Pojs&jttfcesEjnai številtea stane X Din. Veto IV., štev. 132» V Celfw, sobota due IS. novembra 1922. Prt&lw ulater»«§«nmw. udijska knjižnica "^^^^ j^H ^^f ^|^H ^V^^^ ^^^^^^ ^^^^^H ^B^H /ž- l/fl^ i- u ^'¦B^w ^v^ft ^H ^H ^H ^H Biv ^W «m Ljubljana ^H^^V ^V ^B ^H ^H ^H ^H ^^^^^^ ^V H Stane tetno 48 Din, mesecno 4 Din, za inozemstvo Ictno 120 Din. — Oglasi za nun vištac stolpca 40 p. Reklame racd tekstona, osrnrtnicc in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane 1 Din Izbafa vsafe torefe, četrteK in sobofo. Uretini&tvo Strossmajcrjeva ul. St. 1, I. nattslr. Telefon St. 53. Upravnifttvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. &=> RaCun kr. poStnega čekovnega urada Stev. 10J066. cd Vprašanje Dodekaneza. Oeneral IjCiicivoKiia ic >^iiu.ii gla.s- liik teženj imperijalisučna - mililaristič- nili krogov. Pod uovo Mussolmiievo vlado smaframo njegovo stališče isto- vetno s staJišcem nove rašistovske via- de. Znano je, da so Angbži nastopITI proti iiktu bivšega HaLijanskega zunn- ujega ministra Sehauzerja-, s katerim je proglasil konveneijo Italije in Greije gle- de dodekaneskega otočja za nično. Naj- novcjsi claiiek, ki ga je priobeil gleite tega Beucivegna ie velike važnosti, ker vsebuje naert, ki ga lioče sedan ja vlaüa izvesti. Vprašanje Dodekaneza ie stopiio zopet mi; duevni red. Na angleški protest je Italija odgovoriJa, da ie Schanzcrjev akt o odklonitvi konveiiciie popoln-ornn opr.ivicen in pravikn. Ne smonto se pa motiri, da je süiiio Angleška proti. indi Francija: hi- nastopila, aJ važnost za ita- lijaikske .koristi. Političnu važnost obsto- ji v tcin, da se ltali.ni mora zanimati za orientsko vprašanje. stratesično pa je velike vrednosti, ker hoee Italija s tern utrcliti svojo poniDi'sko moc. Vojna tit resfla še orientskij^a vprasanja. ampaV .«ta je se bolj zapletla. rVu-budila, je po- kret nexiivisiiosti' posameznih nnrod'ov. Taka je poslcdica probujenie turžkcga naroda in azijatskMi deiov Rusiie. Treba jc danes opazovaltuce. raz katere xleda- ino na vse dogodke orienta. In to so ravno oni otoki. StrategičiUi važnost je dancs annogo vecja. kakor lota 191^, ko k Haliia zasedla one otoke. Tehnika Se dala vojskujočiin strankam nopoliioma druge izglede. Svetovna voina je pre- itnate ono dcjstva in to je. da ie lnoder- iia vojna, vojna celili narodov In da so- vražniku ni na lein, da prenia^a vojsko v bojnili vrstah, anipak da wisili cell iiiirocl. proti katerenru se voiskuje, da se vda, ubijaioe inn dnšo in telo, ubijajoc mu moralo in prikraisujoč inu sredstva. za prehrano. V bodoenosti ne bode stra- te^ija streinila sanio za: teiii da prekine prometne zveze nied1 vojskami, ki stoje v bojni erti in njiliovem zaiediu, am pat bo razdejala tudi vsa pota na suhem Tn oviraJa. pomorskf prompt, da sovračnik ne bo raogel dovažati. poircbiiih sred- stcv za preskrJ«) svojc dcžele- I'porah- ; ijaln se bo sredstva. ki bodo strasneisa j od oiiili Nr zadnji svetoxiii \-o.vn». 'l'a \ -sredstva bodo teroristiciui: r.v/.in strupi j in bacili iialezljivih bolezni. Z ozironi j na ta izvajanja. spoznair.o važnost, ka- ! lero bo im.el l)r)dekanez v ickii deset- Icti.i. Ce pomislimo, da. bodo v prihodnie inieli najvažMejšo vlf>go zrakoplovi in aeroplani, razumemo. kako \elike.^ poniena je to otoeje in bila bi velika nn- paka. ako bi se s teni ne rrtcimalo. Strategics sitnacija \ ^.vropi iu na Sredozeniskein morjii ni več v rav- j iiotežjii. Povsod imata nrvo besedo Anglijn in Francija. Obe državi ste do- bili na Vzliodu nova opiralisea. Francija Sirr:k> in Libanon, Anglijii Palestino. Z (jzirom na to situacijo se Italiia ne more cinigače braniti, kakor da .ire saina na VxIkhI in da ostane tarn, kicr ie sedaj, na Dodekanezii. S tern, da inia ltalija; to o- točje, ui'Iiko i/.vršnje represaliie. s kate- riini bi odvrnila Francijo in z'asti An- K'esko, da nc nastopi proti luun. Kolika. nevarnost tiči /;<\ anglesko trsrovrno, ce bi }\ neka dnr^a pomorska sila ovirala pot, po kateri plujejo njene laiije. Naj- vcčje zaninuinje AnslcSkc & da lies za Vzliod, ker je iijcna borba za petrolejske i/Aire gJavna podlaga njene mod in bo- dočiTosti. Olavne baze Ansileske, (k! ka- terili se preskrbuje s pctroleiern, so pe- iroleiski vrelci na Kavkazu in v Mczo- pctaiiniji. Če se pa utrdi Italija na Kgej- skcni morju. bi v bodoei vojni lahko skreila aiwlesko (rffovino. Zato razume- mo, da je Ansrleska1 prva orotestiraTa Sleds konyencije o Dodekanezii. Ce vsc to razmotrivamo. rnoraino priti do zn- kljiička, da Italija nc more mistiti egej- .ske otoke, so niani jih pa odstopiti Gr- ciji. Stambolijski. V balkanskih državah se .k- v zad- uiih desetletjih pojavilo veliko izvan- i'cdiio nadarjenifi politikov, katerih Tine je. zna.no po celean. svetu. Zadnji Oas sc veliko pi.se in govori o bolÄarskem \v,\- iiistrskcm predsedhiiku Stambolijskeim:. Naše bralce bo gotovo zanhnalo. kdo }c ta mož, zato liočemo uslrcči njihovi radovicdnosti in objaviti nekaj podatkov iz njegovega življenja. Alcksander Stauiboliiski te bi.l ro]cn 1S79 v Slavovici v južni Hoigariji ko( sin sironwsnili starišev. Mater jc knuwi zgnbil in lnačeha niu ni bila nič naklonje- na. Kouiaj je pregovoril svojeg;1. oceta, da ga je posla! v Ijndsko solo. Ko je is to dovršil. se je vrnil zopet domov in pasci očetove črede. ^e od rojstva jc imel ve- lik govoniiški dar. Prigodilo se k" več- krat. da je na paši gov-ori.l živinl cegc nre. Mislil je, da ga nihCe ne slfšl, a kinetic so ga slišali ter ga imeli za ne- tnnnega. §e kot pastir se je porocil z bo- gafo kmetsko hče;'io in ie tako pri-^el do denarja. Mbda zak.ons.ka dv-ojica se je podala v Zofijo, nato pa v Halle rra Nernsko, kjer k1 Stmnbolfjski dokoni.il svoje štiulije. J-'o povratkn iz NeniOije s; ac po- svctil popolnoma politi'ki. Postal1 je giav- ni urcd'iiik. organa bolgarske kmeiskc HStranke. ki se takrat ni Se :a- ko zelo poliiično udejstvovala. Šeie po letu 1899, ko je prišlo pri Tresteuiku do sii'opadov nied kmeti in vojastvom. jc t; obi la večji politični pomeu. V srranki je iir.eJ Stauiboliiski knialn glavno bes^ao ter jo je skušal na vse strani ukrepiti. 