Ameriška Domovina
NO. 94

ESU
O
AM€MCAN IN-SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. MAY 13, 1954
ŠTEV. LTV —VOL. LTV
M'CARTHY V OSPREDJU POLITIKE
Dvoboj senatorja in armadnega tajnika se nadaljuje. McCarthy bo igral veliko vlogo v jesenskih volitvah.
WASHINGTON. — Združene države imajo veliko armado, ki ni natrpana s komunisti! Tako je jezno zabrusil v obraz armad ni tajnik Robert T. Stevens senatorju McCarthyju tekom za-slišavanja v ponedeljek.
To je bil že trinajsti dan pri eevanja armadnega tajnika pred odborom, ki mu načeljuje senator McCarthy, lovec št. 1 na komuniste.
Prizadevanja republikancev, da bi okrnili ali ukinili ta zasliševanja, ki so televizirana po Vsej deželi, so se izjalovila, toda jih bodo pri prihodnjem za-slišavanju spet obnovili.
WASHINGTON. — Republikanski narodni odbor je pripravljen, voljan in celo nestrpen, da pošlje senatorja McCarthy ja prihodnjo jesen v katero koli senatorsko ali kongresniško kampanje, kjer bi republikanci kandidati želeli njegovo pomoč.
Tako je bilo izjavljeno v naj-višjih republikanskih odgovornih krogih. Vsa poročila, da bosta predsednik Eisenhower in ^eonard W. Hall, predsednik odbora narod, republ. stranke, za-branila McCarthyju nastope in agitiranje, so brez podlage in Napačna.
Dejstvo je, da so: kandidati, ki andidirajo za kongres, svoji astni “bossi” in strankin aparat -°- samo skrbeti, da ugodi nji. cvim željam in zahtevam.
Ako na primer kak. senator j. letos izvolitev ter izrazi že-1°. da bi rad kot govornika se-atorja McCarthyja, je dolžnost rankinega vodstva, da mu ga °slje. Isto pravilo velja v de-^okratski stranki. Enaka je Oacija tudi v kampanjah za ezne kongresnike.
^Vsaka sugestija predsednika senhmverja, ali predsednika odne republ. stranke, da se
je ^yja ne P0Š1Je tja, kjer m* 2elJen in zahtevan bi bila soorirana
Molotov je udrihal na konferenci po azijski zvezi
mrirana.
JV/r---------—----
°der odlok govemerja
Lauscheta
J *“DLUMBUS. — Governer F. A kausche je odločil, da se ne državi Texas 59-letnega Igo?’. ^aira> ki je pobegnil leta ted ,*z ieče v Texasu ter živi od aj v Toledo, kot pošten in ostovan državljan. — Gover-rekel, da bi ne bilo ustre-
Rekel je, da bi bila zasnovana zveza nadaljni vojaški blok proti ljudstvom Azije.
ŽENEVA. — Sovjetški zunanji minister Molotov je v torek udrihal po od Združenih držav predlaganem načrtu za ustvari tev varnostne zveze v južnovzh. Aziji. Mirovni razgovori glede Indokine, ki sb obtičali na mrt vi točki, so bili začasno odloženi.
Molotov je opisal predlagani azijski pakt kot “novi vojaški blok proti ljudstvom južnovzh. Azije” in dejal, da je “v nasprotju z interesi miru.”
V torek ni bilo zaznamovati nikakega napredka v poizkusih rešitve korejskega vprašanja. — Nadaljevanje razgovorov o In-dokini je bilo določeno na drugi dan, to je v sredo. Pri teh razgovorih bodo zastopani: Velika četvorica, Rdeča Kitajska, zastopniki treh indakitajskih držav — Laosa, Cambodije in Vietnama ter predstavniki Viet-minha.
Francozi so izjavili, da sicer nasprotujejo glavnim točkam vietminhskih predlogov za premirje v Indokini, da pa dajejo ti predlogi osnovo za nadaljne diskusije. Francozi so jasno povedali, da niso zavrnili vietminhskih predlogov, o katerih pravijo Združene države, da so zasnovani tako, da se izroči Viet Nam, Laos in Cambodia pod komunistično kontrolo.
Molotov je ob tej priliki naredil tudi nadaljni pizkus, da bi bila Kitajska sprejeta kot članica Velike petorice, katero prizadevanje. je doslej dosledno in uspešno blokirala nekompromisna opozicija Združenih držav.
Konec ^ ^es za az^° pogdbo
Zaslišavanje sporne zadeve med McCarthyem in armado se bo nadaljevalo na javnih sejah.
WASHIINGTON. — V glasovnem razmerju 4-3 so senatni preiskovalci v torek odklonili republikanske in demokratske poteze, da se ofcrne, skrajša ali konča zaslišavanja v zadevi Mc-Carthyjevih obtožb armade.
Senator Mundt, republikanec iz S. D., je imel pri vseh odlovih odločilen glas. Glasoval je demokrati proti predlogu republikancev, dočim je bil ob strani republikancev proti demokratom.
Končni zaključek dolge štorije je, da bo moralo vseh šest gl. oseb v tej kontroverzi, ne samo armadni tajnik Stevens in senator McCarthy, še nadalje pričati in da bo njihovo pričanje ter križno zaslišavanje na javnih sejah še nadalje televizira-Poleg teh bodo morale nastopiti tudi druge priče in vsa stvar se utegne vleči tedne ali celo mesece.
Mundt je še pred glasoanjem izjavil, da bo glasoval proti vsakemu predlogu, da bi se skrajšalo ta zaslišavanja, če bi katera koli glavna oseba v tem sporu izjavila, da so zaslišavanja ‘nepravična.”
To pomeni, da se bo komedija, ki se vleče že toliko časa in ki je oddajana po televiziji, še nadaljevala.
Bolničarka "angel trdnjave" je menda še pri življenju
To je junaška bolničarka, ki je stregla ranjencem in u-mirajočim v temnem podzemlju trdnjave Dien Bien Phu.
^ož
Pravici, a nazaj v
če bi ječo.
o
se poslalo
proces proti morilcu
CITY. - Tukaj se 6 proces Proti 43 letne-tri A'dbertu Coffiu, ker je ubil pl6darnerIške lovce, katerih od hasp e^°:V °glodana trupla so _____Preteklo poletje v gozdu.


Vremenski
prerok
pravi:
V gl. mestu Hanoiju se sliši grmenje topov
Napadi in boji se vrše zdaj zapadno in vzhodno sedem milj od glavnega mesta.
HANOI, Indokina. — V tem mestu je bilo v torek slišati grmenje topov, ko so uporniki zavzeli neko utrjeno postojanko1 na zapadu, francoski letalci pa so razstrelili tri komunistične u-trdbe vzhodno in sedem milj od mesta, v katerem vlada velika napetost.
Francoski letalci so uničili komun, utrdbe in železniško ter cestno življenjsko žilo med krajema Hanoa in Haiphong.
Francoska visoka komanda pravi, da so bili bunkerji in mu-nicijska skladišča, kar so v torek razbili francoski letalci, zgrajena v zadnjih dveh mesecih z namenom ofenzive proti Hanoiju. --------------o—-----
časi, komer čast!
HANOI. — Komunistični radio je naznanil, da je 8000 francoskih in domačih brambovcev trdnjave Dien Bien Phu, ki so bili zajeti, deležnih skrbne zdravniške nege in postrežbe, in to zaradi “nezaslišanega junaštva” s katerim so branili trdnjavo.
Francoska vlada je prepovedala nastop moskovskega baleta
Vi i!*1168 issno in mrzlo podne-ln Ponoči.
...______________________________
dva nova sodnika
Washington. — Predsiednik; Eisenhower je imenoval Wallace Kent-a iz Kalamazoo, in Ralpha M. Freemana iz Flint, Mich., za federalne sodnika,
Sovjetski ambasador je protestiral proti odloku in po-trganju komunističnih zastav.
PARIZ. — Napovedani nastop moskovskega baleta w pariški Operi je francoska vlada inde-finitivno odložila, ker se boji protikomunističnih demonstracij in izgredov.
Protikarhun. občutje v Franciji je doseglo nov višek s poročili o veliki pomoči Rdeče Kitajske vietminskim borcem, da so mogli zavzeti trdnjavo Dien Bien Phu.
Francozi so napadli gl. stan komunistične partije ter pretepli mnogo prodajalcev komunističnih časopisov na mestnih ulicah Po vsej Franciji so tudi potrgali z drogov komunistične zastave.
Francosko zunanje ministrstvo je nato naznanilo, da je bil nastop moskovskega baleta in-definitivno preklican, ker bi u-tegnil izzvati resne nemire in izgrede.
Francoski premier Laniel je pozval v svoj urad sovjetskega ambasadorja Sergeja Vinogradova ter mu povedal o odloku francoske vlade.
Poučeni krogi pravijo, da je sovjetski ambasador protestiral proti temu odloku ter proti po-trganju in uničenju komun, zastav, ki so bile izvešene v pro^ slavo zmage nad nacijskimi armadami v drugi svetovni vojni,
HANOI, Indokina. — “Angel trdnjave Dien Bien Phu” ho morda prišel nazaj med svoje.
Ta “angel” je bolničarka Genevieve de Galard - Terraube s činom poročnika, ki je stregla ranjenim in umirajočim ranjencem trdnjave Diem Bien Phu. — Komunistični radio namreč poroča, da je avtoriziral “francosko zdravniško osebje, vse od bolničarjev in bolničark do poveljnikov - zdravnikov,” naj ostanejo v trdnjavi ter poskrbe za tamošnje ranjence.
