemu poštnemu ozémljiju na bledo-zelenem papirji natisnem, na katerih je ogerski finančni kolek, ne sprejemajo se ob oddajanji povzčmnih poslatev v tostranskem poštnem ozémljiji.
6. Oddajatelj naj vozni list po vseh njegovih predelkih, razen tistih, kamor pride poštama (frankovanje)	in teža, tenko	ter razločno	napolni, in	sicer tudi	najzgornejši	predelek povzemnega	lista do	napisa: „1. Poštni zapis prejemnega	urada.“
Posebno je treba, kar se najtanje more, zapisati ime in stanovanje ali pisarnico odda-jateljevo in nadpisnikovo, da se z ene strani lehko in s trdno gotovostjo poslatev izroči' nadpisniku a z druge strani priznani oddajatelju, da se je povzetek plačal.
Povzetek naj se v vozni list zapiše samo se številkami, a v povzémni list sè številkami, in kar se tiče goldinarjev, tudi z besedami.
Vozni listi dvojnega tiska se utegno napolniti v tem ali onem jezici, vendar kaže izbrati tist jezik, kateri se govori tam, kamor je poslatev namenjena.
7. Poslatvam na povzemanje se natisnejo posebne oddajne primke (recepisi), na katerih je izplačilni odstrižek.
8. Kadar poslatev pride tja, kamor je namenjena, tedaj se vozni list loči od povzém-nega lista, in poslatev se z voznim listom takoj ali priznani ali se vroči, kakor o tem ukazujejo dotični propisi.
Povzémni list ostane izročevalnemu poštnemu uradu v rokah.
9. Če se nadpisnik izrekoma brani poslatev prevzeti, ali če v 14 dnevih ne vzame pri-znanjene poslatve, plačavši njen povzetek ali druge pristojbine, tedaj se poslatev odpravi nazaj k prejemu! pošti, in z njo se dela, kakor z drugimi takimi poslatvami, katere se ne morejo oddati.
Ako se nadpisnik brezuvetno ne brani poslatev prevzeti, a vendar zahteva, da bi se mu povzetek ali znižal ali ves odpustil, naj v zgornjem roku izročevalnemu poštnemu uradu o tem poda pismeno izrecilo, katero je služabno odpraviti k prejemnemu poštnemu uradu. To izrecilo se oddajatelju vroči s prošnjo, da nanje zapiše, ali misli ustreči nadpisniku ali ne.
Če misli ustreči, naj v oddajno primko, katero treba da pokaže oddajatelj, poštni urad zapiše, da se je povzetek ali znižal ali ves odpustil.
To izrecilo se z oddaljateljevim vred služabno odpravi nazaj k izročevalnemu poštnemu uradu, kateri naj vse to nadpisniku priznani.
Ako se povzetek zniža, tedaj se poslatev izroči za znižani povzetek, a če se odpusti ves, tedaj brez nobenega povzetka.
A kadar nadpisnik niti po znižanem ali odpuščenem povzetku ne vzame poslatve v 3 dnevih, štejoč od časa, ko je dobil priznanilo, tedaj se poslatev odpravi nazaj k prejemnemu poštnemu uradu.
Nikoli se ne zniža provizija, odmerjena po prvotnem povzetku.
10. Ako sam oddajatelj prejemnemu poštnemu uradu oznani, da hoče povzetek znižati ali ves odpustiti, naj poštni urad njegovo pismeno izrecilo o tem sprejme ter k izročevalnemu poštnemu uradu tako odpravi, kakor je zgoraj povedano.
A kadar bi poslatev že bila vroččna in plačan prvotni povzetek tačas, ko izrecilo pride izročevalnemu poštnemu uradu v roke, tedaj naj se nič ne vračuje, ter izrecilo naj se s primerno opomnjo vrne k prejemnemu poštnemu uradu.
•
tl. Oddajatelju naj se po sedaj več s posebnim priznan ilom ne zglaša, da je povzetek že plačan, nego z vročevanjem povzémnega lista, čegar prejem naj pošiljač, in prejem takih Povzčmnih listov, kateri se zunaj stojališča poštnega urada vročajo a ne s poštnimi organi, naj v pismonosno knjigo potrdi tist, kdor ponj pride.