7.e leta 190S je bil izvoljen v Sobranje. Mjtc- kovi govori so se zelo upoštevali, /.last.* ko je npal nastop.iti1 v kraljn zvestem Sobranin za repnbHkan^sko obliko. Cel'o svetovno vojuo je brl Siambo- li.iski neizprosen sovražnik Ferdinando- ve politike. Pred napoV'-jdjo vojne Sr- biji je poklical kral] Stanibotijskega k sebi ter ga vprasal za njegovo inneiije. Stamhtvlijski inn je povedal naravnost brtz stnihu, da ce se bo kralj pridrnžil centralnini silam, ga bo stalo .Tflavo. na kar iiin ie Ferdinand odgovonl, naj pazi Ie Stamrbo'lijski na svo.io glavo. Stanibo- lijski je agitiral z vse mi silami proti vojui, a so ga prijeli in zaprli. Vo.ino so- Ltt^če ga k obsodilo na :?mrt, pozneje pa je bil poitiiloščcn na dosmrtao ječo. Ko so bile bolgarske Cete poraŽenc in ip kraJj Ferdinand odstv>piJ, je postal Stam- bolijski ministrski predsednik, ki je pofl- I>isal neni'llysko niirovn« ;X)godbo. Od tedaj je on prav za prav gospoJ in dik- tator I^olgarije. Kdor je slišal Siambolij- skega govoriti na. zborovanjih ali v $x>- branju, se ne more dovoli iiačnditi njc- goveinn talent» in izvanricdnim zniožjjo- siim. Listi, ki so pLsa(li proti Stambohj- skemu so bili v grozni zmoti. Ce se nc posreči njenui odstraniti vse zapreKc med nami in Bolgarijo, se ne bo lahlio drngeinn. Da je Stambolijski res oclto- cen, da se doseže sporaznm med obemn bratskima na.rodoma. dokazuje njegova izjiiva, v kateri pravi, da Bolgarija rada odstopi Maeedom.U), sanio da se d-o.sežc prijateljstvf) s srbskhn bratskitn nan>- dom. IOŠKO IJ1Z.IAK: ZanimivoHti iz kra- Ijestva Stevil. (DaUfe.) Kakor znano. je svetlobii tako na- ,i.ria, da napravi v I sekundi 30.0.000 km dolgo pot. Vsled tega preleti svetturlxi pot od naše zemlie im luno in zopet na- zaj do nas v 1 seknndi. Okolu ok'vator.ia re:kli bi irebnha — naše zemlie bi Pre- letela svetloba v 1 seknndi že 7V:.- krat. In koliko rabi svetloba za dohco pot od soinca do nasV Nekaj nad S mimrt. In od' Sevcnie zvezde? Celih 40 let! In vendar ie ta tepa zvezda. katero opaziijem« v jasnih nočch na nebn vsak večer, še ena izmed bližnjili stalnic. Kako gn//no da- leč so se-le soinca, ki so* tisoče svetkrf)- nrh let od nas oddnljena. Na pocHa0 te- ga je niogoce. kakor sem že omenil v lanskih predavanji-h, da gledaio /vezdo- slovci s.kozi svoje ogrorrmc daljiwgledc še iianes na nebn kako si I no oddaJieno zve/xlo, katera se ic utniila že tisoč aii tudi več Jet pred KrLstiisom. Ah vse te ogronnie razdalje nas ne snicjo ustTa- šiti, kajti došli snio se-le na mejo vočjih stevil Ko vStuo prekoracili 1 miljon büjo- i:ov se nstavimo pri triluoniiL Pripove- auje se. da je Sessa Fbn Daher izimiil šahovo igro in io poklonii indijskemu kralju Sheranni, katerega je to darWo tako razveselilo, da je obl.iubii izpolnitr iznmitelju vsako, še tako veliko željo. hi Sessa: Rbn Dalier .ie prosil vzhičenega kra^lja za prvo izmed 64 polj šahove de- ske Clio 'pseni^no zrno, za drngo 2 zrni, za tretie 4 zrna, za četrto polk ^ zrn in za vsako naslednje polje mi šahovi deski dvojno število zrn več kot od prejšnje- 'S;\. (RaOiin ie bil. torcj taik. kot prej pri uriiiin zrebljili.) In kralj je baje smehlia- ie obiiu'bFl izixilniti to .skromno željo. Ali račun ic pokazal, da bi bilo treba 18 tri- Ijonov pšeničnih zrn. kar znaCi tako lnnožino pšenice, da bi 7. njo nokrili vsa ix>vrsino nase zemlje () niUirnetrov na debelo. In ce računamo na. 1 kg 19.25S pseničnih zrn, bi se isto žito .— po 10 K za 1 kg — prodalo za 9.550 biljonov kron t. j. mno/Jno denarja, ki ga še do danes ni bilo na nasi zcmlji. K izvanrcdno velikim vsotain nas tfostafa toma! in Kcmatisti. D. Vaka. (Revija »Cas«.) (Konec.) Tisti izmed nas, ki nismo delali mi- lijonov, ki smo ljubiü svojo domovmo bolj kot la.stne koristi«, smo sc začeli »birati okoli Mustafe Kemala, ki ie na skrivneni snoval svojo lastno stranko. Načrt snio imeli, vieti Enverja in Tala- ata, ubiti jih, če bj bilo potrebno in ptr- tem skleniti mir. Načrt smo poverilr .lakupu Džemalu, a „ekdo ga jc iztlal in Enver m Tafeat sta ga ubila. Nober.a surnnja ni zadeJa Mustafe Kemala m njegova stranka jc rastla od due do dne. Po omagajiju Rusije sc nam je Ke- malistom zdelo, da se moranio na vsak način ločiti od Nemcik, zlasti, ker narn je Anglija dajaJa priliko za to. IJobUi bi bili lahko iiajboljSe pogoie, če 7ap»- stimo Nemčijo. katere zastopniki so nas za^eB smati&ti kot mani vredne.« »Kako pa je to, da ni vspela politika Mustafe Kemala?