/venaa GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LETNIK XXVIII ŠTEVILKA LESCE, ALPSKA 43 MAJ—JUNIJ 1986 delavcev in vseh ostalih struktur. Vsi hi radi korenite spremembe na bolje, pri tem pa se iz dneva v dan oklepamo ustaljenih form in načina dela, misleč, da bi ta ali oni moral narediti to in to, pa bi stvari stekle same od sebe po principu perpetuum mobila. No, roko na srce, nekaj resnice je tudi v tem, vendar pa problemi, s katerimi se srečujemo v sedanjem trenutku, niso takšne narave, da bi se reševali samo z akcijo peščice posameznikov, medtem ko bi ostali lepo čakali in gledali, kdaj se bo zgodil čudež. Na tem mestu bi tudi rad podprl trditve tistih, ki nastopajo proti novi organiziranosti naše DO z argumentom, da s samo reorganizacijo stvari ne bomo obrnili na bolje. Kako imajo prav! Pa zato res ni potrebna nova organiziranost, dovolj je, če si pogledamo rezultate poslovanja v prvih petih mesecih tekočega leta, ki smo jih dosegli z obstoječo (dobro?) organiziranostjo, ki pa še zdaleč niso takšni, da bi z njimi lahko bili zadovoljni in da bi nam omogočili ne vem kakšno perspektivo. Se nekaj o vprašanju Grand designa naše DO Veriga. Veliko naporov, časa in energije je bilo vloženih v zasnovo našega nadaljnjega razvoja. Sprejeta je bila strategija našega nadaljnjega razvoja do konca stoletja, torej vemo, kaj hočemo in tu ni bilo dilem, ostaja samo vprašanje kako? Pri tem je seveda potrebno Proizvodnja v aprilu in Mesec maj je za nami. Nekateri pravijo, da je to najlepši mesec v letu, kar pa bo vsekakor kmalu veljalo za dogmatično trditev romantikov, ki jo bodo vztrajno minirali Geigerjevi števci in ostale naprave za merjenje stopnje radioaktivnosti, pa verjetno še kdo. Čeprav nas v Verigi povečana stopnja radioaktivnosti ni neposredno prizadela in so trenutno naše sile in zanimanje usmerjeno predvsem v razplet Svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki, pa je vseeno prav, da nekaj svoje pozornosti posvetimo tudi drugim, čisto vsakodnevnim stvarem, ki pa po svoji problematiki in pomembnosti prav gotovo v ničemer ne zaostajajo za prej navedenimi. Tu mislim predvsem na zadeve, ki se tičejo naše DO in vseh zaposlenih v njej, zadevajo pa predvsem sedanji trenutek, še bolj odločilne in pomembne pa bi lahko oz. bodo postale v prihodnosti, če ne prej pa takrat, ko bomo z izjemno povečano stopnjo vztrajnosti iskali vse dneve in ure, ki bi nam omogočile najugodnejšo varianto upokojitve oz. ko bomo raz-mišjali o možnosti zaposlitve naših otrok. Tako je! Gre za vprašanje referenduma o naši novi samoupravni in sistemski organiziranosti. Rezultati referenduma iso sicer znani, znano je tudi to, da so nekateri s temi rezultati povsem zadovoljni. Vprašanje pa, ki ima verjetno samo en odgovor, je, ali smo lahko v DO Veriga vsi zadovoljni z rezultatom referenduma? Vsi smo si enotni v oceni, sedanjega položaja naše družbe, razmer v naši DO, položa-jadelavca v neposredni proizvodnji, strokovnjakov, mladih V aprilu smo proizvedli skupno 2.010 ton izdelkov, kar je za 3 odst. več kot je bilo planirano. Eksterne proizvodnje je bilo 1.073 ton oz. 8 odst. manj kot smo načrtovali, predstavlja pa 53 odst. skupne količinske proizvodnje. Interna količinska proizvodnja je bila in za 18 odst. večja od planirane. Med posameznimi temeljnimi organizacijami plana eksterne proizvodnje količinsko niso dosegle samo Sidrne verige, plana interne proizvodnje ni dosegla Kovačnica, plan skupne proizvodnje pa so dosegli vsi tozdi, razen Kovačnice. Vrednostno je bila dosežena skupna proizvodnja v višini 1,411.243 tisoč din oz. 6 odst. več kot je bilo planirano. Brez upoštevanja dopolnilnega programa TIO je bila dosežena proizvodnja v višini 1,382.578 tisoč din in je za 5 odst. večja od planirane. Eksterna proizvodnja je za 1 odst. višja od planirane, upoštevati časovne intervale, načelnost in univerzalnost določenih zakonitosti poslovanja, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da z obstoječimi formami, izobrazbeno strukturo, disciplino, odgovornostjo in pristojnostmi, obstoječem funkcionalnem delovanju sistema ne bomo sposobni doseči tistega, kar smo sprejeli s smernicami našega nadaljnjega razvoja. Dela torej več kot dovolj za nas vse, ki z obstoječim stanjem nismo zadovoljni, tistim, pa, ki mislijo, da je stanje, v katerem se trenutno nahaja naša DO in vsi zaposleni v njej, dobro, pa iz srca priporočam čimprejšnji obisk pri okulistu. Ne želim ustvarjati panike, vendar pa bi vsem svojim sodelavcem svetoval, da ponovno premislijo o vseh zadevah in se v proces preobrazbe naše DO vključijo tvorno in objektivno. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da se prehitre, površine, včasih tudi emocionalne odločitve praviloma vedno odražajo v negativnih posledicah v prihodnosti. Niče- maju oziroma je na ravni planirane, če ne upoštevamo dopolnilnega programa TIO. Interna proizvodnja je za 17 odst. višja od planirane. Eksterna proizvodnja je presežena v vseh tozdih, razen v Sidrnih verigah in Kovačnici, plan interne proizvodnje vrednostno ni dosežen samo v Vijakami, Vzdrževanju in TIO, plana skupne proizvodnje pa vrednostno niso dosegli v Sidrnih verigah, Kovačnici in v Vzdrževanju. V Vijakarni je bil vrednostno in količinsko v kg plan eksterne in skupne proizvodnje presežen, v komadih pa plan ni bil dosežen, in sicer pri sar še ni izgubljenega, čeprav nimamo več časa na pretek! V sedanjem trenutku in gledano na krajši rok je pomembno tudi to, kako bomo zaključili prvo polletje tekočega leta. Do sedaj znani rezultati prav gotovo niso najbolj spodbudni, so pa odraz tako objektivnih, v veliki meri pa tudi subjektivnih vzrokov. Prav tako se verjetno ne bomo mogli izogniti ustaljenemu dejstvu, da nam proizvodnja v poletnih mesecih, ko so časi dopustov, občutno pade, kar za nas ne sme biti opravičilo, saj nam bo v drugem polletju vsaka tona proizvodnje, ki jo bomo uspeli realizirati iznad planskih obveznosti, pomenila korak bližje k doseganju letnih, s planom postavljenih obveznosti. Akcije za dosego ciljev so se že pričele, od doslednega izvajanja le-teh pa bo vsekakor odvisen končni rezultat. Poletni meseci torej ne smejo okrniti naših aktivnosti in prizadevanj za doseganje boljših rezultatov, ki nam bodo ob koncu leta še kako potrebni. r rp zakovicah zaradi pomanjkanja materiala. Verigama je količinsko in vrednostno presegla proizvodni plan. Sidrne verige so količinsko presegle plan razen pri eksterni proizvodnji, vrednostno pa je presežen samo plan interne proizvodnje. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja materiala pri topovarjenih verigah 013 —26 mm in pri odgorevno varjenih verigah 0 13—20 mm, zaradi cementacije in termične obdelave pa pri odgorevno varjenih verigah 0 21—37. (Nadaljevanje na 2. strani) Bralke, bralci, dopisniki Člankov ni niti za vsako drugo — torej dvojno številko. Standardne rubrike pa niso toliko obsežne, niti zanimive, da bi bilo zaradi njih smotrno izhajati. Urednika vas vabiva, da več pišete, več prispevate k vsebini »-Verige«, sicer nima nobenega smisla, da še izhajamo. Zato tudi ne moremo predvideti naslednje številke, kajti dokler prispevkov ne bo, časopis ne bo izšel. Nikakršnega smisla nima, da bi postal časopis prostor prostih spisov obeh urednikov, ki vama nimata nič pametnega povedati. Urednik Količinska proizvodnja za april 1986___________________________________________________v tonah Tozd Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosežena ind. plan dosežena ind. plan dosežena ind. Vijakarna 271 283 104 — — — 271 283 104 Verigama 391 401 103 9 26 289 400 427 107 Sidrne verige 362 200 61 751 892 119 1077 1092 101 Kovačnica 175 189 108 35 19 54 210 208 99 DO VERIGA 1163 1073 92 795 937 118 1958 2010 103 Vrednostna proizvodnja za april 1986 v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja ioza plan dosežena ind. plan. dosežena ind. plan dosežena ind. Vijakama 172.550 201.813 117 4.667 4.172 89 177.217 205.985 116 Verigama 237.748 274.847 116 21.948 28.339 129 259.696 303.186 117 Sidrne verige 210.100 129.348 62 199.881 255.808 128 409.981 385.156 94 Kovačnica 196.182 186.508 95 36.588 39.143 107 232.770 225.651 97 Orodjarna 697 7.197 1033 47.372 53.420 113 48.069 60.617 126 Vzdrževanje — 549 — 61.215 57.331 94 61.215 57.880 95 TIO (osn. + dop.) 143.535 171.736 120 2.250 1.032 46 145.785 172.768 119 TIO (os, prog.) 129.369 143.071 111 2.250 1.032 46 131.619 144.103 109 DO VERIGA 960.812 971.998 101 373.921 439.245 117 1,334.733 1,411.243 106 DO VERIGA (TIO brez dop. p.) 946.646 943.333 100 373.921 439.245 117 1,320.567 1,382.578 105 Kovačnica je količinsko presegla plan eksterne proizvodnje, skupna proizvodnja je količinsko skoraj enaka planirani, vrednostno pa je presežen plan interne proizvodnje. Orodjarna je proizvodni plan presegla, v Vzdrževanju pa je proizvodnja za 5 odst. nižja od planirane. V TIO je proizvodni plan osnovnega programa dosežen v višini 111 odst., skupaj z dopolnilnim programom pa v višini 120 odst. Podatki o doseganju količinskega in vrednostnega proizvodnega plana so razvidni iz zgornjih tabel: V maju smo proizvedli sku,pno 1750 ton izdelkov, kar je za 11 odst. pod planiranimi količinami. Eksterne proizvodnje je bilo 997 ton oz. 14 odst. manj kot je bilo planirano in predstavlja 57 odst. skupne proizvodnje. Interna proizvodnja je za 5 odst. nižja od planirane. Med posameznimi temeljnimi organizacijami količinsko eksterne in interne proizvodnje niso dosegli v nobenem tozdu, edino Vijakama je presegla plan skupne proizvodnje. Vrednostno je eksterna, interna in skupna proizvodnja nižja od planirane. Skupna proizvodnja je bila dosežena v višini 1,202.469 tisoč din oz. brez dopolnilnega programa v TIO v višini 1,191.486 tisoč din, kar je za 10 odst. manj kot je bilo planirano. Eksterna proizvodnja je za 9 odst. nižja od planirane, interna pa je nižja za 11 odst. Plan eksterne proizvodnje je bil presežen v Vi-jakarni, Verigarni in Orodjarni, plan skupne proizvodnje pa samo v Vijakarni in v Sidrnih verigah. V Vijakarni je bil proizvodni plan dosežen v višini 94 odst., komadno pa samo 70 odst. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja kapacitet pri lesnih vijakih do 0 3 mm, 3,1 do 3,5 mm, 4,6 do 5,0 mm ter pri stojalnih, krovnih in hanger vijakih. Pri fasadnih vijakih plan ni dosežen zaradi tehnologije, zaradi materiala in naročil pa pri IKL zakovicah in pri Žič— nikih. V Verigarni plan ni dosežen pri strojno varjenih metrskih verigah do 4,5 mm zaradi cinkanja, zaradi zasedbe kapacitet za snežne verige za izvoz pri strojno varjenih metrskih verigah 4,6 do 8,9 mm in pri zaščitnih verigah zaradi karbonitriranja. Tudi v Sidrnih verigah količinski plan ni dosežen, presežen je le plan vrednostne interne proizvodnje. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja materiala pri topovarjenih veri- Vrednostna proizvodnja za maj 1986 gah 13—26 mm ter zaradi tekočih okvar strojev in cemen-tadje pri odgorevno varjenih verigah 13—20 mm. V Kovačnici količinsko in vrednostno plan ni dosežen. Plan ni dosežen zaradi sestavnih delov iz internega trga pri dvoverižnih transporterjih, zaradi velikih popravil strojev pri odkovkih serijske izdelave ter zaradi pomanjkanja delovne sile pri škopcih in bremenskih verigah. V Orodjarni je presežen samo vrednostni plan eksterne proizvodnje, sicer pa je vrednostna proizvodnja v Orodjarni in Vzdrževanju pod planirano. TIO je dosegel proizvodni plan osnovnega programa v višini 65 odst. Plan ni dosežen zaradi naročil pri nihajnih cilindrih, membranskih cilindrih, pnevmatskih razvodnikih NV 6 elektr. in NV 25 ter pri opremah. Zaradi pomanjkanja materiala plan ni dosežen pri pnevmatskih cilindrih 50 mm in 200 mm, pri pretočnih ventilih in armaturah, zaradi pomanjkanja kapacitet pa pri cilindrih 160 mm, razvodnikih NV 4, NV 6 in NV 15 — meh. Podatki o doseganju količinskega in vrednostnega proizvodnega plana po tozdih za mesec maj so razvidni iz naslednjih tabel: v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja Poslovni rezultati v prvem kvartalu Tozd plan dosežena ind. plan dosežena ind. plan dosežena ind. Prvi meseci leta so za nami in že smo s periodičnim obračunom ugotovili poslovne rezultate prvega kvartala. Poslovanje v prvih mesecih ni potekalo tako, kot bi si želel. Se zlasti to velja za januar in februar, ko smo zaostajali za količinsko izpolnitvijo tako plana proizvodnje kot prodaje. Količinska proizvodnja je zaostajala za planom za 390 ton in bila manjša od lanskoletne v istem obdobju za 134 ton. Posledice so se pokazale v manjšem obsegu prodaje, vse to pa je negativno vplivalo na finančni rezultat. Z ukrepi v vseh temeljnih organizacijah in tudi pri delu v delovni skupnosti smo skušali nadomestiti izpad prvih dveh mesecev. Kljub temu da je bila proizvodnja v marcu boljša, tega ni bilo možno v celoti nadomestiti. Naročila so bila v glavnem zagotovljena, pomanjkanje materiala ni bilo kritično, prisotni pa so bili drugi problemi, zaradi katerih proizvodnja ni potekala tako kot bi morala. Še zlasti zaostajamo za izpolnjevanjem izvoznih obveznosti, kar za 40 odst. Vzroki so predvsem v negotovosti, ki je vladala na tem področju zaradi uveljavljanja novih deviznih predpisov. Problematika pri izvajanju zunanjetrgovinske dejavnosti še danes ni rešena. Rešuje se skupno v okviru splošnih združenj Gospodarske zbornice in ostalih institucij, vendar vse prepočasi. Negativne posledice pa se že kažejo, predvsem v manjši zainteresiranosti za izvoz. Konec aprila so sicer že sprejeli nekatere ukrepe za stimuliranje izvoza, kar pa se vse prepočasi uveljavlja. Ce si ogledamo doseganje celotnega prihodka za obravna-no obdobje, vidimo, da so v vseh kategorijah prisotna inflacijska gibanja. Tako je dosežena rast celotnega prihodka v primerjavi z lanskim obdobjem 194, materialnih stroškov Vijakama 172.550 172.842 100 4.667 13.724 294 177.217 186.566 105 188, amortizacije 223, dohodka Verigama 237.748 245.428 103 21.948 10.068 46 259.696 255.496 98 202, čistega dohodka 194 in Sidrne verige 210.100 191.132 91 199.881 217.761 109 409.981 408.893 100 osebnih dohodkov 222. Ustanek Kovačnica 196.182 164.717 84 36.588 11.316 31 232.770 176.033 76 čistega dohodka je dosežen v Orodjarna 697 1.998 287 47.372 34.786 73 48.069 36.784 77 planiranih okvirih, kar pa ni Vzdrževanje — 43 — 61.215 43.056 70 61.215 43.099 70 rezultat le poslovanja iz letoš- TIO (osn. + dop.) 143.535 95.100 66 2.250 498 22 145.785 95.598 66 njega leta. Po zaključnem ra- TIO (osnov, pr.) 129.369 84.117 65 2.250 498 22 131.619 84.615 64 čunu Interne banke Sloven- DO VERIGA 960.812 871.260 91 373.921 331.209 89 1,334.733 1,202.469 90 DO VERIGA (TIO brez d. p.) 946.646 860.277 91 373.921 331.209 89 1,320.567 1,191.486 90 Količinska proizvodnja za maj 1986 V tonah Tozd Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosežena •pui plan dosežena 'Pui plan dosežena ■pui Vijakama 271 255 94 — 74 — 271 279 103 Verigama 391 308 79 9 — — 400 308 77 Sidrne verige 326 280 86 751 712 95 1077 992 92 Kovačnica 175 154 88 35 17 49 210 171 81 DO VERIGA 1163 997 86 795 753 95 1958 1750 89 zan skupni dohodek iz leta 1985 v znesku 84 milj. din, kar predstavlja tretjino ostanka čistega dohodka. Med najbolj uspešnimi so Vijakama, Kovačnica in TIO. Pri ostalih je ostanek čistega dohodka minimalen. Obračun poslovanja za marec je dal boljše rezultate kot prva dva meseca. Pri ugotavljanju celotnega prihodka ima velik vpliv plačana realizacija. Najslabše stanje je v Sidrnih verigah, kjer je stanje ne-zagotovljenih terjatev največje. To je posledica fakturiranja _pretežno v zadnjih dneh mese- ca marca, plačila pa niso dospela v prvih petnajstih dneh aprila. Ce primerjamo ostanek čistega dohodka z lanskim obdobjem, je ta sicer večji za 58 odst., realno pa je manjši. Rast sredstev za osebne dohodke je bila v prvem kvartalu sicer večja od rasti dohodka, kar bi pomenilo, da se nismo ravnali skladno z resolucijo. Na področju delitve se od 1. 