Politični ogled. Avstrijske dežele. Kakor se ališi, saide ae drž zbor dae 29. jaauvarija, letoa torej aekaj dai pozaeje, kakor druga leta. Izgodi pa se to, ker še dež. zbora v Pragi ia Lvovem aista dogaala avojega dela. Iz dež. zbora v Pragi so tudi letos še izostali aemški poslaaci. — Na Duuaji je bilo zadaje dai vojaško poave- tovaaje, predsedoval je aadvojvoda Albrecht. 0 čem da ae je sklepalo ia kaj se je skleuilo, to še ai zaaao. — Na Gorajem Štajarji, v Ljubaem je dobil mlad rokodelec 6 mesecev težke ječe zavoljo bogokletja. Žalostao, da po- staja mlado Ijudatvo čedalje bolj brezbožao. — Pri uamiljeaih bratib. v Gr ad c i je iskalo laai 2000 bolaikov zdravje, aašlo pa ga je samo 1427. —Na Eoreškem se vršijo sedaj volitve v obč. zastope. Kjer ae že kaj zavtšda ljudatvo, tam 8e volijo alov. kat. možje, tako v Stebau aa Zili, aa Biatrici v Rožai doliai ia v Sve- čah. — Sulvereia vabi po stari aavadi slov. občiae, katerim je treba aove šole, aaj vzamo pri ajem deaarja za ajo, se ve, da je potlej šulvereia gospod čez tako šolo. Vrla torej občiua, ki odbije tako poaudbo ia taka je v St. Pavlu v Zilaki doliai. — Ljubljaaa dobi poslej že veadar mestao hraailaico. Po dolgem odlašaaji je aedaj vlada potrdila pravila za-ajo. — V tovarai za bišao orodje g. Matijana v Ljubljaai so bili delalci aapravili štrajk, to ae pravi: aa delo jib ai bilo ia zakaj ? Jezilo jih je, da jih je delovodja v delu motil, češ, da jim ai treba biti tako pridaim! Goapodar je torej odpuatil aa BJih žejjo delovodjo ia delalci so prijeli sopet za delo. Ce je to reaBica, ai še doslej bilo eaacega štrajka. — Na Primorji imajo tri slov. otroške vrte ia gre hvala zave- daim možem, da skrbijo kaj lepo za aje. — V Rubiji pri Gorici je bil ždrkail tovorai vlak s tira ia se mu je 12 vagoaov prekopicailo na vae atraai. Ubilo pa aa srečo Bi aikogar ia 4 dai težkega dela še je le odprlo železaico. — Iz Opatije se je vraila cesaričiaja Stefaaija že gori aa DuBaj, torej je bila le tedea dai oadi. — Pri sv. Ivaau tik Trsta aaujo si možje uovo domačo godbo; ao če je je treba, tedaj je že prav, če je domača! — VDalmaciji pade le redko aaega, letoa ga je pa toliko, da c. kr. pošta ai mogla aaprej. — Oge r sk i miaiater za uk ia bogočastje, grof Czaky toži, da se po sredajib aolah na Ogerskem uči aemščiaa pre- malo, uči se pač aa teh šolab še drugib, po- trebaiših reči vae premalo! — Razprave o Bovi vojaški postavi, ki se vrše aedaj v ogerskem drž. zboru, aiso aič take, da vzame Tisza slovo, iz kraja je bila podoba, da se razdrc straaka, ki gre črez dra ia stra z ajim, toda Tiaza pozaa te može ia obljub ima dovolj v žepu svojem, obljub, ki so med aa špiča3te brke madjarskih mož. — Vunanje države. Zabvaluo pismo sv. Oceta o aklepu alavaostaega leta je IjubezBjivo ia tolažljivo. veadar pa 8e čuti iz ajega aeka britka žalost čez ubogo Italijo, ia po vsej pravici, saj je oaa bolj, kakor katera koli druga država v rokah brezbožaih, tihot&paih framaaoaov. — Drž. zbor zjediajeae Italije ima poslaace, ki jih voli Ijudstvo, ali možje ae dobe" aičesar za to in se torej lehko ve, da jitn ai veliko za seje, če ao kaj dolge. Vsled tega je večkrat premalo poslaacev v zboru iu vlada misli sedaj aa to, da poskrbi poslaacem za daevaice t j. za plačilo. Ni dvouia, da bodo poslaaci v drž. zboru vsi kakor ea mož, za tak predlog vlade. — Biromaštva je malo kje toliko, kolikor po Italijaaskem. ljudje si išoejo zato aove domoviae kar trumoma v Ameriki, v aaših daeh se godi to posebae iz Lombardije — dežele. ki se je svoje dai preobjelaaašega, avatrijskega kruba. — Fraacozje se še ae bodo tako k malu spametovali, tudi geaeral Boulaager ai mož za to, da bi jim glave poravaal. — Tujcev živi v Parizu aad 100.000. Nemcev je kacih 20,000. Že velja, to število ai ravao aizko. — Na aovo gre aovica. da se pripravlja v B elgi ji aeka graščiaa za sv. Očeta, če zapustijo Rim. To pa je gotovo aovica, ki ae zasluži vere. Lord Dufferiu, poročevalec aaglijake vlada, biva v Rimu ia pravi ae. da spravlja aiti v kup za aeko zvezo med Italijo ia Aaglijo. Taka zveza pač more iti le samo zoper Ruaijo. — Nizozemski kralj je budo bolea iu pričakuje se že vaako treaotje, da urnrje. — V Berolinu je začel dež. zbor, tedaj ta, ki zastopa dežele Prusije, je že začel svoje razprave, cesar Viljem sam je prišel k zboru. Preatolai govor pa aima posebaib reci, auče se le bolj o domačih, pruskib atvareh. Ruaki car je ukazal, da se 20 atrelakih bataljouov prevrae v ravao toliko polkov, to se pravi, da ae število bataljoaov raztegae od 20 aa 40. Sedaj pa še reci, da Ruaija ae maoži vojakov iu to tik aaših mej! — Priac Koburški skrbi za to, da si dobi vojaatvo aa svojo straa, v aoveai letu je 30 stotaikov dobilo čast majorja, čast ia pa deaar ata tudi pri Bolgarib aa čialu. — V Belgradu je bilo vsaj po zuaaBJem lici, veliko veaelje, ko je akupščiaa vzprejela aačrt aove ustave. Ubogo ljudstvo še ae ve, da aajboljša ustava ae velja veliko, če se ae izpelje dobro. — Turčija upa, da ji aovi miaister za drž. fiaaace aapolai prazae kase ali možu bode to delo težko, pretežko. Rok, ki bi jemale, je veliko ali malo je več tacih, ki bi kaj imele. — V Suakimu šeje veduo strah pred arabskimi derviš6 ia aaglijska pomoč je odšla, ae da bi odgaala te čete. Posadka v mestu pa je preslaba. — V Fanamo je odplulo več vojaih ladij, boje" se, da se spuntajo delalci, ker ao brez kruha. Glad ae pozna mirii