12.	Na povzémni list naj se podpiše oddajatelj.
Povzetek se brez kacega druzega poverila in brez poznejše odgovornosti od pošte izroči tistemu, kdor prinese podpisan povzémni list, če ob enem pokaže oddajno primko z izplačilnim odstrižkom.
13. Tiste stranke, katerim vsak dan po več povzčmnih listov dohaja na poštni urad njihovega stojališča, utegnejo ali poštnemu ravnateljstvu, ali kjer je kak državni poštni urad, ondukaj njegovemu načelniku, ali tudi tistemu oddelku, ki je odločen v izplačevanje povzetkov, zglasiti prošnjo, da se jim povzémni listi vročajo s popiski ali vsak dan ali v daljših rokovih, katere naj sami postavijo.
A vedno je treba te popiske narejati posebe tistim povzetkom, kateri so bili plačani v tostranskem poštnem ozémljiji, ter posebe onim, kateri so bili v ogerskem.
Posamezne liste je v popiske zaznamenati po aritmetičnem redu njih številek, in popiskn jih dodati tudi tako v red postavljene in sešite.
Na popisek pošiljač celokupno vsoto zapiše z besedami ter njen prejem potrdi s podpisom svojega imena, in popisek naj se potem k poštnemu uradu nazaj pošlje s povzémnimi listi in s primkami, katere je treba deti v red, kakor je zgoraj povedano.
Kdor tako dosvedočen in podpisan popisek prinese, temu se brez kacega druzega poverila in brez poznejše odgovornosti od pošte izplača celokupna vsota povzetkov, zazna-menanih v popisku.
14. Pri takih uradovih, ki imajo v izplačevanje povzetkov poseben oddelek z več uradniki, naj tiste stranke, katere si niso izgovorile povzčmnih listov vročevanja s popiski, kadar iz istega poštnega ozčmljija (tostranskega ali ogerskega) ob enem hote vzeti več nego deset povzetkov, o njih narode sami popisek, kateremu je natiskovino zastonj dobiti od dotičnega uradnega oddelka.
Kar se tiče vpisovanja listov v popisek in redu tistih listov in oddajnih primek, katere je priložiti, naj se tako dela, kakor uči odstavek 13 ; a vendar naj stranka popiše samo predelke: „Vrstna št., Številka v priročnici, Vsota,“ ter na konci naj poočiti število vseh listov in celokupno vsoto vseh povzetkov.
Popisek naj pošiljač podpiše, kakor je zgoraj povedano, ter ga da poštnemu uradu, in tam potem brez kacega druzega poverila in brez poznejše odgovornosti od pošte izplačilo dohode tist, kdor prinese podpisan popisek.
18.	Kadar se	rabijo popiski, tedaj posameznih povzčmnih	listov	nij podpisovati.
16.	Strankam	v ostražnost (varnost) zaradi popiskov, izročenih	v izplačilo, daje	se
izrezek, na katerem je oddajateljevo ime, število povzčmnih listov, zaznamenanih v popisku, vsota povzetkov, kraj, dan, mesec ter leto in uradni pečat ali uradnikov podpis.
17.	Ako tist,	kateri popiske prinese v izplačilo, neče v	uradu	počakati, dokler	se
v izplačilo	potrdijo,	naj se popiski vendar izplačajo ali še tist	ali prihodnji dan potem,	in
sicer tako, da se izrezek zopet vrne poštnemu uradu.
18. Nič pristojbine se od vročevanja povzčmnih listov ali popiskov ne jemlje po tistih krajih, koder st navadna pisma zastonj vročajo; po drugih krajih je dajati tako vročevalno pristojbino, kakoršno od pisem.
19. Oddajne primke, donesene zato, da se dohode povzetek, naj na sebi še imajo izplačilni odstrižek.
Ob izplačevanji povzetka se ta odstrižek odreže in brez njega primka vrne tistemu, kdor jo je prinesel.