Bolničarka Galard - Terraube je bila edina ženska bolničarka v trdnjavi. Ali je tudi ona še med onimi, ki še strežejo ranjencem v temnem podzemlju porušene trdnjave, to samo komunisti vedo, o čemer pa ničesar ne omenjajo.
Radijska oddaja komunistične visoke komande je v torek potrdila odlok, da smejo Francozi evakuirati iz trdni: ve svoje ranjence, po katere naj pridejo s helikopterji, ker letališče za pristajanje in odletanje letal je bilo razstreljeno. Vsi helikopterji morajo biti označeni z znaki Rdečega križa.
Arena zgorela
PORTSMOUTH, O. — V Buena Vista je zgorela arena, v kateri so trenirali arabske konje. Škoda znaša 100,000 dolarjev.
Dulles, ki si prizadeva ustvariti združeno azijsko protikomunistično ironto, ie dejal, da Zapad ne bo nikoli malodušno odnehal. —
Državni tajnik je tudi zanikal, da bi na ženevskem posvetu doživel diplomatski poraz.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je apeliral na kongres, naj dovoli administraciji svobodno roko v upo-bi denarnih vsot, ki so bile določene za Indokino, da se s tem denarjem oboroži države-članice njegove predlagane azijske obrambne zveze.
Dulles je stavil ta predlog kongresnemu odboru za zunanjo politiko na tajni seji.
Administracija je že prej vprašala kongres za dovoli-tev nad en bilijon dolarjev za protikomunistični boj v Indokini. 1 a vsota naj bi bila razpoložljiva v poslovnem letu, ki se bo pričelo dne 1. julija.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
BANČNI ROP
Wooster, Ohio. — V ponedeljek sta dva roparja oropola Farmers and Merchants banko v Smithvillie za $4,500 ter z avtomobilom pobegnila.
NE SME Z MESTA—Sgt. D. W. Dunning iz Minneapo-lisa ne sme zapustiti svojega. mesta, četudi bi ga hotel. Podstavek stare cestne svetilke je nagrizla rja v taki meri, da se je svetilka začela nagibati. Dunning je šel prav v tem času mimo in je svetilko podpiral tako dolgo, dokler jo niso prišli delavci popravljat.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je v torek dejal, da se on zavzema za stvoritev južnovzhodne azijske varnostne zveze, ki bi onemogočila ali strla napade komunističnih sil v Indokini.
Istočasno je dejal, da četudi pade vsa Indokina v 'komunistično oblast, bi mogla protikomunistična koalicija še vedno držati v svoji oblasti ostalo južno-vzhodno Azijo, ki je sila važna za varnost Združenih držav."
Dulles je priznal, da bi izguba po komunistih ogrožene Indokine znatno otežkočila rešitev ostale južnovzhodne Azije. Toda, je dejal, Zapad ne bo nikoli malodušno odnehal.
Zavezniki se upirajo
Že vse od 29. marca, ko je Mr. Dulles prvič javno pozval na združeno fronto, se Britanija, Avstralija, Nova Zelandija in drugi zayezniki branijo velikih zaobljub in obveznosti, ki bi vsebovale naglo akcijo za pomoč francoskim branilcem.
Dulles je dejal časnikarjem, da bi morala taka zveza javno izjaviti, da je pripravljena nastopiti z oboroženo silo, če bi jo komunisti izzivali in ogrožali.
V tej zvezi bi morale biti pred vsem tri indokitajske države — Laos, Cambodia in Viet Nam.
Ameriška politika je usmerjena v prizadevanje, da se reši južnovzh odna Azija pred komunistično dominacijo.
Nesoglasje s Trumanom
Komentirajoč o ostalih svetovnih razvojih je Dulles tudi dejal, da
NE SOGLAŠA z govorom bivšega predsednika Trumana, iz katerega je bilo posneti, da je Eisenhowerjeva administracija bodisi zanemarila ali pa opustila nestrankarsko zunanjo politiko.
OBSODIL je znova komunistično Kitajsko kot napadalko, ki je ubila ali ranila nad 100,000 Amerikancev v Koreji. Rekel je, da ne bo postopal s Kitajci v Ženevi ali kjer koli drugod kot z osebnimi prijatelji, dokler rte opero s sebo teh svojih made-žev._
ZANIKKAL je, da bi utrpel diplomatski poraz na sedanji ženevski konferenci, že od vsega početka ni imel dosti vere, da bi se mogel na tej konferenci doseči s komunisti sporazum glede korejskih ali indokitajskih problemov.
DEJAL je, da ne vidi najmanjših vzrokov, da bi moral spremeniti svojo osnovno zunanjo politiko, vključno svojo cesto ponovljeno izjavo o “sposobnosti takojšnjega in učinkovitega povračila kateremu koli sovražniku. Zato nima nikakega vzroka, da bi te svoje izjave o-milil.
ODKLONIL je kot nesprejemljiv komunistični načrt za premirje v Indokini, rekoč, da bi tak načrt vodil do komunistične dominacije vseh treh indokitaj-ških držav.
Dalje je priznal, da so zadnji razvoji, zlasti padec trdnjave Dien Bien Phu, oslabili voljo' Franzozov za nadaljevanje te krvave sedemletne vojne.
Končno je Dulles naglasil, naj nihče ne tolmači njegovih izjav tako, kakor da Združene države pričakujejo, da bo zdaj izgubljena vsa ali večina Indokine. —
Maršal Juin ostane
PARIS. — Maršal Alphonse Pierre Juin, ki je javno nastopil proti Evropski obrambni skupnosti in bil zato odstavljen z visokih vojaških mest v Fran ciji, bo ostal poveljnik vojaških sil Severno-atlantske obrambne zveze v Srednji Evropi.
Osrednje poveljstvo NATO je izdalo poročilo, da maršal Juin ni odstopil, kljub ukoru, ki ga mu je izreklo po njegovem znanem nastopu proti Evropski obrambni skupnosti. To je znamenje, da se strinja s smernicami in načrti te organizacije ter da nima namere v bodoče nastopati proti njim.
Tako je “afera Juin” za NATO končana, ni pa še končana v Franciji. Tam je še vedno precej nevolje na obeh straneh. Borba za Evropsko obrambno skupnost in proti njej se nadaljuje. Predvidoma bo začel francoski parlament razpravo o tem dogovoru po 18. maju.' Iz-gledi za sprejem načrta so pičli, čeprav so izpolnjeni skoro vsi pogoji, ki so jih Francozi za sprejem stavili.
Tajno orožje?
WASHINGTON. — Kongresnik W. L. Hays, demokrat iz Ohio, je izjavil, da administracija računa na deževje v Indokini, ki bo ustavilo komunistično prodiranje.
“Čudoma se čudim, če je morda deževje tisto tajno orožje, s katerim bomo izvajali ‘masivne represalije,’ ” je rekel kongresnik.
Pozor, punce!
WASHINGTON. — Dekleta, vpišite se za mornariške bolničarke, pa se boste ročno poročile.
Tako je posneti iz izjave Capt. Leone Jackson iz Ohio, ki je direktorica ženskega bolničarskega zbora. Ona pravi, da potrebuje letos mornarica tisoč na-daljnih bolničark, ker se vse, ki se vpišejo, skoraj sproti poreče.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Seja—
Dr. Ribnica št. 12 SDZ ima v petek ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. redno sejo. Mesečna seja—
Društvo Napredek št. 132 ABZ ima svojo mesečno sejo v petek, 14. maja, ob 7:30 zvečer v AJC na Recher Ave.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Walter, 20351 Nau-man Ave., se nahaja v Euclid-Glenville bolnišnici, soba št. 505. Obiski so dovoljeni. Ure so od 2 do 3 pop., in od 7 do 8 zvečer. Važna seja—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo nocoj po cerkveni pobožnosti sejo. Katera želi iti 30. maja na božjo pot v Cary, O., naj se zdaj priglasi. Vožnja z busom stane $4.50 v obe strani.
Šesta obletnica—
V soboto ob 8:20 se bo darovala sv. maša za pokojnega Antona Kolenc v spomin 6. obletnice njiegov smrti.
-----o------
Novi grobovi
John Maver
Ponoči je umrl John Maver, 3620 E. 82. St. Pogreb oskrbuje Ferfolijev pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Julia Willem
Po enoletni bolezni je preminula v Doctor’s bolnišnici Julia Willem, rojena Strauss, stara 51 let, stanujoč na 19830 Nauman Ave. Euclid, Ohio. Tukaj zapušča soproga Blase, rojen v Češkoslovaški, sina Blase, sinaho Naomi, brata John Strauss, tri sestre: Angela Susman, Rose Korošec, Jennie Holmes in več sorodnikov. Rojena je bila v Collinwoodu. Bila je članica Dr. Waterloo Grove št. 110 W. C. in Slovenske ženske Zveze št. 14. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Holy Cross E. 200. St. in Lakeshore Blvd. ob 9:00 uri in nato na Cal-: varij a pokopališče.
“Gold Rush”
CLEVELAND. — V nekem kanalu na W. 25 St. in St. Queen Ave. so našli včeraj otroci 45 zlatnikov po 20 dolarjev. Pozneje se je dognalo, da so ti zlatniki del zbirke v vrednosti $60,000, od katere je bilo v pričetku tega meseca ukradenih $3,000. Po vsej priliki je moral tat, ki je bil nemara v strahu, vreči zlatnike v kanal.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Združene države so dobile zanesljive informacije, da Sovjetija zalaga uporniške sile v Indokini z vojaškimi svetovalci vse od vojaških zborov pa doli do divizij.
ŽENEVA, — Angleški minister Anthony Eden je včeraj pozval komuniste, naj prenehajo s svojo propagando ter pristanejo na sporazum za končanje sedemletne indokitajske vojne.