« »Ker sta: Enver m lalaat varala ljiKlstvo, armada Jü bila pijana zm^g nad Angleži. Vr bi ne ver.ieli. da. Je biJo armadi oblinbljeno, da bo podjarmila ves Balkan. Liudski. fanatizem se je podžigal, začeli so se masakri in dc- portaeije. Mi smo veddi. da ni mogode izpeliati teh načrtov, a bili. smo brez mo- či, dok'ler ic bila armada pijana zmajr. Izknšali snio ubiti Enverja in Talaata, a bila sta izrodno dobro zastrazena. Ka- dar sta se peljala po ccstah, so imeli šoferji na'Logo voziti kolikor mogoCe naglo in kar podreti vsakega, ki bi sku- sa'l ustavliati avtomobil. Neki šofer je nekoliko nstavii avtomiobil, da je mogla iti pouliČna: kara dalje in Enver ga Je prutepel do nezavesti. Vi govorite o ar- menskem masakru. Vi si ne morete misliti, kako sta Enver in Talaat poö- žgala svoj narod, da .ie bil drug proti drngemu. Kdor se ni strinjal ž njimi, so ga končali. Vsak dan so zapirali Turke, iih po.sil.iali' v pregnanstvo ter obeSatl. In zgodilo se je enako z Arabci, Sirci tit Turki. Mustafo Kemala je rcšila samo niegova i)retkanost. DeHal se je talco, kot bi bil njihov prista^. Potem so se vdali Bolg^T'- Mustaia Kemal je vedel, da pi-kfe dö teK«,;$e|%l je: kadar pride Venizelos na Grško. se bo Bolgarija zgrudila. In sodi'l je prav li- no. Kakor Intro je postala solunska za- vezniška fronta močnejsa. je bilo po Bolgariji in seveda tudi po Tureiji. Nsk- do si> ne more predstavljati demorah'za- ciie, ki je nastala v naSi armadi. Priča- kova'li smo, da nas poženo iz Evropo ?n bili smo pripravijeni na to. Nobenega odpora nisnio imeli vec, Od povsoiT st slišal besedo kismet (usoda). Eni so go- voTili: Angora, drugi, da se vrnimo v Turkestan. Zavezniki bi bili lahko storili z nami vse. Imdi smo upanje, da nam östane Anatoliia, a šc to je splavalo po vodi. kakor hitro ie imenovai sultan svojega zeta. da nas za.stopa pri mirov- ni konferenci. Kai ie mogei vedeti Hamad Ferkl, sultanov zet o Tureiji in Ijudstvu? /tivcl je iuksnrijozno in prebil največ svpjlh dni v harem u. On spada med tiste stare Turke, ki mislijo sarno na svojo osebno vdikost in slavo. V Parizu so ga imelt za osla, vrnil sc je jako ponizan in * prepričanjem, da ie prenehalo tur?Ko cesarstvo in tudi Turki kot naTod. In ko se jc on kazal vsetnu svehi ^a osla, je veliki pair!jot in eclini žemj, Kte- rega imamo, Mustafa Kenial pripravlja! svoje načrte. Njegovi poslaniki so bili v Afganistanu, Tiirkestanu, PeTziji, Sirijfl, Arabiji in Egiptu potcm. ko ie bil. skle- njen mir. Prepri'eali so voditelie teh de- žel, da ie prišel čas. ko se mora Azija upreti Evropi. Vsi so soglašali v tern, tudi Mohamedanci iz Indue. V odločil- nem trenutku bo vsa 'ndija pokonci. E- dino Japonske nLsmo mogii pridobiti. Ponujaii smo ii vodstvo Azije. a ga .te odklonila. pač pa je obliubila. da poslje svoje zastopnike v Carigrad. Z vscmi temi pripravamt okoli sebe jc eakal Mustafa Kemal, da se vrne Da- mad Ferid iz Pariza, nakar zaprosi. wi avdijenco pri sultanu. On ga sicer za- ničuje, ampak mu je bil poraben. Sülta- nu in Damad Feridu ie dopovedal, da bodocno.st Turčiie obstoji v Titrkih sa- mih, da smejo pricakovati od pozre5ne Evrope toliko kot vsak drug Azrjat. Razkril je Ie toJiko svoiih načrtov, da st je pri'döbir zanpanie Damad Ferida, k* je trpel vsled porrLzanja svoje- misije v Parizu in pregovoril je sultana, da Jo pristal na nairte Mustafe Kemala. Su*- Stran 2. »NOVA DÖBA'. Š\rV t.32 privede Veda o kombinacijaii ali ncnu- vah. NaSih 32 »marjaü« kart n. pr. sc razdeli med 3 osebe tako. da jib dobi vsaka po 10 in se še 2 karti zaiožiU. In ee sv seda.i vpraša po številu najrazno- vrstnejših razdelhev, nam pow raeun kouibmacije stevilo 2.753 bjlj-uuov in «ekaj stotisoč uiUionov najruzlieriejših razdclitev. In čimvečje stevilo kart Se >v/amc\ temvecja je ludi niožnost i>osa- roeznih razdeHtev. Tako n. pr. opisuje slavni matematik dr. Ferrol anglesko Whist-igro. ki jc podobua nascimi taro- ku in ima celo 2 karti manj t. j. 52 listov, glede razdelitvenih načinov sledeče: Ako so razdeli vseh 52 kart nieü 4 igral- ee. se potom kombitiaeije izkaže 53.f>4'4 kvudriijkmov igralnih nacinuv. Oinciije- ;ii uecmjak jc skiišai ro ogronino stevilo ponuzoriti tako-le: Predslavljajnr.) si e-elotno površje nase zemlie ¦ - torej ludi moria in tfo.rovie — pokrito z igral- ndnii mrzicami, kjer bi cna. taka niizicu s 4imi igralci vred no zavzela \ cč pro- stora kot 1 kvadratni meter, in ce bi sc sedaj igraio pri vsaki tch mizie nepre- trgomn not: \n dan in to vsa.kili 5 ininut drugo 'V.To. poteni bi ne zadostovalo 1.000 iniljonoy let. da bi se preigrnli vsi ii.tcmi. ki so pri 52. kartah niogoči. In še v višji" siere sega znaui pri- mer, če bi se oh Kristusovein rojstvu naložil [>o 4% eden sum viuar. Do 'leta 1880. bi znasyla končna vs-ota z obrest- nimi obresti tega ueznalnega bakrenega ! novca vee kot eden kvintil.ion kron. Ce | bi se pa omenjeni vinar nalozil po 5%. potem bi 1.200 niiljonoy krogel i/ či- stega z'lata in vsaka v velikosti iiaše zcmlje ne zadostovalo, da bi se danda- našnji izplačala konuia obncstno-obre- stni.! glavnica enega samega viuarja, nalozeiKga ob času Kristusovega Toj- siva:. in kaj je edcn kvintiljon? Mislhno si oforog naše zemlje okrogel in votel kovmast obroe, ki bi inic-I debelost 63 ki- lometrov t. j. nekai inan.i daljave kot iz Ccl.ia v Ljubljano. Kubik tega ogr-ojimc- iiu obroča z zunanjini politincrom 6.083 krn "bi da I 35.300 kvadrrljonov knliienili milimetrov. In ker ima vsak K'h kijbič- liHi milimetrov prostora za 1 liiiljon rtacllov, potem bi iino-b v praznini tcga vcHkaiiskegu obroca. 35.300 kvmtilro- unv bakterij prostora. (Konec priJjodnjii-.) PoXitiöne westL /Mimstrski svet «h uradniško vpra- šanjie. Na seji niiiiistrskega sveta 15. tm. ič zahteval minister prosvete PribičeviC takojšnjo rešitcvr uradniškesa vpTaSaiija glede gniotnc strani ter lxxskrbeti xa D'otrebnc kredite. Pinančni minister dr. Kumanudi ie izjavi! nato, da bi priSIa potrebna sredstva v državno blaga.fno šele precej pozneje, zato se pripravlja v fiiiancncm müiistrstvu zakoii o povi- šanju nckaterih indirektnih davkov. Mi- nister dr. Zerjav Jc poiasnil stnnje uraci- ništva in govoril o flnaiicni možnosti za naibavrie prispevke. Vsi demokratshl ministri s<> 'sc. pridružili zahtevi ministra Pribiceviča, ki je izjavil, da ne bo nio- gel prevzeti odgovornosti pri vladnih posliii, ako se ne najd»- kriii:i y,-\ nradni- ške zahteve. Iz seje italijanskc puslaiiskc zbor- •lice. Na »üji italijanske poslanske zbor- . nice je jxxial niinistrski predsednik Mus- solini iz.ravo vJade, v kateri je pov^arjaJ. u.i je itaUjanski narod drujjic stnnoy,la- vil vlado. Fasistovski) revolnciio hoče izrabiti kot vir moei za razvoj in naprc- dek narod a. Olcde zimanje pol i tike jc jniicn.ia, da se nion.io rnirovnc pog-odhe, ker so že podpisane. rath'icirati. Do^h- vori1, skleuieni z Jii^oslavijo, so se pred- li>žili paiiamentu. Kar sc. t?