1. 1986 dalje ravnamo po kriterijih Samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke v Slovenskih železarnah. Po teh določilih smo v prvem kvartalu zaostali pri delitvi, predvsem v prvih dveh mesecih. Vzroki so bili v nezadostnem obsegu vrednosti prodaje. Že v marcu smo osebne dohodke povečali za 20 odst., v aprilu pa obdržali enak nivo ter predlagali še izplačilo poravnave v višini približno tretjine mesečnega osebnega dohodka. Tako je višina osebnih dohodkov do konca aprila v celoti izplačana po določilih sporazuma. Na področju investicij smo v prvem kvartalu izvajali dela po sprejetem planu. Kljub občasnim težavam na področju zagotavljanja likvidnosti, predvsem v marcu, smo uspeli realizirati 1/4 plana investicij. V celoti smo financirali investicije iz lastnih sredstev amortizacije. V primerjavi z lanskim prvim kvartalom smo obračunali 123 odst. več amortizacije, kar je posledica revalorizacije osnovnih sredstev ob koncu leta 1985. V prihodnjem obdobju bomo obračunavali tudi amortizacijo nad predpisanimi stopnjami, da bi spričo inflacije, ki nas letos spremlja v veliki meri, ohranjali realno vrednost .sredstev za nakup novih strojev. Pogoj za to je seveda zadosten dohodek. Pri deviznem poslovanju stvari niso potekale tako, kot bi želeli. Devizni računi ne obstojajo več, vsi prilivi se nam nakazujejo dinarsko. Pri uvozu večjih težav ni bilo, saj smo razpolagali s pravicami za uvoz v zadostni višini. Nakazila v tujino so sicer počasi potekala, vendar je bil to splošen pojav. Do aprila pa so se razmere sorazmerno dobro uredile in ni bilo večjih zastojev na tem pod bilo večjih zastojev na tem področju Večje probleme pričakujemo v drugem polletju, ko nam bodo uvozne pravice znižali zaradi slabega izpolnjevanja plana izvoza v prvem polletju. V prvem četrtletju se je nadaljevala rast obrestnih mer, odvisno od stopnje inflacije. Skušali smo se izogibati najemanju kratkoročnih premostitvenih kreditov, ki postajajo vsak dan dražji. Obseg kratkoročnih kreditov se je v primerjavi s pre- teklirn letom znižal. V celoti koristimo kredite selektivne narave, seveda v okviru limitov, ki nam jih banke dajejo. Povečalo pa se je stanje izdanih menic našim dobaviteljem. Finančna disciplina naših odjemalcev se poslabšuje, veliko terjatev postaja spornih zaradi slabe plačilne sposobnosti, predvsem kupcev v drugih republikah. V prihodnjih mesecih bi morali učinkovito sprovajab akcije za večjo proizvodnjo. To nam je v aprilu uspelo, saj smo dosegli realizacijo preko ene milijarde din. S tem moramo nadaljevati, saj si bomo le tako omogočili pogoje za nadaljnji razvoj in tudi delitev dohodka, kakršno si želimo. Marjana Kozamernik Obiskali smo razstavo RAST YU‘86 Dragi bralci! Tiste, ki vam proslave niso pri srcu, obveščamo, da smo pred 1. majem zaključili nekatere investicije in jih s proslavo predali v »pogon«. Ker pisnega materiala v uredništvu nismo dobili, objavljamo le slikovno gradivo s komentarjem. Eden govori Brez Bregarja in godbe ne gre Na Reki je vsako leto organizirana razstava inovacij in izumov iz vseh področij dejavnosti gospodarstva, med drugim je prisotna tudi inovacijska dejavnost malega gospodarstva ter posameznikov iz vse Jugoslavije. Te razstave se je udeležilo 8 inovatorjev naše DO po ustaljenem ključu. Na občnem zboru DIATI je bilo namreč dogovorjeno in sklenjeno, da se udeležujemo teh razstav doma in na tujem. To razstavo so si ogledali Albin Kučič iz tozda TIO, Janez Vidic iz Sidrnih verig, Anton Kavčič iz Orodjarne, Janko Palhartinger iz Vzdrževanja, Andrej Zupan iz Vijakarne, Alojz Lindič iz Kovačnice, iz DS SS pa sem se je udeležil sam. Naši vtisi z obiska razstave so dobri. Videti je uspehe in prizadevnost posameznikov, o čem vse ljudje razmišljajo za izboljšanje posameznih tehnoloških rešitev. Opozoriti je treba, da je večina razstavljenih eksponatov plod teamskega dela strokovnjakov z ljudmi, ki se ukvarjajo z določenimi dejavnostmi po svojih službenih zadolžitvah. Opaziti je bilo, da je zastopana tudi mladina, predvsem šolska, ki dobiva osnovna znanja pri tehničnem pouku. Ne kaže prezreti tudi tega, da se v posameznih delovnih organizacijah organizirano lotevajo reševanja inovacij in izboljšav. V našem primeru naj povem, da imamo podporo na vseh nivojih ter tudi dosti dobro organizirano to dejavnost. V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem za razumevanje samoupravnih organov za podporo, ki jo dobivamo za našo dejavnost, saj tako ustvarjamo inovacijski dinar. Eden otvarja To sta nova objekta Janko Kralj Oba si čestitata Inovacije v Verigi Inovacije včeraj, danes, jutri V prvem trimesečju leta 1986 je služba za inovacije prejela naslednje predloge (ideje): 1. Predlog št. 1/86, Jože Dobre in Boris Kovač iz Vzdrževanja: Izboljšava pri transportu vijakov v stroj za obrezovanje in stiskanje (Vjakar-na). 2. Predlog št. 2/86, Jože Dobre in Boris Kovač iz Vzdrževanja: Izboljšava na RSM ravnalnem stroju in za rezanje palic (Sidrne verige). 3. Predlog št. 3/86, inž. Darko Hanžič iz DSSS — SKK: IDEJA, Zaščita rezalnih orodij z zaščitno mrežo iz polietilena. 4. Predlog št. 4/86, Brane Avbelj in Ivica Obradovič iz Orodjarne: Konstrukcijska izvedba profilnih rezkarjev za obdelavo objemke pri patentnem verižnem členu po DIN 22258. 5. Predlog št. 5/86, Ekrem Alisič iz Kovačnice: Orodje za vzpenjanje in centriranje očesnega vijaka, pri nateznih maticah in za vrezovanje navoja na Wagnerju. 6. Predlog št. 6/86, Alojz Lindič iz Kovačnice: IDEJA — nov način sestavljanja vrvnih priveznic. 7. Predlog št. 7/86, Franc Vovk iz komercialnega sektorja: IDEJA — opustitev žigosanja tovarniškega atesta na škopcu po JUS C.H4.080. 8. Predlog št. 8/86, inž. Darko Hanžič iz DSSS — SKK: IDEJA — merjenje energij strojnih kladiv s svinčenimi preizkušand v Kovačnid. 9. Predlog št. 9/86, Miro Rogač, Dušan Jelenc, Tine Pert-nač in Said Avdič: Izboljšava na črpalki pri varilnem stroju MRP III. 10. Predlog št. 10/86, Miro Rogač, Jože Dobre, oba iz Vzdrževanja in Lado Hribar iz Sidrnih verig: Izboljšava na grelni napravi pri ES AB. 11. Predlog št. 11/86, Miro Rogač, Boris Palhartinger, Dušan Železnjak, Jože Poklukar in Boris Logar, vsi iz Vzdrževanja: Izboljšava na žagi (2) Gemetti. 12. Predlog št. 12/86, Janez Kunstelj iz tozda TIO: Izboljšava pri izdelavi vilic za PCC 32, 40, 50, 63, 80 in 100. V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje inovatijskih predlogov pripravila naslednje predloge za komisije za delovna razmerja po tozdih: 6. seja — 23. 