Kos XLVIIT. — 12:;. Ukaz trgovinskega ministorstva od i2. oktobra 1871.	337
»
20. Ako na primki nij izplačilnega odstrižka, tedaj se smatra, da je povzetek že izplačan.
Prejemnim poštnim uradovom se ostro prepoveduje, izplačevati na tako nedostatno (pomanjkljivo) primko, ali celo tedaj, ako se primka niti ne bi mogla donesti.
Če pošiljač izgubi oddajno primko, ali če se od nje pred izplačilom po naključji odtrga izplačilni odstrižek, tedaj more s prošnjo, katera ima primeren kolek in priložen povzémni list, od poštnega ravnateljstva zahtevati, da se izplačilo dovoli.
A vsakakor se taka dovolitev da samo tedaj, ako se izplačilo nij morebiti že v tem času zgodilo, ter ako nij nobenih drugih pomislekov.
Ob tacem slučaji se more izplačati samo vsled zgornje dovolitve in s tistimi uvcti, katere ustanovi dotični odlok.
21. Rok za jemanje povzetkov pri pn jemnem poštnem uradu se tako prenareia, da to jemanje bodi v dobi dveh mesecev, štejčč od prvega dne tis lega meseca, kateri nastopi po oddajnem dnevi.
Schäme s. r.
#
Tarifa
proviziji od poštnih povzetkov.
							Koli		k o	j «						
							provizije								provizije	
			povzetKa								povzetKa					
							Kid. 1	kr.							gld. 1	kr.
	do vštetih 10 gld. avstr, veljave . . .							6	čez	288 do 260 gld. avstr, veljave . . .					1	14
čez	10	do	15				—	9		260	n 265		n	n ...	1	16
	15		20	n		n . . .	—	12	n	268	» 270		n	n ...	1	18
	20	n	25	n	n	„ ...	—	15	n	270	„ 275	„	n	» ...	1	20
	25	n	30			n ...	—	18	n	273	. 280			„ ...	1	22
	30		35		n		—	21		280	n 285		n	„ ...	1	24
n	35	n	40		„	n ...	—	24	„	288	n 290	„	n	n ...	1	26
„	40		45	„		.» ...	—	27	n	290	» 295	„	n	n ...	1	28
n	45	n	50				—	30	n	293	n 300		n	n ...	1	30
9	50		55	„	n	„ ...	—	32	n	300	n 305	„		h ...	1	32
n	55	n	60			» ...	—	34	n	303	n 310		n	n ...	1	34
w	60		65	n	n	„ ...	—	36	n	310	n 315	n	n	n ...	1	36
	65	n	70			„ ...	—	38		313	n 320	„	n	n ...	1	38
	70	n	75	n		n ...	—	40	n	320	n 325	n	n	n -	1	40
n	75	n	80			»	—	42	n	323	n 330	n	n	n ...	1	42
n	80	n	85			» ...	—	44	n	330	„ 335	n	n	n ...	1	44
n	85		90	n	n	» ...	—	46	n	338	n 340			n ...	1	46
n	90		95		n	» ...	—	48	n	340	n 345	n	n	* ...	1	48
n	95		100		„	» ...	—	50	n	348	n 350	n	n	n . • «	1	50
n	100		105	n	n	n ...	—	52	n	350	„ 355		n	» ...	1	52
n	105		110			„ ...	—	54	n	388	„ 360	n	n	n •••	1	54
n	110	n	115			„ ...	—	56		360	n 363		n	n . • •	1	56
n	115		120	„		» ...	—	58		365	, 370	n	n	n ...	1	88
n	120		125			n ...	—	60	n	370	n 375	n	n	n ..*	1	60
	125	n	130			„ ...	—	62		375	„ 380		D	n ...	1	62
n	130		135	n		„ ...	—	64	n	380	n 385	n	n	n ...	1	64
	135		140			„ ...	—	66	n	388	n 390	n	n	n ...	1	66
	140		145		„	„ ...	—	68	n	390	„ 395	n		„ ...	1	68
	145		150		»	n ...	—	70	n	395	„ 400	n	n	n ...	1	70
	150	n	155	„		n . . .	—	72	n	400	n 405	„	n	n ...	1	72