če italije, )io- n: voditi politiko easti in narod.ne Rn- nsri. (ilede stalisc;i Italijc v antanti1 yc dvojna inožnosu ali bo ozdravljena ar- tanta v resnici homogen blök rav:u>- težja, v katereui bodo in>eli vsi cuaKe pmvice in dolžnosti, ali pa je bi!a :-:ad- Jija lira anlaute in italija bo iinela potem proste roke. Vladna kriza v Ncnici.ü. ^ ^u^lav<)¦ liove vlade v Neinciji je poverjen geiT^- ralni ravnatelj »Hapaga« Cuno, ki na- inerava sestaviti svoj kabmet, ne da bi stojpll v stik s straiikami in siccr raiM tega. da čini prcj dosežo rešilev .kriz'.:. Volitve na Angleskem. Konservativ - ci so zinagali na Angleškeni na celi crrr, dosedaj so dobili 340 mandatov. delav- ska stranka 130, neodvisni liberalci 59, uacionalnt liberale! 42. Dosedaj imajo Ivonservativci 94 glasov vec, kot vse druge stranke skupai. Turkj nc odneha.io. (ic-iuai Iziiic? pasa jc prispel v Pariz, da se posveture s Poiiicarejeni in I'rankJiuoni Hoiiillo- nont. Aiigorska vJada stojri na staliSwii, da zahteva ])oi>olno neodvisnost TurCI- je. Dejanski mir bo dosežen. cc se bo«e Turke upoštevalo in priznalo, da so se do danes precej Tazvtli in da v svojili zadevah laliko sami odločnjejo. Prüic (jjorgje se jc podvrgel kralju. I'rinc (jjorgje je posla! kralju Alcksan- dru sledeee pismo: Žandor! Obžalujcm svoje dozdaino postopajije, \ katereni sein z o'bjavo ueresnie Tebi kot šefu d'- nastije in države prizadejal neoj)raviče- iie žailitve. S tern seem grešil zoper c-o- 4očt>e štatnta, katerega sem podpisal. Iz tega ra/ioga '1'e prosim, da izročis po- zabljenju vse, kar je dozdaj brio, in c?a vsi !)reprican. da bom v bodoče izpolnjc- val vse dolžnosti, katere sem prevzei s podpisom štatutu knkor vsi drugi clam hiše. GjorKJe. — Kralj jc spreicl na*o svojega brata. v avdijenci in ga povaoil na skupno kosito. Z ozirom na to po- rai\iiav<) Je pisal patrijar-Ii Dimitrlje princu sledece: »Vase Visocanstvo! Od- liajam y Karlovce hi nimam časa, da se sestaiiem z Vami in se Vam osebuo zahvalim za Vaš plemcniti in patrljo- tični nastop.- Z Vašini bratskim pismewn jNjeg. Vdican«tvu kralju ste napravtfi veliko uslugo tako svoieinu dvoru kakor tudi naži domovini. 'Prijatelii smo tu^I samo to želeli. ko smo Vam svetovali. da tako postopajte. S pozdravom in blagoslovom: patrijarh srbski Dimitrije.« S tern je zadeva princa (ijorgja konCa- na. Ako bi se nc bil udal, ga je mislila vlada mternirati ua Bledu. CeSjske nonri^e» MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. »NamLsljenega bolnika« Je posetilo celjsko obcinstvo v takem stvilu, da je bilo gledališče čisto polno. Saj pa ni Cu- da, kdo ne pride rad in ne občuduje Mo- liera, k\ je označil v svoiih burkah Ka- ; rakterLstiko svojega časa. Na euo bi pa opozorili in prasili. da je prihodnjič g*e- dališče malo boli /akurjeno. kakor .re bilo to pot. Odlikovanjc. Odlikovana sta bila r. redom bi'lega orla V. rcda g. major Su- put in g. major Plaskau oba iz Ct-lja. (i. < rolkovnik Krčelič je dobil odlikovanre s\. Save IV. reda. Občni zbor CiUlniee se vrši \ so- boto, JS. noyenibra ob s. uri zveeer *¦ Citalnični sobi v Nar. i.iomu z že objav- ! Ijenim dnevnim redoüi. Clanstvo vlju- tino vabimo k poliiosreviini udjdežbi. Picsni odbaj- Sokolskega društva v CeUu ponovno o'pozaria, da je pristop k plesnim vajam dovoljen cdino-le clan- sivii. IJrcz dniš(-\cue !e.^itiniaeije s^ uc bode nikogar ])usti!o k va.iam. iirzaviia krajevua /aščila dec^ in in ladine v Ceiju si je nadela na-logn, aa obleče za Hožič vsaj uajpotrebneise fined revnhni otroci mesta Celja in oa'o- liee. V ta namen je dobila od tu'kajsnjili denarnili zavodov že precej denarja. In Vi dobri Celjani takisto ne odrečetc svo- je pomoči. Vi, ki ste vedna na mestu, kadar treba, sušite soize. blažite bei?o, laj^ate obup. Vi svatic, možje, strrcr, bratje. ko boste kupovaii svojim dragrni svile, baržuna, spoiunite se takrat. da jih je na stotinc in stotiue, ki n'majo n?ti najpotrebnejsega. Vas öeJjanc. vsc, Kt ste bhrg.ih sre in dobrili rok prosinio, odzovitc se vsak po svo.ii.li rnočeh, ko se bo trkalo na Vaša vrata. Vsak. in na] sr bode še tako majhcii dar. s hvaležnostio sprejrnemo. Kumrovo posestvo, katcro je imcl dosedaj dr. Oollitsch v najcuni, je v Ce- triek 10. tin. izdražbal Celjslii odscK Sav. podr. S. P. O. Tako je prcsla ra važna postojanka v slovenske roke. To narodm) pridobitev moramo z veselicm pozdraviti tudi iz stalrsča tiiristikc >n tuiskega prometa. V celjsnean pogoriu n'usma do sedaj imcli nikakšnega pravc- ga zavetišea, ki bi bilo primcrno osXr- bovano. Odsek bode naincstil v »CeljsTd koči« oskrbnika. ila bodo ol)iskova?c? tjjß'a pogorja vsak eas laliko postrežen? 