1. 1986 1. Predlog št. 18/85 — komisija je ugotovila, da ni ekonomskega učinka od predloga. Zaradi tega komisija predlaga, da se predlog začasno zavrne. 2. Predlog št. 25/85 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača enkratno posebno nadomestilo. 3. Predlog št. 27/85 — komisija na osnovi koristnosti predloga predlaga enkratno posebno nadomestilo. 4. Predlog št. 38/82 — komisija predlaga, da se izplača prvo nadomestilo za drugo leto koriščenja predloga. 5. Predlog št. 30/85 ■— komisija predlaga, da se obema predlagateljema izplača enkratno posebno nadomestilo. 6. Predlog št. 31/85 — komisija na osnovi koristnosti predloga predlaga enkratno posebno nadomestilo. 7. Predlog št. 1/86 — komisija predlaga za oba predlagatelja izplačilo enkratnega posebnega nadomestila. 8. Predlog št. 24/85 — na osnovi predpisanih lastnosti, ki jih mora imeti izdelek, komisija predlaga, da se ne osvoji predlog, ker ne zagotavlja dovolj točnosti pri izdelavi. 9. Predlog št. 2/86 — na osnovi uspešno izvedene inovacije komisija predlaga enkratno izplačilo posebnega nadomestila. Komisije za delovna razmerja po tozdih so končno odločale o naslednjih predlogih: 1. Kovačnica 1.1 Predloga št. 4/85 in 6/85. Marjan Tomažič, Ekrem Alisič in Darko Kmičar iz Kovačnice: Nov način struženja in vrezovanja navojev viličastih in očesnih vijakov za natezne matice. Komisija je ugotovila, da sta oba predloga že rešena s predlogom št. 35/84 in jih je zavrnila. 1.2 Predlog št. 39/84, inž. Marjan Bizjak iz službe razvoja: Nov način izdelave priveznic (jeklene vrvi). Ker gre za razširitev proizvodnega programa priveznic, je komisija odločila, da se sklep sprejme na proizvodnem sestanku tehničnega sektorja. Do takrat se predlog arhivira. 1.3 Predlog št. 38/82, Franc Lužnik iz službe razvoja-Skrajševalna spojka pri bremenskih verigah. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila za drugo leto koriščenja predloga. 2. Verigama 2.1 Predlog št. 18/84, Ciril Jemc iz Verigame in Marjan Žagar iz službe tehnologije: Nov zatik verige za gozdarstvo. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila obema predlagateljema; 2.2 Predlog št. 15/85, Djuro Štabi iz Verigame: Povečana kapaciteta dnkanja v bobnih za različne kavlje. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila. 2.3 Predlog št. 23/85, Franc Knaflič in Marjan čemažar oba iz Verigame: Orodje za strojno izdelavo prenašalca členov in cenejša izdelava tega prenašalca. Komisija je za oba predlagatelja odobrila enkratno posebno nadomestilo. 2.4 Predlog št. 28/85, Anton Nežmah, Rudi Košir in Stane Benedičič, vsi iz Vzdrževanja: Izboljšava na pogonu katodnega pomika pri banjah v galva- niki. Komisija je vsem trem predlagateljem odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila. 3. Vijakarna 3.1 Predlog št. 30/85, Janez Kranjc iz Vijakame in Janko Larisi iz Vzdrževanja: Izboljšava na elementih za podajanje polizdelkov pri utornem avtomatu 16—12. Komisija je za oba predlagatelja odobrila povišano enkratno posebno nadomestilo; 3.2 Predlog št. 31/85, Janez Kranjc iz Vijakarne: Nadomeščanje standardnih klinastih jermenov z jermeni iz Vulko-lana pri utomih avtomatih. Komisija je odobrila enkratno posebno nadomestilo. 3.3 Predlog št. 1/86, Jože Dobre in Boris Kovač, oba iz Vzdrževanja: Izboljšava pri transportu vijakov za obrezovanje in stiskanje. Komisija je za oba predlagatelja odobrila enkratno posebno nadomestilo. 4. Vzdrževanje 4.1 Predlog št. 29/85, Franc Pogačnik iz Vzdrževanja: Izboljšava na penoli in ohišju konjička pri stružnici. Komisija je ugotovila, da predlog ni inovacija pač pa dobro opravljeno delo specialista. 5. Orodjarna 5.1 Predlog št. 22/85, Janez Brence iz Orodjarne in Marjan Dobnikar iz DSSS: Nov način izdelave krivulj na rezkalnem stroju ALG-100. Komisija je za oba predlagatelja odobrila enkratno posebno nadomestilo. 21. 3. 1986 je imelo naše društvo izumiteljev (DIATI) svoj prvi občni zbor. Na zboru je bila kar dobra udeležba, bili so kot gostje tudi tov. direktor in vodja tehničnega sektorja. Pregledali smo opravljeno delo in si zastavili naloge za naslednji dve leti. Delo je bilo opravljeno, le inovacijski krožki za izboljšanje proizvodnje ne morejo dobiti prave vsebine in načina dela, potrebno bo uvesti pospeševalce inovacij, kakor je bilo v zaključkih predloženo. Za prvi maj je bilo pri Šob-cu tudi letos podeljenih pet nagrad in diplome za najboljše inovatorje leta 1985 v občini Radovljica. Tudi letos so inovatorji iz naše DO prejeli tri nagrade od petih. To so: 1. Inž. Jernej Raspet in Jože Pfajfar za inovacijo »Snežna veriga z jeklenim montaž-no-držalnim stanskim obročem«. 2. Franc Lužnik za inovacijo »Skrajševalna spojka«. 3. Franc Panker, Hubert Pogorevc, Gregor Žnidar in dipl. inž. Alojz Nečimer za inovacijo »Postopek za mokri vlek na vlečnem stroju Fuhr«. Ostali dve nagradi so dobili : eno Elan in drugo Iskra Otoče. Vsem nagrajencem iskrene čestitke ! Albin Lampe Politiki in predvsem poli-kantje že nekaj časa na veliko podpirajo inovacije in inventivno dejavnost. Ta podpora je zelo dobro vidna na raznih kongresih, ikjer se že ponavlja v tolikih interpretacijskih oblikah, da se zdi, da je postala že zidna parola. Vsekakor beležimo izredno velik uspeh predvsem v številu prijav »malih« invatorjev. Ti s svojim malim doprinosom sicer doprinašajo po principu zrno do zrna, pri tem pa imajo veliko prednost, da ne sprožijo z nadomestilom, ki so ga deležni, prevelike zavisti. Vsekakor veliko število malih inovacij prinese tudi delež dohodka in jih moramo podpirati od kongresov navzdol. Problem nastane, če se pojavi velika inovacija. Velike inovacije v enem zamahu dajejo velike prihranke in zaradi tega naj bi zahtevale tudi velika nadomestila ali nagrade. Ker pri tem govorimo o velikostnih razredih od 1 milijona (novega) pa navzgor, je to že velikostni razred premij športne napovedi, pa Lota in ostalih iger na srečo. Tisti srečkoviči, ki iz teh naslovov dobijo recimo en nov milijon, so pač srečkoviči, ki nas s svojim uspehom samo spodbujajo, da kupujemo več srečk ali izpolnimo več stavnih listkov. Občasno pa se pojavi tudi kakšna inovacija, ki prinese toliko dohodka, da bi inovator, ki ima znanje in ideje, nima pa sreče, moral dobiti recimo en nov milijon. Takoj se pojavijo razne dileme. Če se konkretni inovator slučajno »prav piše« so problemi manjši, če pa ni tako, potem se iščejo variante. Variant je lahko veliko: od partijske kazni (TV Tednik 29/5 1986) do klasifikacije »delovna dolžnost«. V naši tovarni je ta zadnji bolj aktualen in ker imamo tudi društvo inovatorjev pa še sindikat, ki naj bi po delovni dolžnosti ščitila interese inovatorja se v teh nasprotujočih glediščih tista delovna dolžnost zelo različno draža. Delavec, ki dela za strojem, ima delovno dolžnost kar precej natačno definirano z dokumentacijo in 'normativom. Če ne doseže kvalitete, dobi manj, če preseže normativ, dobi več. Če dopoldne nagaja stroj ali material, se zadeva naredi v nadurah in tako naprej. Vse, kar stori izven tega okvira, je lahko inovacija in jo lahko prijavi z rizikom, da ne bo dobil nič ali pa izkorišča in s tem presega nomativ in si jo plačuje sam s svojim rezultatom dela. Vsekakor je problem bolj enostaven od problema konstruktorja inovatorja. Ta nima tako točno določenega okvira in če že pride do ideje, ki je inovacija, ki bi prinesla dohodek, ima samo dve možnosti: da prijavi inovacijo z vsemi ri-ziki ali da je ne prijavi, pač pa jo podari z visoko stopnjo zavesti, da je nekaj naredil, kar pa misli samo on in nihče drug. Poleg tega je pri uvedbi inovacije odvisen že od dela drugih, ki pa točno vedo, da bo njegov delež večji, če bo inovacija hitro zaživela. Tako je ta odnos najprej delegiran skozi strokovno komisijo, ki naj bi zadevo označila kot delovno dolžnost. Če to ne uspe, potem se aktivirajo zaviralni elementi, ki v smislu katalizatorjev upočasnijo proces realizacije, da ostane površina čim bolj mirna. Vsekakor je za našo družbo pojavnost »poslušnih ponderirancev« v smislu povprečja zelo zaželena. Če končno inovacija vendarle zaživi, predhodno je bila z uspehom označena kot delovna dolžnost in prične dajati svoj delež dohodka, lahko samo vsi zadovoljni ugotavljamo poslovno uspešnost tozda. Tisti, ki po službeni dolžnosti spijo, pa vsi zadovoljni ali celo z izrazom začudenja vprašajo: »Ja, kako pa je to mogoče, saj se manj dela kot prej?