	155		160			„ ...	—	74		403	n 410	n	n	n ...	1	74
	160		165	n	n	n ...	—	76	n	410	„ 415	n	rt	n ...	1	76
	165	n	170		w	n ...	—	78	n	415	n 420	n	rt	n ...	1	78
	170	n	175		n	n ...	—	80	n	420	n 425	n	n	n ...	1	80
	175		180			» ...	—	82	n	425	n 430	n	„	n ...	1	82
	180		185			» ...	—	84	n	430	n 435	n	n	n ...	1	84
	185		190	n		» ...	—	86	n	435	n 440	n	n	n ...	1	86
	190	n	195		n	n ...	—	88	n	440	n 445		n	n ...	1	88
	195		200	n	n	n ...	—	90	n	445	n 450	n	n	n ...	1	90
	200		205		n	n ...	—	92	n	450	„ 455	n	n	n ...	1	92
	205	n	210		n	» ...	—	94	n	455	n 460	n		» ...	1	94
	210		215	n		„ ...	—	96	n	460	» 468	n	n	» ...	1	96
n	215	n	220	n		n ...	—	98	n	468	n 470	»		„ ...	1	98
	220	n	225	n	n	n ...	1	—	n	470	, 478	n	n	n ...		—
	225		230	n	n	n ...	1	2	n	478	n 480	n	n	n . . .	2	2
	230		235	„		n •••	1	4	J	480	. 485	»	n	n ...		4
”	235		240	n		n ...	1	6	n	488	„ 490	n	n	n ...		6
	240	n	245		n	n ...	1	8	n	490	n 495		n	n ...	2	8
n	245		250	n	n		1	10	n	495	„ 500	n	n	n ...	2	10
	250		255				1	12								
Ukaz trgovinskega ministerstva od 13. oktobra 1871,
da se vvedö poštne povzémnice v notranjem občilu.
V dogovoru s kralj, ogerskim trgovinskim ministerstvom se v notranjem občilu avstrij-sko-ogerske države vvedo poštne povzémnice, na katerih je kolek, in to začenši 15. decembra 1871.
S temi povzémnicami se z lahka in prilično morejo izterjavati dolgovi do tiste maksimalne vsote, katera bode kdaj posameznim uradovom ustanovljena, kar se tiče povzetkov.
O rabi teh povzémnic se ustanavlja to :
1. Blankéte za povzémnice se bodo tostranskemu poštnemu ozémljiju zdelovale v nemščini, a tistim poštnim okrajem, koder se govoré drugi deželni jezici, z dvojnim tiskom, namreč v nemščini ter v enem teh deželnih jezikov, na rožnordečem papirji, in imele naj bodo avstrijski poštni kolek za 10 krajcarjev, ter v to ceno bodo na prodaj po vseh poštnih uradovih in pri vseh prodajalcih pisemskih mark.
Ako bi se po kaki zmoti ali po naključji te povzémnice skvarile, da bi ne bile za rabo, predno sc na pošti oddadé, tedaj se mogô tako, kakor skvarjeni pisemski zavitki, zamenjati, ako se 1 krajcar doplača.
Na svitlo-zelenim papirji v ogerskem poštnem ozémljiji natisnenih, z ogerskim poštnim pečatom naudarjenih blanket nij smeti rabiti v povzémnice, katere se na tostranskih poštah oddajejo.
2. Oddajatelj naj predelke na prvi strani povzémnic vse napolni do poštnega zapisa, in postavi naj si vanje ime, stanovanje ali pisarnico in natančni prejémnikov nadpis ter povzetek, in to goldinarje z besedami in številkami. Oddajatelj» je tu li na izvolji, v prostoru, kar ga je nad 1 poštnim zapisom praznega, pridevati kake dostavke, tikajoče se te stvari (kratka poročila nadpisniku.)
Zunaj tega prostora ter zlasti na primko nij delati nikakoršnih dostavkov.