7, jestvinami in dabro pijačo. Urejeno bo pa tudi prenočišče 5—6 postcTi, !car bo r>osebiK) važuo za /.iinski sport oz. za smučarje. ki imajo svoj tercn na Svetlni. Odsek prevzarne poscstvo takoj, kakor hitro potrdi najemno jio^odbo mestna obchia. Bre« in svoboda. Opetovano scm'zc slisal in tudi brai pritožbe, da pri nas ni ta(kc svobode, kakor bi to bilo želetr. Knega teži ta zakon. drugega kakSna naredba, tako, da še zmira.i ni nebes na zemlji. Kdor hoče ix>i>olno svofoodo, pr»- di k niun ua Breg. Ce imaš kužeka, ?d je slabih živcev in n-e> prenaisa laii*co pasje koiitumacije. pridi k nam ž n|lm, tukaj dirja dovolj takih mrcin P-o cestf prostih, naj se jim pridnr/i. Sanio nern- ško mora znati, kajti tukaj je občevalni j jezik med kužeki in njih reditelji nem- seina. Ako imas kjc kako razdrapar.o | hišo in te nadlegujcjo, da jo daš p-opra- ! viti, ali ti delajo celo sitnosti če se vm- \ snaga od tvoje hiše izteka na cesto, pr«- \ d:aj to kolibo in si nakupi drugo na Bre- gu. Tukaj lahko razpada iiisa kakor lio- če in vsa nesnaga se lalvko razliva po okrajni cesti in po poti zraven iste- Kdor noče po teh lužah hoditi. pa naj do^nn ostane. Ce si hočeš zraven okrajne cu^tc iz desk kakš-no pray grdn kolibo f»»- siaviti za skiadi'sce, Cesar drugod nc smeš. pridi k nam in postavi si k) — svo- bodno ti je. Tudi vozovi natovorjeni s premogom. karuenjern itd. s;uejo pri nas \ na.ibolj tcmni noči. brez hiči :ia cesti .stati. Kdor si noee glave razbiti, ostum douia. Avtouiobilisti, ki se rath vozljo skozi obljudene kraje z najvecjo br/ino, naj pridejo in naj sc vozijo |)o bregu, ker tukaj jih ne bode nikdo nadlegovai. Tudi nesreca se ne bode ialiko zgodila, ker breizki otroci in druge živali, ki po cesti lezeio, so na to že drcslrajii. Ko- nečr.o se vabim vse fante, ki iinrii<» dobra grla in se povrh po noči radi bok^ayo, da j)ridejo k nam na !.3reg, tukaj iih nikdo ne bode motii. Kdor pa vsicc' tega no more spa ti. naj se jim pridnrzi.. Ce je pri tern kako zairšnko iztaknil. je if) ujegoy dobiček. l-}a bi sc ta svoboda kr- šiia, pa se ni treba bati. saj imamo dvojc vrsto straže in sio^r olxjinsko in dr- jiavno. Kritikus. (Brežani ste res svo- bodnejši ncgo kaka sovielska repu'blika. OpoitHia stavca.) Podružnica C M. driižbe za (iaberie priredi due 1°. tin. v gostihii »Wilson« \ Gaberjii ob^. uri zvcOer Miklavžcv sc- menj z godbo in plesom. CisH dobicek )e uanienjen revni deci. V znak vesclia, da je preslo Kumro- vo ]>osestv^o na Dostu iz Tiem'ski'h rok v ¦najem ecljskega S. P. 1). je darava? /a- Ala'ks Zabiikovšek. kroiaški mojster v Celju kot prispevek za nabavo inventar- ja v koči K 400, --, zakar se mu odseit l-risrcno zahvaljuje. Zoleli je, da bi naScI obilo posnemalcev. ZdriLŽeKjc nianuiakturniii trgovin. Iz Celja se nam poroča. da sta se tr- govca manuiakturnih trgovin Valentin Hladin v Prušernovi ulici 14 in Frarx JloboviOuik v (iosposki ulici 15 zdruztta in vodita iste trgovine sedai skuono pod imenorn Hladin &. Dobovičnik. Glavno trgovino imata v PreSo-rnovi ulici 14 tei podnižnico v Gosposki ul. 15. Kakor se sliši, so bile to edine trgovine, kjer se je šc dalo najbolj po ceni ku])iti, do- kaz tenm je. da sta imela oba vedno cFo- bro ohiskanc tr^nvine, ker sta veclno *• ostalimi eeljskimi trgovcj tckrnovala m liotela biti najceuejša. Upajmo, da sc jima bode sedaj z zdriizenirni moomi Se bolj posrečilo, poshiževati se najnižjth cen. ' Tržne cene v Celju dne 15. novembra. Oovedina: V mesnicah 1. vrste 52 K, II. 48 K. na trgu I. 48 K, II. 30 K, 1 kg vam- pov 24 K. pljuč 24 K, loja 44-42 K. Te- Ictinn: I. 64 K, 11. 56 K, pljue 34 K. Svi- njina: prašicje maso I. SO K, II. 70 K, 1 kg pljue 26 K, jeter 60 K, slatiwia doma- c-d 120 K. anierikanska 10b—112 K. a- merikanska na debelo 106 K. mast do- rnača 124 K. amcrikanska 114 K, šunka 130 K. prekajeno meso 1. 120 K, II. 112 K, prekajeni parklji 30—50 K. prekajena fflava 50 K, jezik 120 K, 1 kg koStruiio- vega mesa 40—46 K. Klobase: 1 kg kra- kovskih 120 K, sunkove 120 K, hrenovk 120 K, safalad SO K, posebnih SO K. bnmnšviške 50 K. suhih Icranjskih 120 K( salami fine 340 K. Perutnina: majlien pi-scanec 35—45 K, večji 60 K. kokoš 90 K, petelin 100 K. raca 120—130 K. gos 325—350 K, domač zajec, rnanjši 30 K, večji 60 K. Divjačina: divji zajec 150 K, tan sam ne zaupa Mladoturkoin. On vc, t(a je vsaka moc, ki so Jo pridobili ti; lz- gubljena zanj. On misli tako kot AbduJ rlamid: za 'l'urke je najboljsa atbsolutna avtokracija, katero tudi misli vpcljatK ee bo mogoče. Mi misltmo, da se je v-dal ysem zahtevam zaveznikov samo radi iega, ker so mu obljubili denar in pa iic^- omejeno oblast nad tistim, kar še o- stane. S pomočjo Damad Ferida je prepnr cal Mustafa KemaJ sultana, da so njego- ,vi načrti najboljši, če hoče ohraniti o- bhist nad Turki. In tako ga je postal sultan v Anatolijo, da nadaljuie s svojim delom, dal mu je na razpolago denar !n orožje, kolikor je premogel. STeča je bila z nami. Tisti dan, ko se Mustaia Kemal prtšel v Sanisun, so se Orki izkrcali v Smirni. To mu je po- niagalo, da je vzdramil vse kmete s pripovedtovanjem, da jim pobero Grki vso zemljo in pobiiek) njihove družinc, ce zmagajo. Mi smo tudi dobili nepr>- čakovano popioč od Italije. feat era je stopUa na skrivaj v zvezo z nami \n nam svetovatla, nai odklonimo mrrovno jyogodbo, sklenjeno v Sovres. Italiia najn je tudi povedala. da bodo tudi Frart- cozi z nami, kakor hitro pokažemo ne- kaj moči. Italija nam je poslala oroZje in municijo ter nam zagotovila, da t>o F'rancija preprečevala napad Qrkov tolrko časii, dokler bomo slabi, kajti Francija ne dov.oli močne Grčije v Sre- dozemskem morju. ker bi to pomentto zopet močno Anglijo. Te ponudbe so našemu vodji dale neovrgljiv dokaz, da zavezniki v rc- sraci niso zaveznilki. da se Prancija in Italija bojite Anglije ter jo sovražite. To je takoj povedal svojim agentom, kateri so izrabili to hinavstvo zaveznikov kjer in kakor so mogli. Sklepal je, da čimpre.i pride Francija njemu na pomoč, toliKo bolj^c bo, pa je poslal v Sirijo svoje a.