« Še celo res je tako, samo škoda je ob vsem tem, da nočemo vedeti, ali kar tako ne vemo, zakaj je temu tako. Problem bo nastal takrat, ko bo takšen inovator postal pameten in vso svojo pamet usmeril drugam, predvsem v svoj lastni dobrobit. Društvo ga bo sicer označilo kot skrajno negativnega, z vsemi političnimi pamfleti nasprotnikov sistema, vendar bo zaspance po službeni dolžnosti mogoče vendarle zaskrbelo, kaj če ne bo šlo sedaj več tako dobro, čeprav več delamo kot smo prej. Vinko Faladore Zahvale Ob moji 50-letnici se iskreno zahvaljujem sodelavcem Sidrnih verig za darilo in izkazano pozornost. Vinko Kristan Najlepše se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz Vijakarne ter OOS za darilo in lepe želje ob moji upokojitvi. Vsem skupaj želim še naprej mnogo delovnih uspehov, sreče in zdravja. Pavla Pogačar Nadure zaenkrat še ne bodo pokojninsko osnovo Republiški (komite za delo je po pregledu naših pravilnikov o delovnih razmerjih ugotovil, da v naši delovni organizaciji zaenkrat ne izpolnjujemo pogojev, da bi se nadure vštevale v pokojninsko osnovo. Dopis republiškega komiteja za delo objavljamo v celoti. VŠTEVANJE OSEBNEGA DOHODKA PREJETEGA ZA DELA PREKO POLNEGA DELOVNEGA CASA V POKOJNINSKO OSNOVO V odgovoru na vašo vlogo posredujemo naslednje mnenje: Skladno z določilom 19., 20. in 21. člena Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije (Ur. 1. SRS št. 40/83 in 10/86) se za izračun pokojniske osnove šteje tudi osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, pod pogojem, da se tako delo šteje, v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, kot poseben delovni pogoj. Primere uvedbe preko polnega delovnega časa, ki se šteje kot poseben delovni pogoj, določa zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 24/83) v določilih 81. in 82. člena, pri čemer pa je potrebno poudari- “Cv-t-f « O" i/ ri Uiaioist zli it/A x.i~t t ti, da so ti primeri le napotil-ne narave, kar seveda pomeni, da jih ni mogoče v samoupravnem splošnem aktu enostavno prepisati. Delavci so jih namreč dolžni konkretizirati, upoštevaje pri tem tehnologijo in organizacijo dela posamezne organizacije združenega dela, seveda v mejah zakonskih okvirjev. Pri urejanju oz. konkretizaciji teh primerov pa je potrebno upoštevati tudi element izjemnosti, nepredvidljivosti in nepričakovanosti dela preko polnega delovnega časa, kakor tudi to, da takega dela ni dovoljeno uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev (83. člen zakona o delovnih razmerjih). Glede na navedeno, vam torej v zvezi z dopolnitvami določila 65. člena pravilnikov o delovnih razmerjih DSSS, TOZD Verigama, TOZD Orodjarna, TOZD Kovačnica, TOZD Vzdrževanje, TOZD Vijakarna, TOZD Sidrne verige in TOZD TIO posredujemo naslednje pripombe (ker gre za identična besedila, veljajo pripombe za vse posredovane pravilnike) : 1. Prva in druga alinea dopolnjenega določila 65. člena Delovno leto industrijskih delavcev perlt to pa G V- deda na Ve-r/fO. /etru' dtLor. čaj r 4 * -v 2226 r im cm viz im mi m 1792 cm im im m3 im m3 tm 1776 im im m mi im mo m mo im nos im 1100 m titjvtukc cfv+vlj, H e. (o v. i+4 *4 odsotnost * ..... ■ \ ' V"111 Japonska. 1192. ~lf 3V Varila- ^^^280 204 isso ~B 62 /*>'<* 'ìtlg lai 10 S Danska- 16 i73* S 17 A ej/ri/a. 46S2. Baal 152. y. S rihai/«, -tj/^7 g|j| HC Franclja, 1/3$ ISi 12^t Itali f», 16S1 ^ 1Og 237 tu a/ isso Ü1 128 irte!tkq 1S76 22 4 šle v sta v bistvu le prepis prve in druge alinee prvega odstavka 81. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 24/83), kar seveda ni v skladu z in-tendjo samega zakona. Kot smo že uvodoma omenili, je potrebno primere uvedbe dela preko polnega delovnega časa v samoupravnem splošnem aktu konkretizirati glede na specifiko tehnologije in organizacije dela v posamezni temeljni organizaciji združenega dela. Prepisani oz. nekonkreti-zirani primeri uvedbe dela preko polnega delovnega časa v navedeni prvi in drugi alinei namreč ne pogojujejo vštevanje osebnega dohodka, prejetega za tovrstno delo, v pokojninsko osnovo. 2. Odsotnost delavca, ki je v tretji alinei opredeljena kot eden izmed primerov uvedbe dela preko polnega delovnega časa, je sicer lahko razlog za uvedbo takega dela, vendar pa le v primerih, ko je le-ta nepredvidena in kratkotrajna. Daljše odsotnosti z dela je namreč potrebno reševati z zaposlitvijo novih delavcev za določen čas ali s prerazporejanjem delavcev. Ce torej opredeljujete izostanke delavca kot okoliščino, ki omogoča oz. dovoljuje uvedbo dela preko polnega delovnega časa, je ob tem vsekakor potrebno konkretizirati kateri izostanki dovoljujejo uvedbo dela (kratkotrajni, nepredvidljivi). 3. Inventura, opredeljena v četrti alinei 65. člena kot primer uvedbe dela preko polnega delovnega časa, prav gotovo nima elementov izjemnosti, nepričakovanosti in nepredvidljivosti, ki pogojujejo uvedbo takega dela. Potrebno jo je namreč opravljati vsako leto v vnaprej določenem roku, kar seveda pomeni, da gre za objektivno predvidljivo delo, ki so ga delavci v organizaciji združenega dela dolžni opraviti v rednem delovnem času, upoštevaje pri tem tudi možnosti prerazporeditve delovnega časa. Delo preko polnega delovnega časa, uvedeno zaradi inventure, je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, zatorej se tudi osebni dohodek, prejet na podlagi takega dela, ne šteje v izračun pokojninske osnove. 4. Glede na navedeno ugotavljamo, da se novelacija določila 65. člena obravnavanih pravilnikov o delovnih razmerjih, ne nanaša na konkretizacijo primerov uvedbe dela preko polnega delovnega časa, opredeljenih v zakonu o delovnih razmerjih, temveč konkretizira le skupine delavcev, za katere veljajo določila navedenega člena. 5. V drugem odstavku dopolnjenega določila 65. člena pravilnika p delovnih razmerjih DSSS ni opredeljen zakonski maksimum dela preko polnega delovnega časa, ki znaša v skladu z drugim odstavkom 83. člena zakona o delovnih razmerjih 30 ur na mesec. 6. Ne nazadnje vas opozarjamo, da bi kazalo v posredovanih pravilnikih o delovnih razmerjih ustrezno spremeniti terminologijo ter uporabljati le izraz delo preko polnega delovnega časa. »Nadurnega dela« zakon o delovnih razmerjih namreč ne pozna. REPUBLIŠKI KOMITE ZA DELO Namestnik predsednika: Miran Kalčič Tri dni med najboljšimi kovinarji Slovenije 5. junija so se na Ravnah zbrali najboljši kovinarji Slovenije na TO. jubilejnem srečanju — Memorialu Franca Leskoška — Luke. Iz gorenjske regije je na srečanju na Ravnah sodelovalo 39 udeležencev. Od tega je bilo 26 tekmovalcev, ostali pa smo bili vključeni v delo različnih komisij. Pogoj za udeležbo na republiškem tekmovanju je bilo doseženo prvo ali drugo mesto na regijskem tekmovanju. Pri izvedbi regijskega tekmovanja Gorenjske je sodelovala tudi DO Veriga. 