283
Poročamo — glosiramo
ŠE O  OGORČENOSTI IN DVOJNI MORALI
Odgovor Marjanu Dolganu
V svojem članku »Sveti Kozmijan je stopil iz ilegale« — Nedeljski dnevnik, 1. december 1974 — sem napovedal (to ni bilo posebno težko uganiti), da bodo tega, ki bi si upal ugovarjati, da pornografija ni in ne more biti književnost, takoj razglasili za ma-lomeščana in tercijalko.
In res, Marjan Dolgan me je v prvi številki Sodobnosti, letnik 1975, v članku OGORČENOST ALI DVOJNA MORALA ožigosal kot moralizatorja, ki sodi v kohorto moralizatorjev, kakršni so bili v naši kulturni preteklosti Pavšek, Jeran, Mahnič, Jeglič, Kobal in drugi. ..
Marjan Dolgan mi je očital, da ne razumem pomena, ki ga vsebuje beseda »pornografija« in da se poslužujem iztrganih citatov iz tekstov moderne slovenske literature. Medtem ko je to zapisal, pa je istočasno sam uporabil to, kar očita meni: namreč trganje citatov iz mojega članka .. .
Nikjer nisem zapisal, da omenjeni avtorji pišejo izključno pornografije, temveč sem samo opozoril na manijo uporabljanja spolovilnih izrazov, ki ne morejo bili drugega kot pornografija, saj so sami sebi namen in nimajo v tekstih, ki sem jih omenil, prav nikakršne druge vloge ali pomena. Kaj naj bi bilo v teh spolovilnih izrazih »več« ali simbolično skritega, mi res ni jasno. Zame je to preprosto prenašanje žargona v literaturo.
Pri Jančarju sem celo pohvalil stil in jezikovno spretnost, zapisal pa sem, da bi spolovilni odlomki iz njegovega »Krištofa« lahko mirne duše izostali, po vsej verjetnosti bi njegova proza s tem samo pridobila . . .
V  članku mi je šlo predvsem za probleme estetike in ne za vprašanje morale ali nemorale, kot mi hoče to vsiliti Marjan Dolgan. V svojem članku sem zapisal (tega Dolgan ni citiral, ker bi mu ta citat izpodbil obtožbo mojega moralizatorstva): »Ne gre zanikati, da je spolnost neogiben in pričujoč del človekovega nehanja, vendar je to po mojem mnenju predvsem intimna sfera, ki je ne kaže obešati na veliki zvon, kakor počenja to zadnje čase »sodobna« literatura, ali ustvarjati iz nje trgovino ali celo industrijo, kakor ravna z njo dandanes film . . .«
Če bi bil moralizator, bi bil proti erotiki in seksu nasploh. Toda jaz sem samo proti takšnemu prostaškemu in cenenemu pisanju na to tematiko.
Marjan Dolgan me ne more prepričati, da je pogostna namerna uporaba žargonskih spolovilnih izrazov že moderno pisanje na erotično in seksualno tematiko. To je zame kvazierotika in kvaziseks .. . To je osiromašenje te tematike in obenem osiromašenje sodobne literature. Prepričan sem, da lahko sodoben avtor napiše izredno napet erotičen seksualen prizor iz življenja, ne da bi uporabil en sam cenen žargonski spolovilni izraz!
V  moji knjigi krajše proze Mornar na suhem (Založba Obzorja 1970), lahko najde bralec prozo z naslovom DNEVNIK. V tej izrazito erotični temi na 24. tiskanih straneh (to je dnevnik ženskarja) ni niti enega spolovil-nega izraza. Predstavljam si, koliko spolovil bi mrgolelo v besedilu kakšnega »sodobnega« avtorja na isto temo.
Marjan Dolgan se je glede mojega »moralizatorstva« krepko zmotil, ker nikdar nisem bil in ne bom moralizator. Sem samo resnično zaprepaščen nad šibko estetsko platjo nekaterih naših »sodobnih«  književnikov,  ki zamenju-
284
Dušan Mevlja
jejo seksualno kvantanje z erotično književnostjo.
Upam si trditi — če pogledam na ovitku revije imena, ki sestavljajo uredniški svet SODOBNOSTI, da nihče izmed njih (morda z izjemo zagovornika take »književnosti« Marjana Dolgana) ne bi dal blagoslova za natisk tistih tekstov, ki sem jih citiral v svojem članku »Sveti Kozmijan je stopil iz ilegale«.
Vsaj dozdaj takih tekstov s takim izrazoslovjem še nisem zasledil v naši osrednji reviji. In to ji štejem v dobro!
Dušan Mevlja