3. Od pošiljanja povzémnic tja, kamor so namenjene, plačati je najmenj 10 krajcarjev vozno-poštne takse od teže, naj daljava bode kakoršna koli, a provizijo je pobirati po tarifi, sploh ustanovljene)" povzetkom.
Obe te pristojbini naj plača oddajatelj, in sicer poštarmo od teže s povzemnico, na kateri je kolek, a provizijo s pisemskimi markami, ki jih je na povzémnico prilépiti tam, kjer jim je prostor odkazan.
4. Povzémnice je oddajati pri vozni pošti, in odpravljajo se, kakor druga stvar vozne pošte, kamor kaže nadpis, katerega nanje postavi oddajatelj.
Kadar pridejo, kamor so namenjene, tedaj se po navadnih poštnih služabnikih pošljo nadpisniku, da plača povzetek, če domuje v stojališči izročevalnega poštnega urada.
Ako nadpisnik povzetek takoj plača, naj se primka o njej odloči od povzcmnice ter izroči' nadpisniku.
Moči je, ako nadpisnik zahteva, 14 d nij počakati povzémnega plačila, a primko je ob tacem slučaji stoprv (še le) potem odločiti in izročiti, kadar je povzetek res plačan.
Nadpisnikom, bivajočim zunaj stojališča izročevalnih poštnih uradov, naj se s poslanim priznanilom poštnega urada zglasi, da jim je povzemnica došla.
Na tem priznanilu je omeniti posebna poročila, katera je oddajatelj morebiti v povzčm-nico postavil nadpisniku. Taki nadpisniki treba da v 14 dneh, štejoč od priznamlnega dneva, povzetek pri poštnem uradu ali plačajo ali plačati dadé, pokazavši svoje priznanilo, na kar se prinesitelju da od povzčmnice odločena primka, ki jo zdela poštni urad.
Povzčmnice brez primke naj poštni služabniki zopet nazaj jemljo, in potem se takoj namesto povzémnih listov odpravljajo k prejemnemu poštnemu uradu, da se z njimi oddajatelj em plačujejo povzetki.
Ce se nadpisnik brani povzetek odšteti, ali če ga v 14 dnevih ne plača, tedaj se povzemnica in z njo združena primka k prejemni pošti nazaj odpravi, kakor kaka poslatev na povzemanje, katera se ne more oddati.
5. Od vročevanja povzčmnic se pobira navadna vročevalna pristojbina, kakoršna od poslatev vozne pošte.
6. Če se povzemnica za kom pošlje ali nazaj odpravi, nij vštevati nikakoršne pristojbine.
Schäffle s. r.
LÄ7
Ukaz trgovinskega ministerstva od 14. oktobra 1871,
o dodajanji voznih listov k poslatvam vozne pošte.
V dogovoru s kralj, ogerskim trgovinskim ministerstvom se o dodajanji voznih listov k poslatvam vozne pošte z veljavnostjo od 15. decembra 1871 ukazuje to:
1. Poslatve vozne pošte na povzemanje, razen edinih na novo vvedenih povzčmnic, treba vedno z voznim listom na pošto oddajati.
Za vozne liste je takim poslatvam jemati samo blankčte, vsled ukaza od 12. oktobra 1871 (Drž. zak. št. 124) uradno natisnene, katere so združene s povzčmnim listom ter imajo kolek.
2. Poslatvam vozne pošte brez povzemanja treba vozni list vselej dodati, kadar nad 15 lotov tehtajo, če imajo v sebi novce ali vrednostne papirje, a če so v njih druge stvari, kadar tehtajo nad 3 lote.
Poslatvam do 3 lotov je vozni list samo izmikoma dodati tedaj, kadar so tako majhene ali v kaj taeega vložene, da se na samo poslatev ne dâ poln nadpis spraviti, ter ne tako, da bi na njej tudi ostal.
3. Poslatvam brez povzemanja se tudi bodo od zgornjega časa uradne vozno-listne blankete s finančnim kolekom za 5 krajcarjev zdelovale na belem papirji v nemškem, a takim poštnim okrajem, koder se govori po več deželnih jezikov‘, v dvojnem tisku (v nemščini in v enem izmej teh deželnih jezikov), ter vsi poštni uradov! jih produjejo po (5 nov. krajcarjev.