17. maja so pri nas tekijiovali plamenski varilci in kovači. Žal pa je bila udeležba verigarjev zelo slaba, kar pa ne velja za rezultate. Tov. Jože Novak iz Vzdrževanja je zasedel drugo mesto med plamenskimi varilci, zato je tekmoval tudi na Ravnah. Morda je čisto naključje — ali pa tudi ne, da je bilo jubilejno republiško tekmovanje na Ravnah, v mestu med Peco in Uršljo goro, kjer so si Prežihovi samorastniki — golcarji, rudarji in železarji že več stoletij nazaj z znanjem, trdim delom in čutom za pravičnost kovali svojo srečo, ki pa so si jo izborili šele pred 40 leti v skupnem boju z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Pokrovitelj tekmovanja je bila Železarna Ravne, kjer je tekmovala večina tekmovalcev. Srečanje je bilo praznik dela kot največje človekove vrednote in praznik spomina na Franca Leskoška — Luko, narodnega heroja, delavskega velikana starega kova in zgleda novim generacijam; zgleda v izjemni volji, človečnosti, znanja ter odnosu do dela in delavcev, med katerimi je bil vse svoje življenje. Srečanje je bilo hkrati tudi tekmovanje — to je bila tekma v času, kakovosti, produktivnosti med vsakdanjim delom in delom za oceno. To je bila tekma brez poražencev. Zbrali so se samo tekmovalci — zmagovalci, ki so svoje znanje dokazali na regijskih tekmovanjih in ki svojo nalogo opravijo tudi pol hitreje kot povprečneži. Njihovo delo je bilo dokaz znanja in sposobnosti, ki so še v vsakem delavcu in kličejo po izrabi, če hočemo enakovredno z drugimi tekmeci sodelovati v brezkompromisnem boju na svetovnem tržišču, kjer s svojimi izdelki uspe resnično najboljši. Srečanje je bilo manifestacija 14 poklicev, polno tekmovalnega duha, pa vendar po vsebini ne izključno tekmovalna. Veliko pomembnejše od tekmovanja je bilo pridobivanje novega znanja in delovnih izkušenj. Kar precej volje in samozaupanja je treba, da se meriš z drugimi. Od 160.000 delavcev, včlanjenih v sindikate kovinarske in elektro industrije Slovenije, jih je na občinskih in regijskih tekmovanjih sodelovalo kar 10.000. Na srečanju na Ravnah smo dobili delavce, ki nas bodo zastopali na Srečanju kovinarjev Jugoslavije, ki bo letos oktobra v Kragujevcu. Jugoslovanski kovinarji namreč praznujemo svoj dan 10. oktobra, v spomin na leto 1910, ko je Tito stopil v sindikat kovinarskih delavcev. Srečanje je bilo zelo dobro organizirano, predvsem pa so bila dobro urejena delovna mesta. Obogatile so ga tudi spremljajoče prireditve: od- kritje kipa našemu starosti pred Železarno Ravne, podelitve nagrad in priznanj Franca Leskoška — Luke, razstava likovnih del slovenskih kovinarjev, razstava novejših slovenskih inovacij v kovinsko predelovalni industriji itd. Na zaključni prireditvi so najboljši kovinarji dobili plaketo z likom Franca Leskoška — Luke. Plaketa bo tudi v prihodnje ostala naj večje priznanje najboljšim slovenskim kovinarjem. Velja čestitati edinemu tekmovalcu iz DO Veriga Jožetu Novaku za doseženo četrto mesto v skupnem seštevku in za tretje mesto v praktičnem delu med plamenskimi varilci. Prav bi bilo, da osnovne organizacije Zveze sindikatov, kateri člani so tekmovalci, spremljajo dosežene rezultate in jim izkažejo pozornost; prav tako vodstveni in vodilni delavci. Njihovo delo naj se ponovno ovrednoti, dosežki pa naj bodo osnovna merila pri napredovanju. Tekmovalcem gre zahvala za pripravljenost, da pokažejo svoje znanje in delovne sposobnosti pred ocenjevalnimi komisijami in žirijo. Delovno tekmovanje je bilo tudi del prispevka slovenskih kovinarjev k uresniči trd na XI. kongresu ZSS sprejetih besed: »HOČEMO, ZNAMO, ZMOREMO«. Te besede ne smejo ostati samo parola! Marjana Škrbec Predlog za dodelitev pomoči socialno ekonomsko ogroženim delavcem in delavcem za klimatska zdravljenja Enkratne pomoči delavcem je po pregledu naših pravilnikov o delovnih razmerjih ugotovil, da v naši delovni or-cialno ekonomsko ogrožene delavce in njihove družine, razvili še nekatere lastne oblike pomoči. Tako imamo že dve leti ustaljeno metodo dodeljevanja socialnih pomoči pod parolo, da pomoč dobijo tisti, ki so pomoči najbolj potrebni. Vsebina socialne pomoči izhaja iz skrbi, ki delavec iz kakršnegakoli razloga ne more uresničiti pravic iz tekočega dela. Iz dosedanje prakse v okviru socialnega dela v DO pomoč dobivajo: — družine z več otroki, — družine z enim dohodkom, — družine, kjer zakonca prejemata nižji OD, ker delata na slabo plačanih delovnih nalogah, — matere (ali očetje) samohranilke, — delavci z daljšim bolniškim staležem. Prvenstvena je skrb za socialno varnost, ki temelji na delu in delovnih rezultatih, kar tudi spodbuja delavce k učinkovitejšemu gospodarjenju in produktivnejšemu delu. Pri dodeljevanju pomoči je potrebno, da se vsi predstavniki sindikata čimbolj tvorno vključujejo v sistem socialne politike v DO, s tem, da opozarjajo na posamezne socialne primere. Samo tako povezano delovanje lahko rodi ustrezne rezultate na tem področju. Klimatska zdravljenja Pri dodeljevanju pomoči delavcem za klimatska zdravljenja ise prvenstveno upošteva zdravstveno stanje delavca. Predloge posreduje zdravnik OA. Delavce pošiljamo na zdravljenje skozi vse leto v tista zdravilišča, ki glede na zdravstvene indikacije delavcem najbolj ustrezajo. Za enkratne pomoči je bilo potrebno korigirati kriterij dohodka na družinskega člana s tem, da se poviša po pravilih že določeni procent od povprečnega OD v SRS v preteklem letu, in sicer: do 50 % povprečnega OD v SRS v preteklem letu 40 točk 51—59 % povprečnega OD v SRS v preteklem letu 30 60—68 % povprečnega OD v SRS v preteklem letu 20 69—76 % povprečnega OD v SRS v preteklem letu 10 nad 76 % ni upravičen do pomoči. Zgornja meja dohodkovnega pogoja, po katerem je delavec še upravičen do pomoči, znaša 40.820 din na družinskega člana. Pomoč delavcem se dodeli v materialni obliki. Do enkratne pomoči niso upravičeni delavci, ki po kriterijih pravil niso dosegli 30 točk oziroma so presegali dohodkovni pogoj na družinskega člana, to so: 1. Zeleznjak Jože SKK 2. Willewaidt Marija Finančni sektor 3. Hribar Mojca Finančni sektor 4. Rozman Mojca Splošni sektor 5. Vene Boris Orodjarna 6. Mulej Franc Vzdrževanje 7. Lindič Alojz Vzdrževanje 8. Kristan Ivanka Vijakarna 9. Atanasova Marjanca Vijakarna 10. Špehar Anica Vijakarna 11. Černe Anton V erigarna 12. Dolžan Marija Verigama 13. Kavaš Vinko Verigama 14. Mežnarc Mirko Verigama 15. Koščak Marija TIO Razen Špehar Anice iz Vijakarne so vsi zgoraj navedeni delavci v bolniškem staležu nad tri mesece. Za delavce, ki imajo krajši bolniški stalež, se ni ugotavljala upravičenost do enkratne pomoči. Pomoč delavcem za klimatska zdravljenja Letošnji predlog delavcev za enkratne pomoči Zap.priimek in ime st. Skupaj dose-LU/LL> Ženih točk Višina pomoči 1. Kneževič Dane Vzdrževanje 73 14.600 2. Novosel Stefan Verigama 70 14j000 3. Bezenšek Olga TIO 69 13.800 4. Senat Marija Kovačnica 69 13.800 5. Mohorič Ljubo Verigama 69 13.800 6. Muhovec Vida TIO 69 13.800 7. Jandrijevič Nevenka Vijakarna 68 13.600 8. Zrnič Ružiča Verigama 66 13.200 9. Borčič Adam Verigama 66 13.200 10. Lazarevič Stana Vijakarna 66 13.200 11. Dogič Ibrahim Verigama 64 12.800 12. Žbogar Stanka Tehn. sektor 63 12.600 13. Serajnik Lojzka Kovačnica 61 12.200 14. Bevc Jože Verigama 61 12.200 15. Koblar Lidija Kovačnica 