GRAFENWOEHR, Nemčija. — Semkaj je priletel z lahkim letalom in oblečen samo v spodnji obleki nek 23 let stari Čeh ter zaprosil oblasti za politično pribežališče.
Ameriška Domovih
?/%• 1%/mM
Clair Are.
HEndenon A-SS2S
[XI12i3I3ŠS£SSESS^r Z-SS-T T&a,
Cieveiaiid S, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Oaneral Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for <5 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1903 at the Post Office ’»t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI
Razseljeni prekmurski Slovenci
No. 94
Thurs., May 13, 1954
Bo Zahod pristal na “sovjetski” mir?
Svet je sit vojne in mednarodne napetosti, želi si miru. lo razpoloženje je zajelo množice na Zahodu kot tudi v komunističnih deželah. Kremeljski oblastniki ga dobro poznajo. Iz leta v leto vodijo “akcijo za pravičen mir.” Za njegovo uveljavljanje sklicujejo mednarodne “mirovne kongrese.” Na vseh mednarodnih sestankih govore o miru, ki da je edini cilj njihove politike, pri tem pa se vštrajno in naglo oborožujejo. . .
Kakšen mir pa imajo Sovjeti v mislih ?
Skoraj ob isti uri, ko so se sestali v Ženevi diplomati Zahoaa in Vzhoda, da razpravljajo o ureditvi Koreje in o sklenitvi miru v Indokini, je spregovoril v Moskvi Georgij Malenkov, Stalinov naslednik.
Njegov govor je bil izredno zanimiv, pa tudi dosti poučen. Malenkov je opozoril zahodni svet, da ima Sovjetija prav taka atomska uničevalna sredstva, kot jih ima on. Kdor bi napadel Sovjete, bi naletel na še hujše presenečenje, kot ga je doživel Hitler. Vojskovanje z modernimi sredstvi uničevanja ne bi bila samb velika nesreča za človeštvo, ampak bi pomenilo konec kapitalističnega reda na svetu.
V	enem svojih prejšnjih govorov je Malenkov priznal, da uničenje ne bo zadelo samo kapitalizem, ampak da bo zajelo prav tako tudi Sovjetsko zvezo in ostali komunistični svet.
Ker bi bila vsaka bodoča vojna tako strašna in uničuio-ča, zato se borijo Sovjeti za mir, je zatrjeval Malenkov. Ta mir je mogoče doseči, če le Združene države prenehajo s svojo “napadalno in hujskaško” politiko. Pod ameriško napadalnostjo razume Malenkov odločnost Združenih držav pri zaustavljanju komunistične napadalnosti.
Ko so komunisti hoteli dobiti v svojo oblast Grčijo in so Amerikanci hiteli tja reševat grško svobodo, je bil to za Kremelj ameriški “imperializem.” Ko so Amerikanci po sklepu Združenih narodov hiteli na pomoč Južnim Korejcem, je ves komunistični svet začel govoriti o ameriških osvajalnih namerah proti Sev. Koreji in Kitajski. Že samo dejstvo, da je komunistični Severni Koreji uspelo v kratki dobi zasesti skoro vso Južno Korejo, je bil za pametnega človeka zadosten dokaz, da so vojno začeli komunisti in vendar je vsa komunistična propaganda trdila, da so bili komunisti na padeni, da je vojno začeja Južna Koreja. To ponavljajo še danes.
Kitajski komunisti in Sovjeti podpirajo komunistične upornike v Indokini že vse od začetka. Po zadnjih vesteh so sodelovale pri obleganju Dienbienphu-a enote redne kitajske rdeče vojske in to ne samo topništvo in tehnične čete, ampak tudi pehota. Komunistom je to vse prav in v redu. Ameriška podpora Francozom in domačim protikomunistom pa je “podpiranje kolonializma” in nastopanje proti “narod-no-osvobodiinemu gibanju.’ Komunistična propaganda trobi v svet, da se Ho-Či-Minh in njegovi pristaši ne bore za nič drugega kot za svobodo proti tujim oblastnikom, za nje je ta komunistični revolucionar v prvi vrsti narodni voditelj in narodni junak, potem šele komunist.
Malenkov je v svojem govoru povedal jasno, da z mirom ni računati, dokler Amerika ne opusti misli o oborožitvi Nemčije, dokler se, kot je zahteval Molotov v Berlinu, ne^ umakne jz Evrope in jo prepusti poponoma sovjetskemu vplivu. Sovjeti so predložili celo svoj vstop v Severno-atlant-sko obrambno zvezo, da bi tudi na ta način “varovali” mir. Zapad je ta predlog odklonil.
Nič manj kot iz Evrope žele pregnati Sovjeti Ameriko iz Azije. V Kremlju vedo dobro, da morajo računati z odporom tako v Evropi kot v Aziji samo tako dolgo, dokler je tam Amerika. Če iztisnejo njen vpliv, je glavno opravljeno. Angležev in Francozov, vedo, da se jim ni bati.
Komunistični zastopniki v Ženevi se ravnajo po smernicah, ki jih je nakazal Malenkov-v svojem govoru.
V	vprašanju Koreje so stavili predloge, ki so popolnoma slični onim o zedinjenju Nemčije v Evropi. Če Zahod te predloge sprejme, bo kmau vsa Koreja pod komunističnim nadzorstvom. Da bi komunisti pristali na predloge Zahoda, ki naj bi zavarovali svobodo vse dežele, ni niti misliti.
Še bolj zahtevni so komunisti v pogledu Indokine. Zahtevajo takojšnje končanje bojev, nato umaknitev vseh “tujih” čet iz dežele, temu naj slede “svobodne” volitve pod edinim nadzorstvom domačih oblasti. Francija naj prizna popolno neodvisnost vsem trem indokitajskim državam, ki se bodo imele nato pravico same odločiti ali hočejo ostati v Francoski uniji ali ne. V koliko bodo volitve svobodne, si vsakdo, ki ima le malo pojma o komunizmu, lahko predstavlja. Naj bo razpoloženje volilcev za nje ali proti njim, “narodni osvoboditelji” bodo dobili 90 in več odstotkov glasov. Tako se je zgodilo v Titovini, tako na Poljskem, tako na Češkem in v vseh drugih deželah, kjer so volitve nadzirale ‘“ljudske oblasti.”
Bo Zahod pristal na te zahteve? Ali more, ali sme pristati? Ali nam bo Ženeva prinesla “sovjetski” mir, kot nam v nekdaj Muenchen nacističnega?
Avstrija. Iz Avstrije se oglaša Rudi Glavač, doma iz Dolnje Bistrice. On je sin Glavačovoga Joška. V Avstrijo je prišeo 25. oktobra 1953 v taborišče Asten. Tam se je tudi oženo s hčerko Kolaričevo,ga Jožka i Padarove Treze i to 19. decembra 1953. Rudi Glavač je star 25 let. Zdaj bi rad po novem begunskom zakoni prišeo v USA. — Ka naj stori Rudi i vsaki drugi, šteri je v takšem stališi, ka bi mogeo priti v USA? Najprle naj ide na konzulat američki i naj opita, če ga priznajo za begunca i če je že zadosta dugo v begunstvi, ka bi si mogeo pomagati s tem zakonom. Če tam zvedi, ka je to mogoče, te naj piše kakšemi svo-jemi znanci v Ameriki i ga naprosi, ka bi jemi bio za sponzo-ra i ka jemi posodi peneze za pot. Po tom begunskom zakoni naj mre mora vsakši begunec sam plačati vožnjo. Če znabiti
ima telko penez sam, te naj poišče nekoga, šteri bi jemi bio samo za gologa spomzora (brezi posojila) ki bi jemi najšeo delo i stanovanje. Če se kakši Prekmurec najde, ka bi šteo v tom tali pomoči Rudiji, naj piše na Slovensko pisarno, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio (eli pa na vredništvo Novin pri Ameri-škoj Domovini). Potrebno pisarniško delo opravi pisarna eli naše vredništvo. Mi Rudija Glavača priporočamo našim rojakom, ka se ga usmilijo i če bi što želo več pojasnila^ naj nam piše. Rudi i žena so mladi ljudje i ne nevarnosti, ka se ne bi mogli zlehka preživite v Ameriki.
Iščemo Matjaša Žalig, rojeni leta 1875 v Velkoj Polani v Prek murji. V Ameriko je odišeo ešče pred prvov bojnov i je bio v Či-kagi, v Clevelandi i v Bridge-porti. Eli je komi kaj več znano od njega? Eli znabiti sam čte te Novine. Naj se javi nam eli pa glavnomi uradi KSKJ v Jo-lieti.
»	9 *****9* 1' ff W*9ff
BESEDA IZ NARODA
Doma je ostala žena z malimi otroci. Komunisti so jim zaplenili posestvo in jih pognali od doma. Odšli so k materinemu očetu, ki je letos v starosti 80 let umrl. Sedaj je država segla tudi po tem premoženju in preganjana mati z otroci si mora iskati nov dom. Neki znanec pokojnega je poslal nek paket, ki pa ga uboga vdova seveda ni nikoli prejela. Komunisti nimajo ne srca in ne vesti!
V teh pismih je še mnogo zanimivega. toda naj za danes zadostuje, saj se bom skoro zopet oglasil.
L. Jelenc.
Kmml eerkvesiega pevskega zbora
Chicago; 111. — Cerkveni pevski zbor pri Sv. Štefanu naš vabi v nedeljo, 16. maja, popoldne ob pol treh v novo farno dvorano na koncert. Glavni del sporeda bo izvajal Mladinski dekliški zbor, sodeloval pa bo tudi Slovenski pevski zbor.