V ogerskem poštnem ozčmljiji natisnenih blanket z ogerskim finančnim kolekom nij smeti rabiti za vozne liste takim poslatvam, katere se v tuzemskem poštnem ozčmljiji od-dajejo.
A vsacemu je na izvoljo dano, voznopostnim poslatvam brez povzemanja dolagati take vozne liste, ki jih dâ sam natisniti; a v bistvenih stvareh treba da so narejeni po zgornjem obrazci, ter da je nanje prilepljena avstrijska kolečna marka za 5 krajcarjev.
4.	Skvarjene blankete se smejo zamenjevati s tistimi uveti, s katerimi blankete voznih listov poslatvam na povzemanje po 5. točki v ukazu od 12. oktobra 1871.
Schäflfle s. r.
LT8
Ukaz trgovinskega ministerstva od 15. oktobra 1871.
o vročevanji poštnih nakaznic po nalašč poslanem človeku (ekspresu.)
Vsled dogovora s kralj, ogerskim trgovinskim ministerstvom se morejo poštne nakaznice, začenši od 15. decembra 1871, ako zahteva oddajatelj, po nalašč poslanem človeku vročati s temi uveti ;
1. Ako oddajatelj kake poštne nakaznice želi' vročila po nalašč poslanem človeku, naj v nakaznico pod napisom „poštna nakaznica“ („Postanweisung“) razločno zapiše „Nalašč“ („Ekspres“) ter na kupon dene svoje ime in stanovanje.
2. Treba da oddajatelj od tacega vročevanja 15 novih krajcarjev pristojbine, kadar se vroča v stojališči izročevalnega poštnega urada (poštne blagajnice), oziroma 50 novih krajcarjev plačila od milje in vsake daljave izpod milje, ako nadpisnik biva zunaj poštnega kraja, poslu odšteje v gotovini.
3. Nakaznico naj tam, kamor je bila namenjena, taköj poseben v to odločen služabnik z opazljivostmi, ukazanimi o pismih z novci, nadpisniku vroči, zanjo jemâje prejem»! list, a nadpisniku je na iz volji, da po vsoto sč svojeročnim plačilnim potrdilom na vročeni nakaznici ali k poštnemu uradu (poštni blagajnici) sam pride mej rokom, ustanovljenim na 14 dnij, ali da na svojo nevarnost ponjo pošlje povzdânega (zanesljivega) človeka.
Ako te vrste nakaznica k izročevalnemu poštnemu uradu (poštni blagajnici) pride potem, ko so že. minole popohhinje uradne ure, tedaj se stôprv drugo jutro vroči.
4. Ce se m »-j vročevanjem pokaže, da se je na prejémni pošti namesto plačila poslu dala samo pristojbina od vročevanja po posebnem človeku, ali da se je odštelo premalo plačila poslu, naj izrocevâlni urad zapiše na drugo stran nakaznice, koliko se je premalo odštelo, ter naj potčrja nadpisnika.
Ce se nadpisnik to doplačati brani, sme se mu nakaznica vročiti samo tedaj, ako on dâ pismeno izrecilo, da se brani plačati.
Ob tem slučaji ter tudi ako bi se nakaznica nikakor ne mogla vročiti, dolžnost veže pošiljača, vsoto, kolikor je premalo plačane, potlej doplačati, ako je zanjo terjan v 6 mesecih od dneva, katerega je bil nakaznico oddal prejémni posti.
5. Ako je nakaznico za kom treba „nalašč“ pošiljati zato, ker seje preselil, tedaj se s pisemsko pošto pošilja, in v tem kraji, kamor je zdaj namenjena, naj se po nalašč poslanem človeku vroča samo tedaj, ako se je za nadpisnikom tako poslala, da se poprej nij poskušala po nalašč poslanem človeku vročiti tam, kamor je bila prvič pisana.
Schäffle s. r.
(Sl.re.ietk.)	77