- gente, ki so vodili propagando prot^ Franciji. Tudi iaz sem bil eden izmed tistih. AsiTci so pričakovali po svetoviit vojni, da i>ostaneio prosti, ne pa, da jim menjajo gospodarje in so bili radi ter>a silno razocarani. Ni nam bilo treba u- stvarjati umetnega nasprotstva. Mi smo iim samo rekH, da bomo napadH Fran- coze, pa naj jim delajo v notranjostl * to&ko neprilik, kolikor pa^ morejo, Izve- deli smo tudi,. da drži Francija tarn ko- lonijalno armado, katere bi v slučaju Po- trebe ne mogla poiačiti s svojim doma- čim vojiištvom. Kakor hitro smo bili dovolj mocni. smo vrgli del nase armade proti Fran- ciji ter je neprestano nadtegovali. Asir- ci so rogovilili pa v notranjosti. Posfe- dica te taktike je bila ta, da nl ze*o dolgo, ko so začeli Francozi skrivna posvetovania z nami. Med temi dogo- vori je prišel naš poveljnik do preprv- čaiija, da bi šla Francija v vsako zvezo, katera bi delala na to. da se Britansfco kraljestvo uniči. Neki znamenit franco- ski državnik je rekel: »Brita.nsko kra- ljestvo je oktopus, katerega krcmpW drže za vrat vse druge narode mi sve- tu. Zato ga je treba uničiti.« Od Kemalistov v Carigradu seni ix- \ eciel, da so American» prav tega mnc- nja. Nikdo bi ne videl rad, da igra Angli- ja v Carigradu tisto vlogo kot Jo je ig- Tala v Egiptu. Ko je Mustaia Kemal iznaüel, da je vse prot? Angliü, je sklenü, približati se Lenmu in Trockemu ter Kh povabü na ) razgovor, kako bi skupno napadli Evro- ; po. Bila sta ne samo voljna, ampa'k iia- vdusena za skupno dclo, da se vsa Az>- Ui oprosti evropski.li nasilnosti. Da po- kažeta svojo dobro voljo, sta vmaknv- la iz Perzije in Afganistana vse Ruse ter sta izročila te kraje državani, Ra- terim so spadali prcd- nisko okupaeüo. Lenin in Trocki sta bila prepričana, aa je Azija v nevarnosti dokler obstoj,a britansko kraljestvo. Začeti je bilo tre- ba z rušenjem tega kraljcstva, katerega sta imenovala vi'v oko'li vrata Azije. Sla sta še delj in nam ponudila tudi svo- io pornoč pod gotovimi pogoji. Sprejeli smo jih in daues imamo v nasi armadi petdeset tisoč Rusov, katere vzdržuje sovjetska vlada in kateri tvorijo nase zaledje.« Kemalist skoči na noge. »Ali ra«- umete zdaj, zakaj sc nc bojimo Kvrope? Ali razumete zdaj bescde, da nam nl treba kloniti glavc pred sklepi vclevla- sti? Evrope same se nam scveda ni tre- ba bati — boiimo se pa BriUnskega kra- liestva, katerega se boji in katerega so- vraži vse. Mi bomo vdarili po tem kra- ijestvu takoj, ko prepodimo Grke Iz ¦Smirne.« ----------- Stev. 132. »NOVA DOBAi Strm 3. 1 kg srne 70 K. Mte'ko, maslo, jaica, sir: 1 1 mleka 12 K, 1 kg surovcga masla J 52 K cajnega 240 K, masla 152 K, bohinj- skega sira 190—220 K, sirčka 40 K, eno jajce 7.50 K. Piiače: I liter starega vina '40-56 K, novega 28—40 K, piva 24 K, žganja 100 K. Kruh: 1 kg belega kruha 26 K. črnega 22 K, žeinlje 5 Ml do 6 dkg 2 K, 11 do 12 dkg 4 K. Sadje: jabolka 10-16 K, hruške 16—20 K, ! Liter na- vadnega kostanja 7—8 K, peeenega 16 K, 1 kg orehov 24 K, 1 liter lušSenih 36 K, suhTh češpelj 1 kg 40 K. Špeccrijsko blago: kava Portoriko 200 K, Santos 152 K, Rio 130 K. pražena 1. 200 K, II. 160 K. III. 144 K, kristalni sladkor 6ü K, v kockah 70 K, kavna primes 68—80 K, riž 1. 40 K, 11. 22—40 K, 1 liter namB- nega olja 80—100 K, buenega 136 K. vinskoga kisa 16 K.navadnega J2 K, pc- troleja 24 K, spirit den. 48 K, so! 14 K. cell poper 104 K, mleti 112 K, paprika 120 K, sladka 320 K, rržev Skrob 72 «o % K pšenieni 56 K, testenine 1. 52—64 K, 11.' 40 K, milo 64—68 K, karbid 20 K. Mievski tedelki: 1 kg moke st. 0 25 K, 2 24 K. 4 22.60 K, 6 20 K, kašc 27 K, je- šprenja 21 K, otrobov 8.40 K, koruzne moke 15.60 K, koruzncga zdroba 19 K, pseničncga 26.60 K, ajdove moke I, 30 K. Na drobno 40 v za kg vee. 2ito. Q pse- nice 1580 K, ržj 1400 K, ječmena 1200 K, ovsa 1300 K, prosa 1500 K, koruzc staTe 1400 K, tižoki 1600-2000 K, graha 4800 K, leče 5200 K. Kurivo: q črnega premoga 152 K, rujavega 80 K, kubični meter trdih drv 500 K, 100 kg 150 K, mehkih 400 K, 100 kg 100 K. Krma: a sladkega sena 900 K, pol sladkega 800 K, krslcga 600 K, slarne 500 K. Zelenja- va: 1 kom. glav-ne solate 2—4 K. štriic- uate 2—4 K, endivije 2—4 K, 1 kg po- znega zelja 5— 6 K, ktelega 20—22 K, ohrovta 12 K, kariijola 30 K, koleraba ko- mad 1—2 K, 1 kg špinaec 20 K, para- dižnikov 7 K, čebule 24 K, česna 35—40 K, krompirja na debclo 5—6 K. na dro- bno 7—7.50 K, I kom repe 1 K. 1 krož- nik 5 K. Opotuin hišnim posestnikom! Te dni razpošiTja kr. davčno okrajno obfa- stvo v Celju vsein zamudnikoin. katcn šc niso pr.edložili najemniuskih napovedh za otlmero hišue najmarine z^ Terl 1923-24 oponiine s pozivom, da isrc predloiijo zanesljiv-o v 3 dneli, ker 1>1 sicer v sniislu člena 152 finančnega z»- koua za leto 1922-23 morali plaCati globo do 100 Din. Pripomni se, da- se stro^ki hišnega gospodarja za vzdrze- vanje hiše ter nepremičnih pritikliu v uapovedi ne smejo od'biti (n. pr. za po- pravo hiše, vodnjaka, vodovoda, za dim- uikarja, za odvažanje Jiesnage, smeti m pepeda, za snaženje hodnikov in stopnic, za obresti dolgov, za zavarovalnino itd.); ravno tako se ne sine odStetL n- inorrizacija uiše. Taki m jednaki izdatki racunijo se postavno s 40% davku /,a- vezane najemnine; vslcd texa naj se ti stroški v tej napovedi ne navedejo. ker so brez pomena. Kino Gaberje. Sobota 18., nedelja 19. in pondeljek 20. novembra »Hrabro sree«. Velika amerikanska drama, polna najsmelejših pustolovščin in seir/acij- Turistikä in