60 12.000 16. Dogič Muhamed Verigama 60 12.000 17. Tasič Slavica Kovačnica 58 11.600 18. Salihovič Nafta Verigama 56 11.200 19. Ažman Anton Kovačnica 56 11.200 20. Rozman Zoran SKK 56 11.200 21. Prašiček Julijana Verigama 56 11,200 22. Markovič Milutin Verigama 56 11.200 23. Krbavc Ivica Sidrne verige 55 11.000 24. Pertnač Martin Vzdrževanje 55 11.000 25. Šabič Semsa Kovačnica 54 10.800 26. Šabič Ferid Kovačnica 54 10.800 27. Vendramin Majda Kovačnica 53 10.600 28. Simič Dragica Kovačnica 53 10.600 29. Mujezinovič Nurija Sidrne verige 51 10.200 30. Bratuša Alojz Kovačnica 50 10.000 31. Jelenc Dušan Vzdrževanje 50 10.000 32. Potočnik Helena Splošni sektor 50 10.000 33. Hančič Ivanka Kovačnica 49 9.800 34. Subotnjički Alojzija Kovačnica 49 9.800 35. Supukovič Mina Verigama 46 9.200 36. Urgelj Franc Sidrne verige 45 9.000 37. Muršec Albin Verigama 44 8.800 38. Mohorič Alojz Sidrne verige 43 8.600 39. Fister Lovro Verigama 43 8.600 40. SukobiljeVič Ivka Vijakarna 43 8.600 41. Matjaševič Mato Komerc. sek. 42 8.400 42. Lovič Olga Kovačnica 41 8.200 43. Seferovič Devad SKK 40 8.000 44. Telalivič Sadeta Verigama 36 7.200 487.600 Pomoč delavcem za klimatska zdravljenja Klimatsko zdravljenje so koristili naslednji delavci: Zap. prjjmek in ime st. TOZD Višina pomoči Kraj zdravljenja Termin 1. Žalec Franc Kovačnica 31.800 Laško 8. .4- -17. 4. 2. Joskič Mato Sidrne verige 27.000 Laško 8. 4, —17. 4. 3. Jalen Ivanka Fin. sektor 13.800 Laško 9. 4, —19. 4. 4. Mulej Darja Spl. sektor 19.200 Laško 9. 4, —19. 4. 5. Markovič Miilutin Verigama 28.800 Laško1 21. 4, —30. 4. 6. Golub Nenad Kovačnioa 12.000 Laško 11. 5, —21. 5. 7. Levstik Vera Verigama 27.210 Laško 15. 5, —19. 5. 159.800 Tov. Vera Levstik je ko- Glede na višino denarnih ristila klimatsko zdravljenje samo štiri dni. Zaradi smrti v ožjem sorodstvu je morala zdravljenje prekiniti. Imenovana je 27. 2. 1986 doživela nezgodo na delu in bila isti dan tudi že operirana. Ob odpustu iz bolnice so ji kirurgi priporočili rehabilitacijo v zdravilišču. 1. 4. 1986 ji to zdravljenje na Medobčinski zdravstveni skupnosti v Kranju ni bilo odobreno. Zato predlagamo, da se ji omogoči omenjeno rehabilitacijo v zdravilišču s tem, da se finansirajo kompletni stroški zdravljenja. 10-dnevno zdravljenje s potrebno terapijo znaša še 43.290 din. V letošnjem letu so za klimatska ždravljenja upoštevani delavci, ki so dosegli 20 točk. Izračunana vrednost točke za klimatska zdravljenja znaša 600 din, za denarne pomoči pa 200 din. Vrednost točke se izračuna glede na razpoložljiva sredstva in število upravičencev. Od izračunane vrednosti točke in vseh točk, ki jih pridobi delavec, je odvisna višina pomoči posamezniku. sredstev, ki so bila na razpolago in ki so še ostala za socialne pomoči v letošnjem letu, se ugotavlja, da se je zmanjšalo število delavcev za klimatska zdravljenja kar na polovico in prav tako tudi za ca. 10 delavcev za denarne pomoči. Vzrok za to je relativno nižja vsota razpoložljivih sredstev za ta namen v primerjavi z lanskim letom, na kar pa vpliva visoka stopnja inflacije. Potrebno bo že sedaj razmišljati o višini sredstev namenjenih za socialno ekonomsko ogrožene delavce za prihodnje leto in o tem zavzeti določena stališča. Podatki kažejo, da splošne zmogljivosti naše družbe za solidarnostne oblike »socialne pomoči« postopno usihajo. Izjemno visoka stopnja inflacije povzroča vse večje padanje življenjskega standarda vseh plasti v naši družbi. Tako se bo potrebno omejiti na najnujnejše primere, kar se seveda skuša v največji meri upoštevati že sedaj. Marija Zupanc REORGANIZACIJSKA KOZ(la)ERIJA Ha, so mislili, da nas bodo, ampak mi se ne damo. Kdo pa mislijo da so? Ali menijo, da imajo oni vse v rokah, da se jih bomo vsi bali? Ali mislijo, da bomo kar tako, za eno piškavo poravnavo glasovali ZA? O, bo pa treba vsaj nekaj več poravnav. No, eno smo že dobili, vsaj dve, tri se bodo še prilegle, potlej bomo pa videli. Pa tudi z drugačnimi predlogi bodo morali priti pred nas — bazo. Bodo meni sadili rožice, da bo delo bolje organizirano, da bomo bolje in več naredili. Ja, a se jim je »zro-lalo«, da nam ponujajo več dela. Kdo pa je še tako zažagan, da mu je za več dela? Najbrž komisiji, ki sedi in klepeta ure in ure, potem pa »naštrika« takšen predlog, ki ni na kožo niti delavcem niti vodilnim. No, ampak smo jim pokazali, kaj si mislimo o njihovem »štrikanju«. Ne gre, pa mirna Bosna. Tovariši iz komisije poiščite si drugo delo, kajti reorganizacije vam očitno ne gredo od rok. Priznam, da so bili falot j e iz komisije dovolj zviti. Ko so zadevo spletli, so jo dali »v preverko« na razne organe izven fabrike. Tam so jim ploskali in jih hvalili. Prav smešno so izpadli, ko so nas masirali na zborih z raznimi zgodbami o inženirjih v proizvodnji in podobnem. Lepo vas prosim, čemu nam pa bodo inženirji? Naj bodo na skednju, tam naredijo še najmanj škode s svojim neznanjem. Jaz bi jih že dal v proizvodnjo, to ja, vendar za stroj, naj transportirajo, da bodo videli, kje kruhek jim beli zori, na jablani ali na hruški. Saj ni, da bi pravil, sedaj naj ti pride takle inženirski zelenec v obrat komandirat, komandirat nas, ki smo že po deset, dvajset let tam in vse znamo. Ce česa slučajno ne vemo, (vendar tega skoraj ni), vprašamo mojstre. Ti so res alfa in omega, ne tako kot včasih, ko so nas le priganjali k delu. Pri mojstrih imamo res srečno roko, nikomur nočejo nič žalega, veliko vedo, predvsem pa nam dajo mir — ej, to ti je kader. No, pa da ne bi bil kdo užaljen, naj pohvalim tozdo-vodja. Naš je res dober. Vedno se trudi, da ti kaj »zrihta«, če ne drugega pa dobro pogodbo, kar ob teh cenah .ni zanemarljivo. Je človek na mestu, pa pika. Tudi če ga oni zgoraj zaradi tega dajejo v »šraubštok«. Zanj se bom vedno potegnil, pa pika. Je že tako: roka roko..., obe pa obraz. In ti gredo tile iz komisije žagat takega človeka. Ja za »pošiznit«. Kje pa bomo še kakšnega takega dobili. Upam, da sem povedal dovolj. Sem si vsaj malo dušo ohladil. Upam tudi, da bo onim zgoraj jasno, da je treba komisijo odžagat. Ker pa bi se kakšna dodatna poravnava sem in tja prilegla, naj se določi novo komisijo — nova komisija, nov predlog, nova poravnava — to naj bo smisel reorganizacije. Če še ne veste: denar je sveta vladar! eden tistih PROTI Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Vijakarna : Kovačnica : Verigama: Tehnični sektor: Splošni sektor: Komercialni sektor: Marija Stražišar, Bojan Lemut Anita Seršen Brigita Rupar, Rajko Žemva, Majda Zupan, Dušanka Pavlovič, Mojca Kerič, Antonija Svenšek Samo Zupan, Stanislav Krivec, Janez Smole, Anton Špendov Fanika Zupan Brigita Žižek Prišli iz JLA: Orodjarna: TIO: Vzdrževanje: Sidrne verige Kovačnica : Franci Crv Vladimir Valjavec Boris Gorenc, Ignac Udovč Robert Radanovič, Sabahudin Bešič, Boštjan Mengeš Zoran Mudrinič Prenehali z delom: Vijakarna: Kovačnica : Sidrne verige: Orodjarna : Vzdrževanje: SKK: Splošni sektor: Tehnični sektor: Barbara Pemuš, Marija Kramli Franc Žalec Jernej Majetič Igor Kralj Jožef Potočnik Marjan Rozman, Vera Božič Franc Božič Ivan Markovič Odš'i v JLA: Verigama : Sidrne verige: TIO: Branko Dolanc, Jolando Bobnar, Janez Prek, Brane Vovk, Toni Svetina, Vojko Frelih Marko Rogač, Franc Perko, Robert Prešeren Aleš Ježek, Anton Ambrožič, Janez Zupan, Rajko Mulej, Klemen Hribernik Rodili so se: Marjani Atanasov iz Vdjakame hči Petra ..... K -__________________Kadrovska služba VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na osnovni šoli