Spored koncerta je pester in bo gotovo zadovoljil ljubitelje lepega in izbranega petja, pa naj že govore .slovensko ali angleško.
Vstopnina je samo pol dolarja. Prireditelji prav prisrčno
vabijo vse rojake!
* * *
V	družini Julije in Antona Guštin na 2037 W. 21. Pl. se je oglasila tetka štorklja in pustila zalo deklico, tako je postala naša naročnica ga. Jerica Lagonder
prvič stara mama. Čestitamo!
* * *
V	starosti 67 let je 6. maja umrla na posledicah srčne bolezni ga. Johana Štajer z 2152 W. 21. Pl. Pokojna je bila doma iz Zalega loga pri Železnikih, od koder je prišla v Ameriko pred 45 leti. Zapustila je sina in tri hčere. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
Mladinski zbor pri Sv. Lovrencu
Cleveland, O. — Ali vam je znano, dragi bralci Ameriške Domovine, da imamo v New-ourghu izvrsten mladinski pevski zbor? Kdo tega ne ve, pa tudi oni, ki ste ga že slišali peti, ste vabljeni v nedeljo 23. maja v cerkveno dvorano na koncert, ki ga zbor prireja.
Spored obsega nastop celega zbora, dvospeve in solo točke. Zbor uči že dolgo dobo let naš znani pevovodja in pesnik Ivan Zorman. Njegovo ime in glas jamčita, da bo koncert lep in zanimiv v veselje vsem prijateljem naše mladine.
Vstopnina je $1.00, kar gotovo ni veliko za današnjo draginjo. Imeli boste lep duševni užitek, pomagali boste pa s svojo udeležbo ohraniti ta pevski zbor. Pevci, pa naj bodo odrasli ali mali, vse drugače pojo, če je dvorana polna, kot pa če je slabo- zasedena. Te žalosti jim ne smemo narediti. Zato pojdimo v nedeljo, 23. maja-, po šmarnicah vsi v cerkveno dvorano poslušat petje naše mladine. Začetek je ob osmih zvečer.
Po koncertu bomo še malo posedeli in se pogovorili o eni in drugi stvari. Pozdravljeni in na svidenje!
Jakob Resnik.
-------o-
¥ fari' sv. Kristine pogrešajo slovenščino
Že zadnjič, !ko sem pisal o Ribničanu, sem -omenil, da imam več pisem, ki so jih naročniki AD prejeli iz starega kraja. Pisma so zelo zanimiva, ker pa so razmere našim bralcem v stari domovini precej dobro znane, bom vzel iz njih samo nekaj naj-za-nimivejših odstavkov.
Neki -oče lepo pove, kako iz-gleda v Titovini verska svoboda. V nedeljo sem bil pri hčeri v Kamniku, ki obiskuje frizerski trimesečni tečaj, gola in zavod sta v bivšem samostanu (Mekinje). čeprav je cerkev pred nosom, dekleta ne smejo v nedeljo k sv. maši.
Mlad študent piše: “Zaprosil sem za štipendijo. Priložil sem potrdilo- občine, koliko vsak član naše družine zasluži. Čeprav je bil zaslužek vse prej kot zadosten za življenje, so mi odgovorili, da naša družina ni materialno ogrožena, ker dobimo tudi pakete iz Amerike. Prošnja pa je bila v resnici odbita v glavnem zato, ker hodimo redno v cerkev.
Zopet neko drugo pismo govori o družinskem očetu, ki se je boril proti komunizmu in se po vojni umaknil na Koroško. Angleži so ga vrnili in zadela ga je j usoda kot desettisoč drugih.
Kegljači KSKJ se bodo pomerili
Cleveland, O. — Nocoj ob pol osmih se prične 17. redna letna KSKJ kegljaška tekma v Grdi-novem kegljišču na St. Clair Ave. Končana bo v nedeljo zvečer. Tekmovalci pridejo- iz več sosednjih držav in mest. Nastopilo bo kakih 60 skupin. Kegla-nje bo otvoril Rev. Louis Baznik, župnik slovenske fare sv. Vida s tem, da bo vrgel prvo kroglo.
Vsa KSKJ društva v fari sv. Vida so- združena za to' prireditev v želji, da bi udeležencem tekmovanja poskrbela čim več dobre zabave. Skupnemu odboru načeljuje Mr. Joseph Nemanich, prvi podpredsednik glavnega odbora KSKJ. Da bodo zunanji gostje bolj zadovoljni, bosta v Nar. domu na St. Clair Ave. dve zabavi s plesom. V soboto bo igral Kenny Bassov orkester, v nedeljo pa Eddie Habat. Poskrbljeno bo v obilni meri tudi za žejne in lačne. Kuharice bodo cvrle in pekle ter pripravile kosilo v SND za vse zunanje goste. Na razpolago bo od 12. ure pa do 6. ure zvečer v nedeljo.
Glavni uradniki z glavnim tajnikom Mr. J. Zalarjem na čelu bodo- kegljali v soboto zvečer ob sedmih.
Obeta se dosti zabave za vse člane KSKJ in njihove prijatelje. Odbor vabi članstvo vseh društev KSKJ, naj se v velikem številu odzove in pride na kegljišče in v dvorano SND k zabavi.
Vsi dobrodošli!	M. K.
— Oblasti v Ameriki porabijo-l 0^0^ hodim, vsako leto okoli 25 milijonov' '^sem rojakom dolarjev za čuvanje in vzdrže-i zdrave! vanje pijancev v ječah.	I
Euclid, O. — Ko sem brala dopise g. Antona Grdine o zvo-menju in petju pri Sv. Vidu, o slovenskem misijonu in o vsem drugem, kar imajo rojaki v omenjeni slovenski naselbini, sem se spomnila na čas, ko smo imeli še vse to tudi pri nas pri Sv. Kristini. Danes je- žal vse samo angleško, čeprav je fara mešana. Spominjam se še slovenskih -misijonov, slovenskih pridig in slovenskega petja. Poslušala sem Rev. Voduška, p. Kazimirja Zakrajška. Vsega tega ni več.
Zdi se mi pa, da bi bilo vseeno-prav, če bi imeli tudi, pri nas vsaj včasih slovenska cerkvena opravila. Veliko je talklh, ki ne znajo angleško, pa -nimajo priložnosti, da bi šli k spovedi k slovenskemu duhovniku, župnik Bombač je bolehen in ne more vsega sam. Kako lepo bi bilo, če bi imeli še kakega slovenskega duhovnika vsaj za Veliko noč, za misijone in za 40-urne po-božno-sti. Tako pa moramo hoditi k spovedi drugam. No, kaj hočemo, mora menda že tako biti.
Na Belo nedeljo- je bilo pri nas veselo, slovenska pesem je donela, da je bilo veselje. Da bi bilo le večkrat tako!
Na tem mestu bi rada čestitala Mr. in Mrs. Antonu Grdini k 55. -obletnici poroke, Mr. A. Grdini pa še posebej k njegovi osemdesetletnici. Naj ju Bog ohrani še dolgo- zdrava in zadovoljna!
Prav tako želim čestitati zla-toporočencema Antonu in Marički Gregorač ter Mr. in Mrs. Šebenik. Naj ljubi Bog da vsem še dosti zdravih in zadovoljnih let.
Čestitam vsem, ker ste moji ožji rojaki, saj smo vsi iz istega kraja in nemara krščeni vsi pri istem krstnem kamnu — v farni cerkvi na Brezovici pri Ljubljani. Da boste pa vedeli, kdo da sem, naj povem, da sta bila rnej oče in mati Jakob in Neža -Slevnik, po domače Johanova z Notranjih goric. Imeli smo veliko kmetijo. Sedaj je vse v tujih rokah. Bili smo štirje otroci, pa so razen mene vsi umrli, dve sestri v domovini, brat Johan pa v Ameriki.
Rada bi še zapisala, da mi je všeč, kar piše Jože Grdina o svojem potovanju po- Sveti deželi. Skoro se mi zdi, kot da sama tam
prav lepe po-Helena Somrak.
Koncert pevskega društva “Adrija”
V nedeljo 9. maja ob štirih popoldne je bil v dvorani Slov. nar. doma na Recher Ave. koncert pevskega društva “Adrija.” Zbor je nastopil v raznih kombi-
^ulturna ^ranika
nacijah: mešan zbor, duet in kvartet. Po odmoru pa je podal sceno1 s petjem iz slovenskega narodnega življenja “Kmečko svatbo,” ki jo je priredil, deloma harmoniziral in na odru oživel Tone Šubelj.
Koncert je začel mešani zbor lepo in milo Aljaževo “Slavček,” in nas potem z Maškovo Pri zibeli” uvedel v prelepo pesmico “Mamica moja,” ki je bila na ta materinski dan zapeta vsem našim slovenskim materam na čast in v zahvalo. — Na splošno je mešani zbor majhen po številu, vendar je pesmi prav dobro in dovolj polno podal, le v višinskih tonih bi bil lahko bolj akuraten.
Potem sta nastopili Alice Somrak in Anne Perencevic v duetu z lepo narodno: “Gor čez izaro.” Obe pevki poznamo: močan sopran Somrakove se je lepo ujemal z mehkim altom Peren-ceviceve, tako da sta morali dodati še eno pesem.
Kvartet, ki so ga sestavljali Stanley Lukas, Frank Dbrsch, Frank Koracin in Art Neuman, je podal narodne “Dve let in pol,” “Sem se oženu,” in “Se davno mrači” kar dobro. Basi so bili polni in močni, mogoče malo premočni za lep in čist tenor Lukasa. Vredno je omeniti, da je v kvartetu tudi pevec neslovenskega porekla, ki mu je pa naša -pesem tako globoko segla v srce,' da se pridno in aktivno udeležuje v naših pevskih zborih. Pesem “Sem se oženu” so-morali ponoviti.