sport. Prvenstvena nogometna tekma SK Celje : SK Svoboda 5:2 (2:0). V nede- lio se je vršila na glaziji prvenstvena tekma med SK Celje in SK Svobocro. Celje, ki je nastopilo z nekaterimi rc- zervami, je bilo ves čas v premoci, ven- dar pa innogo- ugodnih prilik m zna'lo izrabiti. Kvarilo je tudd veeno prerekanje med mo^tvom. Proii koncu tere je CeTIe rnalo popustLlo in je Svoboda vsled po- tfreške srednjega krilca in branilccv Celia dosegla dva gola. Od lmxstva Cclja so se odlikovali levi krilec (Cerne) iz reaeTve, srednji napadaJec (Can^ar) In fS8?0! \k^° (OiErLzek)- "TiKli. vratar IKatajcj jc bil, kakor vedno, na mestu tudi tokrat. Sodnik s. Diirrschmied .fe bil objektiven in v sploSnem zadovo- li'rv. — Rcvanžna tekma med Üirijo wi Prhnorjem, ki se je vrsila v nedeljo v Ljubljani, jc končala z zmago Ilirijc v razmerju ^'-2. - Tekine v Zagrebn. ("jradjanski proti Sparti 13:0; Ilirlia proti Slavenu 11:0; Conconlia proti Vik- toriji 4:0. Stanje v prvenstvii je secTaj nastopno: I- Oradjanski- (21 točk), 'L. Hašk (19), 3. Concordija (12), 4. Sparta (10), 5. ltirija (8), 6. Viktorija (7), 7. Croatiia (5), 8. Slaven (0). — V nedeljo 19. nov. igra v Celju proti Atletikom prvak Slovenije SK Ilirija. Dnevna kroraika. Slnfoiiičiu koncert priredi 1. dec. on iS. uri zvečer v veliki miionsla dvorani mariborska vojna muzika pod vodstvom kapelnika - kompoiiista Majer-a. S'po- rc-d: 1. Binieki: Kkvinocijo. Uvertura. 2. Beethoven: Sinfonija v c-inolu. 3. Saint- Saens: DaTise macabre. (Plus ofcostnja- kov.) 4. Dvorak: Polednice. 5. Osterc: »Ubežni kralj«. 6. Majer: Makedonske igie. Spored nudi klasično in moderno. absolntno in programsko ^lasbo. — Točke I. 5 in 6 so dela iugoslovan- skih komptHiistov. Razlaga sporeda sledi. Za petdosetletnico vinarske in sad- jarske sole v Mariboru je predviden m«- slednji spored: Na predvcčer v sobofo, dii-L'- 18. t. m. med 17. in' 18. uro ob ugosl- nem vrcmenu sprevod iičencev po cestl zavodovega vinograda do skale poo Kalvarijo z razsvetljavo in petjem. V ne- deljo, dne 19. tin. ob S. uri služba. božja v stolnici za licence vinarske in sad.iar- skc ter srednjc knietijske sole; od 10 <*o pol 11. ure koncert vojaške god-be na z«- vodu; točno ob pel 11. uri začetek pro- slave petdesetletnice vinarske in sadjar- skc sole ter otvoritev srednje kmetiisKe sole; potem pogostitev (izključno le pn- giašenili) gostov radi nezadostnih pro- storov v dveh sknpinali: skupina A t;- koli 13. ure, skupina B po 15. uri. fcar se določi koncem zborovauja; tekom popoldneva o.^Icd zavodnih naprav m >-Ttnarskega podjetja gospoda Džaino- nje; končno prijateljski sestanek na z;i- vodti. Custno predsedstvo za prireditev je ])revzel gospod kineti.iski minister. Glasbcna Matica v LjjubJ.iani praznti- ic letos 50 letnico svojega delovanja. Ta sv'Oj jubilej lioče proslaviti s celo vrsto koncertuv in to ne-lc v Ljubljani, ainpak po raznih vecjili krajih široni Slo- venije. Zato priredi tekom meseca oc- cenibra. jaiiuarja in febniarja s svoj?m pevskiin zborom vokalne koncerte. ra katerili se bodo proizvajale jugoslovan- ske umetne in naT-odste. posmi. Za enkrat pridejo v poštev sledeči kraji: Brežicc Ctlie, Cnioinelj, Jescnice. Hrastnik, Ka- iiiiiik. Kraiij. Krško. Kocevj-j, Litija. Lo- p;;itec, Maribor, Novo rnesto, Piuj, Ra- dovljica, Ribniea, Skofj-a Loka. TrbovTJc in Za.gorjc. Koncerti se vr.se po dolcče- liciii redii, ki bo sproti objavljen v dnev- ncm easopisju ter z letaki v kiaju s»- mein, kakor tudi v vsej bližnii okollci. Cas se je doJočil dogovorno z lokalniini fü-ktorjj, ter se bodo vrS-ili vsi koncert! v zgodnjih dopoldanskih urali. tako, u'a je m-ogoč poset tudi okolici oosamcznesa kraja, kjer se vrši ta koncert. Vse gl<\*- bo-ljubeee občinstvo opozarjamo na re koueerte. Podrolmosii se poizvedo lah^o pi'i Olasbeni Matici v Ljtibl.iaui. Skruiijevalee deklic. Vinogradniski Cuvaj Kraner je straži'1 letošnjo- jescn pri Sv. Jakobu v Slov. gor. s puško gro- zdje. Viničarka Dajcman je večkrat opa- zila, da prlnaša njena hčerka sladčice »n denar domov. katera pa ni. povedala, od kod inva vse to. Nekoc prinese domov 10 Din; mati jo prime in izve, da je öat hčerki denar Kraner, ki jo je bil oskru- ni.l. Sploh so ljudje že doigo sumiJi, aa ima nedopustno razmerje z mladoletno dtklico. Kranerja so aretirali in nd'dali v inariborske zapore. Državni cestarji. üradbena direk- cija razpjsuje v namestitev 50 slu^benili riiest državnih cestarjev. Interesente ^e opozarja na tozadevni razgbs v »Uraa- nem listu« pokrajinske uprnve za Sto- vieiiijo stev. 118. PoUmorski potrey. Med HoikhmIu in Havajskiini otoki je pred nekaj dncvl moea-n podmorski potres povzroC'H, da so se vsled silnih valov številue litdje v japonskili pristanišeih razbüe. PreMvai- ci so v groznem strahu zbežali iz bližmc | jnorja v hribc. Koliko ie mrtvili. sc se ni | nioglo dog'iiati. VeUkanska želva. i'^redsu-jiiiK Zedi- Ttjcni-Ii drža-v Harding je priredil pojecli- no, na kateri je jcdlo 300 gostov Ji'lls)- v kateri se ie kuhaia samo enn žeiva. Ki je tdhta'la 400 kg in ie Into po sodbi «- čcrrjakov stara 500 let. Zadušena dvojčka. Štefanija Jierco« iz Subotice je šla pred nekaj dnevi zjn- trai n^ trg. Pustila je d-onia speča otro- ka- d'voj-cka. Ko se je vrnil-a. ie zapazila, da se je vali! iz stanovanja dim, v pw- stelji sta pa ležahi otroka mrtva. Vzrok cgnjii je bila prevee zakurjena pec. Grozna smrt delavca. Oeorge l>e Frise iz Chicaga je v oni cikuških jekTarn naseJ grozuu smrt. Z etektrJčmm dviga- lom k dvi;;iiii velik kotel raztopljenega jekla. Kadi nekega nvdoštaika se je pv. kotel zvrnil in grozen slap raztopfjenc kc»vine se je zlil nanj ter ga sež.