v Gorjah je šesti razred izdal zelo ličen »almanah« z naslovom »Pesmi 6. razreda«. Zaradi celostnega vtisa jih objavljamo v »faksimilu«. V spomin Ivanu Markoviču Topli južni vetrovi talijo zadnje zaplate snega, pobočja zelenijo, poti pa bodo poslej samotnejše. Za vedno jih je zapustil naš sodelavec in prijatelj Ivan Markovič. Odtisnimo si v spomin Ivana, ki je s svojo vedrino zapolnjeval prostor in izžareval radosti, ki jih daje življenje. Spominjamo se širokosrčnega moža, mehkega in nežnega, predanega delu in želji po ustvarjanju. Spominjamo se fanta s trobento, prežetega z lepoto, ki jo daje glasba. Vse to ohranimo v spominu in še mnogo, mnogo malih stvari, ki so bogatile Ivanovo življenje. Mati ga je prvič naslonila na svoje nedri pred dvainpetdesetimi pomladmi v okolici Čakovca, kjer je oče v potu svojega obraza služil težak in trpek rudarski kruh. Vihre druge svetovne vojne se odplavile njegovo družino v fašistično Nemčijo, od koder so se vrnili na Gorenjsko, v Hlebce. Tako so Ivanovi umirili svoje življenje ter se vkoreni-nili, da bi Ivan odgnal v fanta, ki se ga spominjamo kot litostrojskega strugarskega vajenca in nato člana kolektiva Veriga in Tovarne industrijske opreme. Zahvale Ob nenadni in boleči izgubi drage mame TEREZIJE ŠINKO se sodelavcem iz Vijakarne iskreno zahvaljujem za venec, ožjim sodelavcem pa za spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Erika Arh in sorodniki družine Šinko Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA MARKOVIČA se iz srca zahvaljujemo za podarjeno cvetje, izražena sožalja, zahvaljujemo se za izrečene besede ob odprtem grobu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Nada, hčerki Ingrid in Karmen Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem sodelavcem Vc-rigarne za izrečeno sožalje in za denar namesto venca. Sin Franc Kranjc Sodelavcem Sidrnih verig se najtopleje zahvaljujem za izrečena sožalja ob smrti mojega očeta in za denar namesto venca. Franc Kuhar Kot mladega nadobudnega fanta se ga spominjamo, ko ga srečamo v glasbeni in dramski dejavnosti. Povsod je iskal stik z okoljem, z družbo, z ljudmi, ki so ga voljno in široko sprejemali. Resno in zavzeto je sprejemal zadolžitve, ki mu jih je nalagal kolektiv ali sodelavci. Tankočutno in s posluhom je znal streči prijateljem in sodelavcem, z njimi deliti tegobe in radosti. Ivan ni znal odreči. Mnogo prerano je usoda napravila vrzel med prijatelji in sodelavci, ki ostajajo nemi ob spominu nate, Ivan. ^Òeàei zap&aecLi PRVA Veruj le v tistega boga, ki dobro ti pogodbo da! DRUGA Ne bodi poleg, kjer garajo, naj norcem to zabavo dajo! TRETJA Ko greš na malico, pohiti, saj spi se lažje, če smo siti! Četrta Ko v menzi ješ, vse posvinjaj, na levo, desno popacaj! PETA K ograji pridi, ko otrok obišče te in igraš tarok! SESTA Do dveh ne čakaj pri »mašini«, pol ure preje le izgini! SEDMA Med šihtom čimbolj se naspi, spočiti popoldne več stori! OSMA Pravice svoje bolj forsiraj in pri dolžnostih le zaviraj! DEVETA Ga včasih srkni kakšen liter, naj to bo pivo, vino, bitter! DESETA Na sejah vedno bodi proti, naj te noben vzrok ne zmoti! JatèÓ. A* Joùfit J&tćeu jt JetrAsu-Z tt UaKonJ Jet /HLOsluO. Judteu /u. avt-J*, f ■MAl v8. Ao-tL ji ji Avid? jJfcu. u &. -kaj 'la /,>t jww, / Ž&- ja ie. gozdno Janji Mt*. AtrjvA&oii' ogjuL dn zaÜa. AMLjcjd. 's*4UtUls debutò. -Ztyì jìfy- JtUA*' dolj&U Mi iaJuc-n dthtSK eia*, ■A. , /***'*~V4ó& gzatt Ilio. baffone dt doto&i* °od/mtKt ftdL'jtmtcp*u. *•***- *aidra*dt JuucaIu. xant io : Mögt ^ MnitiSém M4. fM, èejtav- ySJxna. X Auja.^ /m0y3L,/l^4K' dm*, A 'jnttdvtdti, Uu.‘f*-4~-Ah /ter Jonese snuG. jfiMs /h*' Aùui^a. ’ U*< r*A, stil/^tt/a. deute*. t Sfi jéedjt, ^j'tioee "4>°ct Cttues- »tä^ inZi'jMŠu'ča. Lt)tvfc«v iCiueù'Je. /tese/tZct, It/tOtfSuL tTWUL Jt CoviCJ? emJadt. dSU M Jdifei A’ Ce AtUšt Mrne-nt. jdu' éftct- XjtMuA'J* Test*/ /UmttMA. ji kuiUjt, V&Mjo d*HAÀjtV/à/hCJeee. /**■/*z JMh aeHttd., eù*ft Anto sc fiMm*. /»LA*. JeAtrtt pustot, /tt. Àgtt1 Jx> OtHmreau.< VtcaSHJtdl,-It* MCtr Ajda., dee d*uexAj attinta. St- jMsia. % futriin-'luni... , iuUse A /aueUtJ, iolk'iačtJZ/A enadtnel Je jurcdrffT4i£\ jiuJaa/'Aedi 4i ZcoeJt/v v / ttaUJčjo -fit’ je. noL': /JteUt't Juh' / /totJi/At eJCceltfitf o e*, met bUmtr -°*' •**■ j&uuil'. &ntrii*', v ljeAteion* /rueieJti ‘ JL- /dtoddiof /raJeks- /uaUl* 'f Ao&*l Jo /S-/meHo lAjjJotf Vandi/- Ifitam- .kaidclt' Jr, 0/3 Jjudea- A* fhdudd*' • Jc d Uea. h>mM*' / det- Ar~ JC X*. A+i-itn* ■ d*L*s /•oulr- Ju S~t*dt Z '~rhn* /nUtien^-cteUOi? ' Obvestilo o letovanju Približuje se čas dopustov, zato naj vas seznanim z nekaterimi novostmi na tem področju, ki se nanašajo na lokacijo prikolic in prijavljanja v kampih. Kraji, kjer imamo locirane prikolice so večini poznani, navedem naj, da so to: terme ČATEŽ -—• 2 prikolici AT MAREDA — 2 prikolici AT MEDULIN — 4 prikolice AT CIKAT — 4 prikolice AT STRAŠKO — 2 prikolici Razvrstitev prikolic v kampih je razvidna iz skic, kjer so vrisane naše prikolice. Teden dni pred nastopom letovanja, tako v prikolicah kot v domu, se mora nosilec prijave oglasiti v prijavni službi, kjer prejme napotnico in ključ prikolice. Opozorim naj, da se mora prijaviti vse osebe, ki odhajajo na letovanje. Tisti, ki boste letovali v prikolici, morate ob prijavi navesti točno število oseb, rojstne podatke in številke osebnih izkaznic — za vse polnoletne osebe. Prijavnico ste dolžni oddati v recepciji kampa. V letošnji sezoni se mora plačati v vseh avtokampih turistična taksa, ki jo plača vsak sam. Točnih informacij o višini takse še nimam, predvidevam pa ceno med 140 do 200 din dnevno na osebo. Turistična taksa se ne plača v termah Čatež in v počitniškem domu v Crikvenid. Ob prihodu v dom se mora vsak javiti upravniku in mu izročiti napotnico za letovanje. Pokazati mora tudi osebne izkaznice zaradi prijave gostov. Vsem želim prijetno letovanje in obilo sonca. Stane Logar mcdulin »AVLJAK :AMD(S" TiNANCA R.Z. DOMAČE ŽENSKO IME NR Č VSAKDANJI porabnik tESTNB 4VETILKH MIRNO pgE. PROSTO ŽIVLJENJE V NRRRVI IME PEVKE SPIROVE ORIENTAL-Barvilo za lase Rimska iooo TORBA ZA SPISE AMER.FILM-IGRRLKR DONNA NAS LETALSKI PREVOZNIK Beseda enozloz-n/ca brez no&lrsr KRrj v BLIŽINI CERKNEGA POZITIVNA ELEKTRO- DA VOD3F) SflLVRNKE 1 1 1 1 1 DEČEK S ĆUDEZ.NO SVETILKO NAJBOLJŠI KOMIK AM-NEMEGA FILMA BUSTER OČESNA MREŽNICA ME STO V MAKEDONIJI TATINSKA PTICA JUNAK iz. KNJIGE DŽUNGLA VELIKA POSODA zR TEKOČINO VRBN3E ■ PREDLOG IME TV NAPOVEDOV CENTRIH GLRŽ TROBENTE PIHALNI IN STRUM. MZDELEKIZ 'VLAKEN •ALI ŽICE KLAVIRSKA • TIPKR ZMLETO llTC — VRH V JULIJCIH OZEK KOS BLAGA GL. MESTO KENIJE ITAL NAFTNI KONCERN NEKDANJI (■javno PISAR °¥>RRT zfl IZDELAVO sira tropska ovijalko vzpenja/.- NEM-FILOZ-j IMMRNUEL jFoTOGRRF. RPARAT VULKRN NR FILIPINSKEM OTOKU M IN DANflO VODJA £ K K ANDREJ KURENT BEOGRRJ • GLAS-SKUP. VNETJE SLUZNICE VRSTB Ž-IRBFE VRSTA vrbe lENfl ADfìMfì KOPITAR S TRO&R5TIM NOSOM SLOV-NARODNA J £D ITA L13 lì Star.naziv ZA SlRlJOZ MEZOPOTAtf oddelek RlM.KONJEM OSEBNI ZAIMEK NÖ6T5RU6C-LIGAS IZ E-AČKE TOp. ATLANTS- KI f AKT MESTO Nfl PORTUGAL-OSVOBODIL-FRONTA . TURČIJA VALJEVO nrtan Ino Pismeno POROČILO CANKflß NORVEŠKA ENOTNO DOLOČENR CENA Zfi &LRGO ALI STORITVE GLRVMO ME STO TURČIJE IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. nagrada — Janez Bobič, Verigama 2. nagrada — Miha Vidic, Verigama, Jože Malfar, Vija-karna 3. nagrada — Sandi Kokalj, Verigama, Lovro Fister, Verigama Saprai ■lili «......A\ ' > ? f > rA 5^4 «S M, SÜ2£ä AUTOCAMf CT K M.