Sledeča točka programa je bila Barcarola iz Hoffmanovih pripovedk, ki sta jo zapela: Anne m John Perencevic odlično. Morala sta dodati še eno pesem in izrala sta “Dalmatinskega šajka iša.” Ta -pesem navduši vsakega-poslušalca, pa je tudi nas, saj je bila podana zares občuteno. Pevca sta bila nagrajena z burnim aplavzom.
Prvi del programa je zaključil mešan zbor z venčkom narodnih, pri katerih sta nastopila kot solista bariton Anton Mihe-lich in alt Anne Perencevic. Mi" helich ima zelo prijeten, čist in dovolj močan bariton.
Pp- odmoru so podali “Kmečko svatbo” v dveh prizorih. Vsi pevci in pevke so bili v narod' nih nošah in posebno peče matere neveste Olge Klančar j eve in tete Viole Močnik, ki je bila oblečena tudi v črno svileno obleko, sta padli v oči. — V prvi sceni ženin in fantje pridejo p° -nevesto, v drugi pa oče in mati podelita mladima blagoslov, se prinese na mizo pogača, jo starešina razreže in ženin zapleše z nevesto. Obe sceni sta bili podani dobro, dekleta in fantje so se kar razživeli in videlo se je, da so uživali v romantiki i11 lepoti teh naših starih narodnih -običajev, ki so jim seveda neznani, saj so vsi rojeni v Ameri' ki. ženina je igral in pel Anton Mihelich prav dobro in je med ostalim zapel tudi “Starčka” iz' vrstno. Nevesta Jean Ropret se je kar vživela v svojo vlogo, očeta je igral Art Neuman, mater , Olga Klančar, starešino Frank Koracin in teto Viola Močnik-Kot harmonikar je nastopil ViU' cent Globdkar, ki je izgledal v narodni noši s krivcem za kl°' buko-m kot res pravi slovenski fant, pa tudi svoj meh je vlekel odlično.
Udeležba je bila odlična, saj je dvorana bila do kraja polna.
Na klavirju je spremljala Vera Slejko, kot vedno diskret' no, pa vendar polno tam, kje1 je bilo potrebno dati povdark3 zboru.	(
Pevkam in pevcem “Adrij6 čestitamo na lepem uspehu, m°l' stru Tonetu Šublju pa bo uspeh dal pobude, da tem mla' dim ljudem še naprej odkrN9 lepote naše pesmi in romantik0 naših starih narodnih običajev-Ivan Prezelj*
Materinski dan
Igralci Lilije in pevci so se v nedeljo s svojim nastopom oddolžili slovenskim materam za njihovo ljubezen in skrb. Niso segli po umetnini, s preprosto Triglavsko rožo pa so- vendar ustvarili v dvorani veselo in hvaležno ozračje in prepričan sem, da so vse matere odšle domov s toplo mislijo, da otroci mislijo nanje.
Kdor se ukvarja z odrom, dobro ve, da je za mater težko dobiti kaj takega, kar ni vedno na programu. Poleg Cankarja, poznanega citata iz Tavčarja, preprosti Turšič, mehki in sladki Meško, boleči Kosovel pa smo kar precej na kraju. Lilija je skušala ubrati nov pot, pokazala nam je pravljično Triglavsko rožo, ki je mnogi še niso videli. In je imela prav, čeprav bi morda akademija na čast materam bila lahko bolj globoka. Gledal sem v igri ne toliko umetniško stran, gledal sem v njej misel, ki jo je igra hotela izraziti: veliko materinsko ljubezen, ki je pripravljena dati tudi vid, samo da reši sina.
Ne mislim pisati kritike, vendar bi rad -omenil, da so- izmed igralcev izstopali zlasti Grdin in Hauptman. Tudi mati ga. Hočevarjeve je bila dobra, škoda le, da sta igralca včasih zašla pregloboko v dialekt. Zelo dober je bil tudi mladi in nadarjeni Tonček Sršen, ki ima vse pogoje, da se bo nekoč razvil v dobrega igralca. Posebno mi je ugajala pri igri simbolična vaja ‘Le enkrat bi videl” . . . Dekleta- so bila enotna, gibi zelo lepi in skladni.
Od igralcev j e pokazala dobro igro tudi vaška padarica, ki je zagovarjala uro-ke in tudi med otroci jih je bilo nekaj prav dobrih.
Petje na začetku, deklamacije otročičev in duet Povirko-vih sestra je veliko pripomoglo k lepemu razpoloženju. Imel sem občutek, da so vse matere čutile, da je bilo v delu veliko truda, veliko skrbi. Učiti otroke ni lahko delo. Vse premalo se zavedamo, da je za vsak nastop, najsi bo pevski ali igralski, treba mnogo naporov, mnogo ur in da smo dolžni od svoje strani podpreti to stremljenje mladih ljudi, ki bi radi slovensko besedo še dolgo zvesto gojili in dramili v tistih, v katerih že ugaša.
Igralska in pevska sezona se bliža koncu. Prišli bodo vroči dnevi, ljudje bodo porabljali nedelje za izlete in piknike. Spet bo mrtvo po odrih.
Bojim se tistega časa, ko se bo mrtva sezona potegnila čez celo leto. Da bi bilo vsaj tisto še daleč.
Mislim, da je Lilija opravila lepo delo. Naše matere so bile vesele, da niso pozabljene, da mladina še misli nanje, da otroci še niso odtrgani in da se še povračajo v tisti svet, ki so ga vedno ljubili.
In to je veliko. Čeprav preprosta toda iskrena ljubezen je zadihala iz zadnje Lilijine prireditve. Zato se mi zdi prav, da jo registriram na tem mestu.
Gledalcev je bilo kar dovolj, čeprav bi si človek želel, da bi jih bilo več. Lep dan in še to in ono je bilo krivo, da je bilo nekaj .stolov praznih.
Hvala Liliji v imenu mater za dve lepi uri! Karel Mauser.
Issued Every Thursday
for the Jugoslavs irs Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Commnnicstions
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-437»
To so vam zapeli pevci cerkvenega pevskega zbora pri svetem Janezu. Še sedaj mi gre po ušesih Vre, vre, vre ... in pa pika, poka pika pdk ... in žena je zaklala raco ... in pozimi mora mo piti in cela vrsta pesmi. Vsega skupaj so nam zapeli devetnajst pesmi. Ves program je bil posvečen našim materam. Takega darila so bile prav gotovo vesele. Slišali smo same pohvalne besede. Meni pa, ki mi je bilo dano, da sem tudi videl vaje, ki so; jfh imeli za ta koncert, lahko rečem, da je uspeh pripisati trdemu delu tako zbora kakor organista.
Zadnje dni pred nastopom so Pevci bili menda več v dvorani kakor pa doma. Ali ta požrtvo-valn'0st je prinesla zadovoljstvo na obraze poslušalcev, !bo so slišali tako ubrano petje. Lahko nečemo, da se pevci lahko kosajo z vsakim pevskim zborom. Mi Tm samo čestitamo! Nastopili So seveda tudi otroci z deklama-cijami, tako v angleškem kakor tudi
vprašam organista, kaj on misli. [Razlezel se mu je obraz in izrazil veselje, da je vse tako lepo šlo. Če organist tako reče in pevovodja, ki niso pravzaprav nikoli zadovoljni, potem si morate že misliti, da je bilo lepo zapeto. žal vam je lahko1, če niste bili tam. Drugič, ko bo zopet kaj takega in upamo, da bo prej kakor v enem letu, pa le pridite, da se ne boste kesali.
Poleg pevcev so nastopili še harmonikarji, ki so po ameriško podali interpretacijo nekaterih naših pesmi. Dobro SO' se odrezali. Naša plesalska skupina je podala simbolično sliko pesmi Gor čez izaro. Pari, napravljeni v narodne noše so napravili globok vtis na gledalce. Lepo, so rekli in nekaj novega, tega nismo še videli. Ves program je zaključila tamburaška skupina. Nastopilo je osem deklet. Zelo lepo so zaigrale, čudimo se pri vsem tem, kje so dobile toliko časa, da so nam pripravile ta muzikalni užitek. Tu se vidi,
o ----- _	-- '	J
slovenskem jeziku. Zape- kaj napravita požrtvovalnost in
dobra volja. Vsem skupaj kličemo: Le tako naprej!
* * *
Škant in harmonika sta pela pred nekaj dnevi, da je bilo joj. Bila je ohcet, da že dolgo ne ta-
k so nam tudi tisto lepo pesmi-^0: Mamica je kakor zarja. Takoj so' si osvojili s svojim, nastopom srca prisotnih. Tujci, ki so kili prvikrat v naši dvorani so bekli: “Nismo mislili, da imate
ak lep zbor.” Mnogi neverni ke. Zvestobo sta si obljubila 0rnaži so prišli samo iz rado- Thomas Brilla in Marilyn Bu-^odnošti. Ker je bilo toliko re- covnik. Oba sta iz uglednih dru-j me, so si mislili, bomo videli, žin, zato je pa bilo toliko gostov. ^ so videli in slišali, in se čudili Sem mislil, da bo ves Milwau-6r priznali.	kee prišel skupaj. Bilo srečno!
Občudovanja vredne so bile šo-	+	*	*
.° točke. Pevce, ki so jih zapeli, Nenadoma se je poslovila od lahko s ponosom postavili na nas in šla po plačilo k Bogu Mrs. Vsak oder. Med navzočimi smo Johanna Shurla. Bolehala je že opazili tudi nekaj muzikalnih precej dolgo, vendar je bilo upa-ritikov, ki se ne podajo srcu, nj’e, da se bo obrnilo na bolje. arripak gledajo, kje bodo zašle- Toda v božjih knjigah je bilo za-’11 kakšno napako, so se zelo po- pisano drugače. Veliko je trpe-Valno izražali. Sicer pa kaj bo. lai ali prenašala je svoje trplje-11:0 slepomišili, sem si mislil; nje vsem v spodbudo. Bilo nam
To je peč, ki povzdigne vašo kuhinjo
kupite ELEKTRIČNO peč t
na katero se lahko zanesete, da bo vsaka jed okusna!
Ponosni bodete, ko jo boste imeli v kuhinji!
Avtomatično vam skuha vsako jed v vaši odsotnosti!!
Kuhati električno je čisto in udobno!
Še danes jo izberite pri vašemu trgovcu ali pa od . . .
W^SC@HS|N ILECTKIC POWER COMPANY
Be Modern . . . Live Electrically
Naročite vaš premog sedaj...
Veselite se za denar,
KI GA PRIHRANITE . . .
Napolnite sedaj shrambo za premog. ... S prihrankom si' lahko nabavite poletno obleko za sebe in družino. Naročite ga sedaj , od prodajalca pri kateremu vidite ta rdeči, beli in plavi znak.
Cene premogu so padle
je vsem hudo, ko smo zvedeli, da ne bomo imeli več njenega lepega zgleda. Posebno iaupa-nje je imela do Marije. Zato jo je pa prav v mesecu maju poklicala k sebi in še ppvrhu za materinski dan. Družini izrekamo iskreno sožalje. — Prav tako se je nahitro poslovil od nas Joseph Vouk. Sorodnikom izražamo globoko sožalje!
*	* X!
Naši ljudje se udejstvujejo prav povsod. Nekaj deklet iz fare sv. Janeza je nastopilo pri šolskih proslavah v narodni noši. Prav povsod so jih občudovali. še dnevno časopisje je prineslo njihove slike. Zastopana so bila dekleta iz družin Puhek, Gorenc, Hiller. Tako je prav, postavimo se.
*	* *
Pri nas smo tudi pevsko navdahnjeni. Vabijo nas še drugam. V Sheboygenu je nastopila s svojim petjem Dolores Ivan-chich. Ker vemo, da povsod, kjer se pojavi dobro zastopa našo kri, je tudi tam naredila prav gotovo najboljši vtis. Kritika nam še ni prišla v roko. Nič zato. Naše slovensko ime je zopet pokazalo svojo sposobnost.
* * *
Odkar so bili sprejeti načrti poglobitve in razširitve struge sv. Lawrenca bo Milwaukee postalo veliko pomorsko pristanišče. Pristaniška komisija je že dobila nalogo, da dobro preštudira dosedanje pristanišče in ugotovi potrebe po izboljšanju, da bo odgovarjalo vsem modernim zahtevam.
* * *
Dne 20. maja bo v novi dvorani pri Sv. Janezu velika razprodaja vseh mogočih predmetov. To je tako imenovani “rummage sale.” Ženske prebrskajte malo svoje omare, morda najdete tam še kaj, kar bi služilo temu namenu. Druge pa, ki kaj rabijo, pa naj ne pozabijo priti, da si ogledajo razstavljene stvari in po ceni kupijo. Napravite vozel na robec, da ne boste pozabile.
Jaz sem Kristus, in čas se je približal. Ne hodite torej za njimi!
Ko pa bosta slišali o vojskah in uporih, se ne ustrašite; zakaj to se mora poprej zgoditi, a ne bo še takoj konec. Tedaj jim pravi: Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; veliki potrtesi bodo in kužne bolezni in lakota po mnogih krajih; grozote bodo in velika znamenja na nebu: To pa je začetek bolečin!
Pred vsem tem pa bodo po vas stegnili roke in vas preganjali, izdajali v shodnice in ječe ter vlačili pred kralje in poglavarje zaradi mojega ime-na in vas morili se,bi v pričevanje. Položite pa v svoje srce, da ne skrbite naprej, kako se boste zagovarjali. Zakaj dam vam usta in modrosti, ki se ji ne bodo mogli ustavljati vsi vaši nasprotniki. Kar se vam da tisto uro, to govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Sveti Duh. In takrat se jih bo mnogo pohujšalo in izdajalo med seboj in sovražilo. In mnogo lažnjivih prerokov bo vstajalo in jih veliko zapeljalo. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina, in otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. In ker bo hudobija narastla, bo ljubezen premnogih omrznila In vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, pa niti las se vam ne izgubi z glav. V svoji potrpežljivosti ohranite svoje duše; kdor pa bo vstrajal do. konca, ta bo zveličan. In oznanil se bo ta evangelij kraljiestva. po vsem svetu, v pričevanje vsem narodom: in takrat pride konec.
Kadar pa boste videli gnusobo opustošenja na svietem kraju, napovedano po preroku Danielu, kdor bere naj razume — in ko zapazite, da Jeruzalem o blega vojska, tedaj, beži v hri-
be, kdor je v Judeji; in kateri so v mestu, naj gnedo ven, in kdor je na strehi, naj ne hodi doli, da bi kaj vzel iz svoje hiše, in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč, in kateri so na deželi, naj ne hodijo noter. Zakaj to. so dnevi maščevanja, da se dopolni vse, kar je pisano.
Gorje pa nosečim in doječim v tstih dneh! Zakaj velika stiska bo v deželi in srd nad tem ljudstvom! Prosite pa, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali v soboto; zakaj takrat bo velika stiska kakršne še ni bilo od začetka sveta, in je ne ne bo. In ko bi Gospod ne prikrajšal ti-
JOŽE GRDINA;
PO VZHODU IN ZAPADU
Na kraju Gospodovega govora o koncu sveta. Gospodov govor. Tit poruši Jeruzalem. Pogled na Jeruzalem. Bazilika Presv. Srca Jezusovega. Na kraju Gospodovega vnebohoda. Dolina Jozafat.
(Nadaljevanje)
Na veliki torek, ko je zaključil s svojim učenjem v templju, kjer ga je ljudstvo poslušalo ter se divilo njegovim naukom, zapusti Gospod tempelj ter se napoti z uctenci na Oljsko goro. Ko stopajo po pobočju gore, se u~ čenci ozirajo nazaj na tempelj ter 'se divijo njegovi krasoti. Svetišče se jim zdi to pot posebno lepo;; pa opozorijo na to krasoto tudi Gospoda. On pa je spregovoril in rekel: “Vidite vse to? Resnično, povem vam: Ne bo ostal tukaj kamen na kamnu, ki bi se ne zrušil.
I
In ko je sedel na Oljski gori, templju nasproti, so ga posebej vpraševali Peter in Jakob, Janez in Andrej: Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sve: ta? Jezus jim je odgovoril: Glejte, da vas kdo ne premoti. Mnogo jih bo namreč prišlo z mojim imenom in bodo govorili:
STAROKRAJSKA in (ALIFORNIJSKA SEMENA
za pozni pridelek
RADIČ, primorski zelen širok..25c
RADIČ, goriški rudečkast visok....25c SOLATA, starokrajska fina
rudeče-pikasta ............25c
SOLATA, glavnata “Veliki čudež” 25c
SOLATA, poletna glavata .....15c
ENDIVJA, velika kodravka ....15c
ENDIVJA, gladka širokoperesna,...15c
PESA, celosezonska namizna ..15c
PESA, velika za krmo živine...10c
REDKEV, velika črna zimska...15c
REPA, pozna strniščna bela....15c
FIŽOL, “Krhljika” nizek zelen.15c
FIŽOL, “Superba” nizek rumen.15c
FIŽOL, “Delikatesa” visok zelen....15c PLANINSKE ROŽE, svetovno-slavni zdravilni čaj za čiščenje želodca, ledvic, črev in mehurja. Tudi izvrstno odvajalno sredstvo. 1 šk. $1.70, 3 šk. $5.00.
ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen iz Španije. Nova zaloga. 1 šk. 75c, 3 šk. $2.10.
Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate blago, katerega želite in ga nam vrnete z Money ordrom. Ako ste voljni plačati Vi poštnino, pošljemo tudi C.O.D., samo v U.S.A. Naročilom iz Canade je treba kupnini pri-djati tudi za poštnino, 45c za prvi funt in 22c za vsak nadaljni funt.
STEVE MOHORKO CO.
8810 NUEVO -ST. FONTANA, CAL.
ČLANI SLOVENSKE IGRALSKE DRUŽINE | IZ MILWAUKEE BODO UPRIZORILI V WAUKEGANU FINŽGARJEV© DRAMO:
E	rm ATM £3 IA1£ %llfl IFA8 1 A FF
'RAZVALINA ŽIVLJENJA’
Predstava se bo vršila v soboto 22. maja 1954 ob 7:30 zvečer v šolski dvorani pri. slovenski cerkvi Matere Božje na 10. cesti
PRIJATELJI PRISRČNO VABLJENI
=	RKiJATLLJi BKISKCJNU VAUOJKJNi
=	SI
^iiiHimimHninmiimiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiMumiiimiiiminiiiiiimiiiiimiiHl
^Hiimmmiiimiiimimmiiiiiiiiumiiimimiiiiimiiiiimmiiiiumimiiifmmimiij:
Važno za potovanje
, Potniška pisarna STEVE F. PIRNAT naznanja, da lahko ugodi rojakom, ki bi želeli potovati v prijetni družbi ter dne 12. junija odleteti ha obisk v Jugoslavijo z letalom K.L.M. Royal Dutch Airlines direktno v Klagenfurt (Celovec) ter od tam z busom, da bi bili že drugi dan, 13. junija ob 4:45 popoldan v Ljubljani.
Dana Vam je še priložnost, da Vam vse potrebno uredimo za potovanje. Za nadaljne informacije in ureditev se zglasite v naši pisarni,-
STEVE F. PIRNAT CO.
= 6516 St. Clair Ave.
HE-1-3500 |
S	Cleveland 3, Ohio
•j
MARY A, SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo.
Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, k; so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB Z VSO POSLUGO ZA ZMERNO CENO
(Oskrbimo za prevoz trupla sem ali izven mesta)
478 East I52atf St.
KE I-3IT7
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
stih dni, bi se ne otel noben človek, toda zavoljo izvoljenih, katere je izvolil, prikrajša tiste dni.
In padali bodo pod mečem in v sužnost jih bodo vlačili med, vse narode in Jeruzalem bodo teptali neverniki, dokler se ne izpolnijo časi poganov. Če vam, kdo poreče: Glejte, tukaj je Kristus, ali: Tam je, ne verjemite. Vstali bodo namreč krivi Kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, če bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ako vam poreko: Glejta, v puščavi je, ne hodite ven; glejte v hramu je, ne verjemite. Kakor blisk prid od vzhoda tako bo tudi s prihodom Sinu človekovega. Kjerkoli jte mrtvo
Tell her youre glad for tke years together* send
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
y tty.
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body In fenderj*. .Weldinj.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street

MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
DOMA IZDELANI IN PREKAJENI MESNI IZDELKI
GOVEJE ZMLETO MESO
3 funti za 89c
REBRNO MESO ZA JUHO
23c ft.
TELEČJA PRŠA
2fs !L
AMERIKANSKA TRDA SALAMA
89c ft.
(cela ali polovica)
GOVEJE PLEČNO MESO
45c ft.
GOVEJA JETRA
43c ft.
LILLIAN’S
SUPER MARKET 784 East IS2 St.
GL 1-2836
FREE DELIVERY
truplo, tam se bodo zbirali jastrebi . . .
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Slovenija izvozila lani 3,500 vagonov vina
V Ljubljani so imeli konec aprila prvo vinsko razstavo v Jugoslaviji po vojni. Udeležilo se je je menda tudi okrog 150 inozemskih strokovnjakov in uvoznikov vina. V zvezi s tem poroča časopisje o napredku vinarstva v Sloveniji. Po poročilu “Ljubljanskega dnevnika” je presegel lanski izvoz vina 3,500 vagonov v primeri z 250 vagoni pred vojno.
MALI OGLASI
Nova kosišča naprodaj
Dobite jih lahko, ako kličite UT 1-8335 ali ako se osebno oglasite na 1058 E. 74 St.
-(94)
Sobe se odda
Odda se 2 opremljeni sobi, kuhinja in velika spalnica. Kličite EN 1-0050.	(95)
Službo dobi
Izkušena šivilja dobi službo pri Grdina Bridal Shoppie, 6111 St. Clair Ave., tel. HE 1-6800.
(95)
HIŠA NAPRODAJ
Dvodružinska hiša s petimi in šestimi sobami naprodaj. Vprašajte na:
5715 Luther Ave. (zadaj, zgoraj);
_________________________-(96)
Naprodaj
na Goller Ave., blizu East 20'). ceste, 4 in pol sobni bungalow, star samo 8 mesecev, plinska kurjava, bakrena napeljava cevi, na 2. nadstropju prostor za razširitev. ‘ — SE LAHKO TAKOJ VSELITE.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE-1-5030
(95)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
Trgovine v najem Na 1383-85 E. 53 St. Se lahko takoj vselite. Vpraša se na 5371 Stanard Ave. zdolej, zadaj.
—(95)
NA PRODAJ
pohištvo za 5-sobno stanovanje, v zelo dobrem stanju, cene zelo zmerne; za dnevno sobo, za jedilnico, za spalnico in za kuhinjo. Kuhinjske potrebščine: hladilnik, štedilnik itd. — Oglasite se na 890-892 Rudyard Ave., tel KE-1-5108, po 6. uri zvečer. _________________________(94)
Stanovanje odda
Tri sobe odda v najem na 1236 E. 61 St. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.	(—94),
DELO DOBI
mesar, izvežban v izločevanju kosti in izdelovanju klobas, star 25 do 30 let. Dobri delovni pogoji in plača.
784 East 152. St. (odzadaj) REGAL SAUSAGE CO ___________________________(96)
Sobe se odda
Dve neopremljeni sobi se odda za 2 osebi na 730 E. 155 St., LI 1-7838.	(95)
Slaščičarna naprodaj
Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE 1-9787.
'§&£_______________________-(98)
Hiša naprodaj
Blizu St. Clair in Fisher Body — za 2 družini, 5 in 5. Za pojasnila kličite LI 1-2829 ali KE
1-6041.
Emil Ludwig t
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
MORJE
V tej naj večji nevarnosti se preganjani cesar odloči za drzen načrt: oborožiti 'kmete koti domobranstvo. Kmetje bi bui pripravljeni, ker sovražijo vdirajoče tujce. Tedaj prispe vest, da se je dal Marmont drugič poraziti in da se z Mor-tierjem umika proti prestolnici. Kakor človek, ki sliši, da mu gori hiša, koprni cesar kakor v vročici samo še v Pariz.
Poveljstvo svojih čet izroči Berthierju, jezdi s telesno stražo proti mestu, ostavi naposled tudi gardo in plane s Caulain-courtom v voz, da bi vendarle še prestregel spuščene vajeti. Po kolikih zmagah je drvel v takem vozu proti vratom svojie prestolnice! Zmeraj so se njegove misli zbirale v vprašanje: Kaj pravi Pariz? Kakšen položaj bom našel? Danes kljuje v njegovih možganih samo vprašanje:	— Ali bodo trije Ijudjia
ostali trdni, dokler ne pridem; šest oči, katerim sem poveril zaščito države? Cesarica kot re-gentinja, Joseph kot mestni poveljnik, Marmont kot zapovied-nik najmočnejšega zbora!
Noč, premena konj, oddelek vojakov v častnikom, pozove ga k sebi. Častnik poroča: “Ukaz maršala Mortierja, poiskati stan za umikajoče' se čete.
“Za umikajoče se čete?! Kje je cesarica? Kje jie kralj Joseph?”
“Njeno veličanstvo je včeraj pobegnilo z rimskim kraljem v Byois. Kralj Joseph je danes zapustil mesto.”
“In Marmont?”
“Tega ne vem, Sire,”
Pot izstopi cesarju na čelu, njegove ustnice se nervozno zdr-zajo, poslušal je z grozo. Zdaj izbruhne: “Naprej! Jutri pride garda za menoj! Narodne garde so zame! Da le pridem 'v pariško obzidje, iz njega pridem kot zmagovalfec ali pa sploh ne!”
S težavo ga Caulaincourt odr-nie od te pustolovščine. Cesar izda ukaz, naj se Marmontov zbor postavi na drugi strani Essone. Na to ministru: “Hitite v Pariz! Podpišite pogodbo! Pooblaščeam vas! Čakal vas bom tukaj! Saj ni daleč! Naprej!”
Samo nekaj sto korakov se mu je treba peljati naprej, da zagleda Seino, toda kaj gori na drugi strani? Sovražni stražni ognji, prednje straže kuhajo na oni strani in prepevajo, cesar pa stoji tukaj z dvema poštnima vozovoma in s kopico služabnikov v temi.
Nato veli obrniti in se odpelje v Fontainebleau.
XIV
Prihodnje jutro sedi Talleyrand v svoji palači v spalnici. Služabnik ga oblači. Ta revolucijski minister nosi še vedno lasuljo v slogu'rokokoja. Tedaj se odpro vrata, in urneje nego ga more sluga javiti, vstopi
grof Nesselrode, da bi pozdravil svojega dolgoletnega zaupnika; kakor pripoveduje Talleyrand, je bil Nesselrode kmalu ves bel od pudra. Dve uri nato v-stopi sam car kot gost k svojemu preintimntemu prijatelju in se nastani pri njem, kajti v Elyseju se boji bomb. Trenutek, ki ga je Napoleonov minister šest let kovarno pripravljal, nagrada za ves napor je zapadla in veseli zavojevalci si stiskajo roke v moralruem čuv-stvu: zmagala je krepost!
Po- dvaindvajsetletnem trkanju so se naposled pariška vrata odprla legitimni deteljici, kralji so dočakali svoj veliki trenutek: vkorakali so v Pariz. Neznatna bourbonska stranka jih je pozdravila kot osvoboditelje, Faubourg St. Germain se je zbral, sicer pa se je Pariz potuhnil in mirno čakal, pi-
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central din-mg room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
še neki očividec, ali mu bo jutri pozdraviti kot svojega gospoda Ludovika ali Napoleona.;
Navzlic cesarjevemu svarjenju Joseph ni vzel Talleyranda s seboj na svoj sramotni pobeg. Da je pustil tega najumnejšega sovražnika v Parizu, je postalo za Napoleona usodno. Kajti tedaj ni bilo niti govora o trdovratnem odporu vsega naroda zoper njegovega poraženega gospoda niti niso bili štirje sovražni zavezniki enih misli glede njegove usode: cesarja strmoglavi samo rovarjenje nezvestih služabnikov in izdajalskih prijateljev pod vodstvom Talleyranda, ki je oboje hkratu. Kajti duhovno vodstvo zdrsne prihodnjih deset dni po carjevi milosti v njegove roke. Zdaj je v svojem elementu.
Včeraj je sprejel nekega drugega gosta. Cesarja sicer nikakor ne sovraži, marveč se je samo pri prvih znakih propada odmaknil od njega, da bi se povzpel sam. Zato mu ni do tega, da bi užival njegovo ponižanje in ujetništvo, marveč bi mu bilo še naj ljubše, če bi ta moteči človek kratko malo izginil. Nekemu Maubreuilu obljubi zelo visoko plačilo, če bi “hotel izvršiti na cesti v Fontainebleau pomembno nalogo”.
Pustolovec pa se zadnji trenutek zboji in napade namestu cesarja Jieromovo hrabro ženo in ji vzame briljante, namestu da bi vzel cesarju življenje.. Hkratu odpošlje Blucher na lastno odgovornost vojaški oddelek z določnim poveljem, naj cesarja ubije.
“In kaj hoče Francija?” vpraša car premetenega abeja. Talleyrand ima že zdavnaj pripravljenega svojega starega kralja, ali prej sam povpraša carja, koga bi predlagal on. Car si pomišlja, preden izreče Bernadot-tovo ime. Tedaj se Talleyrand nasmtehne: “Franciji ni več do vojaka. Če bi hoteli vojskovodjo, bi se obdržali tega, ki ga imamo, ta je prvi na svetu. Za njim ne pridobi nihče niti sto mož.” To reče zmagovalcu, carju v obraz: večjega izraza obču-dovaifja si mož v Fontainebleauja v tem poldžaju in od tega človeka ne bi mogel misliti.
Prihodnji dan skliče Talleyrand senat, zakonodavna zbornica potrdi njegovo voljo: cesar naj pade. Vse prestopi k sovražniku. Edini, ki se bori zanj in ki skuša carja pregovoriti, je Caulaincourt. In res se v občutljivem carjevem srcu za trenutek poživi podoba velikega prijatelja. V svoji omahljivosti
obljubi, da bo skušal pri zaveznikih rešiti krono rimskemu kralju.
Ali med tem ko ta minister brez moči zaklinja oklevajočega carja, da bi rešil dinasijo Bo-najpartov, pozove Talleyrand maršala Marmonta k sebi. 12,-000 mož, s katerimi stoji maršal na južnem bregu Seme, predstavlja še vedno moč, kajti jedro zavezniških čet še ni prispelo v Pariz.
Tako sedi Napoleonov brat po orožju, njegov	naj starejši
častnik pri njegovem najstarejšem ministru. Tiho drse razlogi pameti z diplomatskih ustnic v vojakovo srce. Ta pa jih komaj posluša. Že zdavnaj mu je vsega dovolj, truden je, že pred tremi leti mu je Španija zlomila vero, zdaj si misli: “Ali naj grem z mrtvim možem? Kralj je mrtev, živel kralj! V vojni šoli smo bili vsi monarhisti. Njegov poraz dokazuje, da so Bourboni v pravici. Zdi se mi, da ni druge izbire kakor-ali biti postavljen k staremu zidu ali k staremu prestolu. Prisega? Ta je razveljavljeni. Še nedavno me je po Laonski zadevi nahrulil. — In pod vplivom svojega gostitelja piše Marmont sovražnemu poveljni-
ku Schwarzenbergu:
“Senatski dekret odvezuje armado in ljudstvo od prisege, ki sta jo dala Napoleonu. Pripravljen sem posredovati med ljudstvom in armado, da se izognemo meščanski vojni.’” S temi navideznimi razlogi, ki jih kesneje zagovarja s klavrnim izgovorom vseh uskokov—• s skrbjo za domovino, uniči cesarja njegov naj starejši maršal. Kmalu nato se mu pridruži
Augereau s sramotno prokla-macijo.
Ob uri, ko diplomat pridobiva maršala, ima cesar v Fontainebleau ju pregled svojih gard in. jim kliče: “Nikoli ne bomo trpeli v Parizu emigrantskih kokard! . . Čez nekaj dni bomo napadli sovražnika v Parizu! Navdušeni vihte častniki svoje sablje: “V Pariz! Živel cesar!’ (Dalje prihodnjič)
Veselit
e se
I
' : ■
VEČ VŽITKA S TEM PRISTNIM 51 OKUSU!
THE PILSENER BREWING CO,, CLEVELAND, OHIO
1954
JVaznanilo in JZah-Oala
Globoko potrti in žalostnega srca n aznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubi oče in stari oče, tast in brat
Jakob Marolt
Zatisnil je svoje dobre oči dne 13. aprila 1954.
Rojen je bil leta 1879 v Bloški Polici na Notranjskem. V Ameriko je prišel leta 1901.
Pogreb se je vršil 17. aprila 1954 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir in pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče sv. Pavla na Char-don Road in tam položeno k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav toplo zahvalimo č. g. Father Matiji Jagru za molitve ob krsti pokojnika v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče.
Mr. Martin Rakar pa naj sprejme našo iskreno zahvalo za lepe žalostinke, ki jih je pel med sv. mašo zadušnico.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto našega dragega pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojnika.
Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi
vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društva Knights of Columbus, ki so prišli pokojnika kropit in pomolit ob njegovi krsti.
Hvala vsem tistim, ki so na dan pogreba dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče in tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob času smrti našega dragega pokojnika bili na pomoči s svojo naklonjenostjo in z dejanjem.
Iskrena hvala Mrs. Mary A. Svetek in njenemu soprogu ter vsemu osebju pogrebnega zavoda za vzorno urejen pogreb in za vsestransko ljubeznjivo postrežbo.
Ljubi oče in stari oče, dragi tast in brat, počivaj v miru v tej lepi in blagoslovljeni ameriški zemlji!
Z ljubeznijo si skrbel za nas, Tvojo številno družino, ko si nas odgajal in pripravljal za težko pot. Veliko si delal pa tudi veliko trpel na tem svetu. Sedaj si odšel od nas, odšel si v drugo življenje, k dragemu Bogu, ki Te bo obilno poplačal za vse dobro, ki si ga na tem svetu storil. Mi, Tvoji otroci, smo Ti za vse iz srca hvaležni in se Te bomo spominjali v naših mislih in molitvah z ljubeznijo in s trdno vero, da se bomo enkrat vsi združili s Teboj in našo drago umrlo materjo — pri dragem Bogu v raju!
Žalujoči ostali:
BLASE, JACK, JOHN, FELIX, VICTOR, EDWARD, in ANTHONY, sinovi MARGARETH por. KROLNIK, in JOSEPHINE por. CORELLA, hčere DELLA, ROSE, ANNA, MARY, FRANCES, MARVELLE, snahe
FRANK in NICK, zeta
GERALDINE, MILDRED, JOHN, SHIRLEY, JIMMY, BETTY ANN, CAROL, PATSY, NORMAN, vnuki in vnukinje
CHARLES, WAYNE, NEAL, TIMMY, TAMARA, pravnuki in pravnukinja JOHANA MILAVEC in FRANCES BIZJAK, sestre v Johnstownu, Pa.
Cleveland, Ohio, 13. maja 1954.
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
Dolgoletni Kupovalni Festival nakupi dekliških oblačil
Dekliške 3.98 do 7.98
OBLEKE
Mere 7 do 14
2
.99
Posebna priložnost za nakup oblek, ki jih , imamo za vzorce. Nekoliko nepravilne, Nekatere samo po ena od vsake vrste.
Dekliški 8.99 in 10.98
Spomladni plašči in jopiči
*5
Iz rayona v neštetih krojih. Najnovejše barve.j Mere 7 do 14.
Dekliški reg. 5.99
Spomladanski
jopiči
{.99
Rayon gabardine ali kosmati rayon. Bele, modre, tan. Mere 7 do 14.
Dekliški 7.98 kostumi — Križasti črni in beli rayon. Omejena zaloga. Mere
8 do 14 ................................
Dekliške $1 gornje hlačke — “Boxer” kroja iz izbranega pralnega blaga. Najnovejse
barve. Mere 7 do 14 .....................byc
Dekliške 89c Polo majice — Kroj s pleteno prepono. Prekrasni vzorci in barve.
Mere 8 do 14 ............................59c
Dekliška 1.99 krila — Pastelni cotton, “dirndl” kroji, temne barve. Tudi drugi kroji. Mere 7 do 14 ......................
Dekliška 1.99 ogrinjala za na plažo — Bela z barvnimi obrobki. Omejena zaloga.
Mere 8 do 14 .............................$1
prejemamo telefonska naročila v vrednosti $2 ali več. Kličite CHerry 1-3000.
The May Co.’s Basement Dekliški oblačilni oddelek
Dekliške 1.69
“Boxer”
Dungarees
51
Trpežne “boxer” dungarees iz denima v različnih barvah. Mere 7 do 14.
Izreden kup!
HEMFQRM 2 strani raztegljivi
PASOVI in HLAČNI PASOVI
Regularno 2.98
Z majhnimi napakami, katere pa ne vplivajo na trpež-nost. Hlačke imajo odstran-Ijive zapone. Bele. Mere: majhne, srednje in velike.
1
.98
Regularno 5.95
ftYLON pasovi
Na prvi. pogled boste prepoznali te slovite pasove. Samo bele barve. Dolžina 15 in 17 inč. Mere 26 do 34.
3
.44

Sloviti nedrjaki iz broad-clotha, rayona, nylona ali __________________________________ satena. Nekoliko nepravilni. A, B, C, kupa. — Mere 32 do 40.
Sprejemamo telefonska naročila v vrednosti $2 ali več. Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement Oddelek za steznike
$1 do 1.50 nedrjaki (Braes)
Ilc