^a! tip. mestu. • Zastrupljeiije z div.io reno. \ i.'Orf- gjialu v Ameriki je neka drtižimi vživahi divjo nepo, ki je imela precej dober o- kus, toda je snirtno strupena. Posledtcn te-ga je bila, da je vsa druzina, Ki je štela sedem oseb, pojnrla radi zastrupljenja. Roparski uapad v gostilni. V neki rr- žaski gostilni je popival ves veoer neiil Josip Cermelj. Malo ored policijsk-o uro je stopila v gostihio bleda siilra žerisfta ter milo prosila Ccrmelja. naj gre do- uiov. Cermelj pa je dejal ženski, ki ie bila njegova prijateljica. naj izgine. Na pragti je srecala nekega noznanega mo- skega in žensko. Moški je naenkrat sti- ni! žensko, da je padla na tla, se sklonrl in ji strgal s prstov tri /Jlate prstane. IJo storjenem čimi je zbež-.i! s sv.iin sDreni- ljevalko. Lovski tat streijal ;ia si>zdne$.v.i eu~ vaja. V velikem .^ozdu pri Borstu je ?.*- sacil gozdni čuvaj Josip Martinič tie'ie- ga lovskega. tatu Aloizija Kerrnes. Ker- mes je bil prepričan, da ga bo čuvn.l o- vadil,zato je uanj dvakrat ustrelil in zbe- žal. Martmiča sta zadeli obe kro.uiji v rebra. Prepeliali so gi\ -v težkcii snui.iu \- boinišnico. Zverinski oče. iJosestnik Peter Lac- kovic je bil strasteu pijanee. Kadar jc I)M pijan. se je vedei zel-o snrovo in nasilno. tako da so moraji do'maci bežati iz liiic. Te dni je prise] zopet nakurjen domov. vsa družiua je zbezaiy, ie bolni 15-letui sin je ostal doma. Zverinski oce ga Je potejjuil iz postelje, liodil po njem ler sn nazadnje vrgel s tako silo ob zid. da »c kmaiu nato izdihuH. Jugoslovanska svatba. Ncki bogati vojvodinski kmet je porrosiF za svatho s\ ojega sina nnd en iniljon kron, sva- tovali so eelih sedem dni. V vasi Temc- rinu so spili na svaibi nekeiga vaskeffn bcigataša nad en tisoc litrov v?nn Tu pn- jedli 20 presi'cev. Oorečc UaHjanske bo.iue ladje. Iz Neanoijii porocajo, da so se vsler.l vncr- ja naite užgale tarn se nahajajoče bojne lndje. Bojno ladjo »Marsala« in rorpedni rnšilee »Aqiiiia« so morali odj'cljati na pros to morje. (loreea nafta ojcroža Iiau- garje. Arzenal so i/ mv\•iuiii^ii i'/praz- ni'li. V spaiiju našul sinri.. /.eiezniski cu- vaj Ivan Kovae v Doroslem v Voivodini je caka!l na priliod vlaka. Ker je hi] utrii- , jeii je sedel na železniški tir in zaspal. Došli vla'k «a pa n: prebudil. ainpak po- \ ozil. Važna iznajdba. «iMatin» poroca iz Pariza, da je izna^al Eduard Beim apa- rat, ki osigurava popolno tojnost radio- lelegraficnih in telegrafičnili noročil. Profesorjeva zeiia izpodila 80 od- stotkov slušatcljev iz učiit: sobe. Zena profesorja Alfreda E. Zhnmerna, ki je j predavatelj na univerzi Cornell, je bila prisotna predavanju svojega moža. In pr-igodilo se je. da sta jela stavljati. di- jakom preizkusna vprasania. (ia. Zim- mern je izgnala 80% dijakov' h n-čne sn- be zatrdivši. da so vsi tisti izgnanci nnisko premalo razviti za vseučiiiščnc na'iike. Dijaki zahtevaio sedai. rmj bodo profesorske žene rajsi doma Svetoviiii koiiicrejica žen v Haagu. Povodom zborovanja internacijonalne ženske lige za mir in svobodo-, ki .se je vršilo 6. septembra M. v Freiburgu, sc je sklenilo, da se vrši sestanek vseh ženskih korporacij. Ta svelovna ženska k'O'iifercnea se bode vrsila 7. decenrbra ti. v Haagu. Na programu ima konferen- ca vprasanje rnirovnili po.srodb. Inter- nacijonaln.'! zenska liga, kateri stoji na Cehi znana ameriška. filantropinja Miss Jane Addams, pozivlia vse zene sveta, da se udeležijo tega zborovania. Odbor je začel ze z deloni ter urad'iie \ Am- sterdamu. Dražba. Dne 6. decem^bra 1922 on Id. uri se proda v državni proiezni tie- Invnici v Ljubljaui. Askerceva ulica 5t. 3, na-sproii teimične srednje sole 51 m'1 suhega Tipovcga Jesa (žagani brimi in deske) uporabljivega «a rezbarie in mi- zarje. Varščina za iideležence dražbe znaša 500 Din. lntercsenti si lahko ogle- c!ajo les v protezni delavnici vsa.ki de- la vnik. od 9. do 12. ure in dobi> potrebna pojasnila pri upraviteljstvii te delavnice. Državna borza de!a v Mariboru. Poroeilo za čas od 22. X. do 1.1. XI. 1922. P bos La niesta so bila prijavljana 201 moškim, 147 žeiiskam. skupaj 348: tie la je iskaJo 4v59 moškili. 252 žensk, skupaj 711; zaposliti ie bilo mogoče 141 mosk'ili, lOl žensko, skupai 245; bre^- pos-clnih je ostalo o33 moškiii. 326 žcnsk. skupaj 959. Proinet od 1. I. do It. XI. i\. izkazuje J3.b27 strank in sicer 6361 delodajaicev, 7466 delojemaleev ter 3259 uspešnili naka/JI dcl-a. -- SploScn pregled: Število brezposelnili ie narasr- lo v zadnjem Casii na najvisje število oo# marca 1. 1919 sein in se stalno pomno- žuje. Delodajalci ne prijavl.jajo skoro nobenili pros till mest. I3rezposelni. ki jili ima malo da ne vsaka skupinai poklieev. so težko prizadeti. Nuino je porrebno, da prijaviio delodajalci uradu nemudoma ¦ vsako prosto mesto, da se brrxposelnim vsaj deJoma lahko odpoinore. Prijeti tihotapci. V Somboiii so pn- jeli ne\arno tihotapsko druzbo, ki je že dolgo časa prenaSala blago na Madžar- sko. Tihotapci so madžarski Dodaniki in ni izkljuceii'O, da so opravJjati tudi Spi- jonsko službo. Pri iriili so našji večjo svoto denar ja in blaga. kar so vse zn- plenili. Izroceni so bili somborskemu so- diseu. ProH dragiii.ii v Beogradu. Beograf- ski listi javljajo, da je bilo zadnje dni obsojeiii-h okoli M0 trgovcev. ker niso inieli v izložbah zaznamovanih ceu. kakor zahteva zakon. Ceiia debeJi'i prašicev v liauatu je 5i K z;i en kg, tako da oridt; svinjska tii;i.s( ua 80 K za kg. Velik meteor se je razleiel ter iz- fc'ini! blizu Pane v Ameriki dne 23. okt. K*i''zs\ etlil je celo mesto. Price, pravijo, da" se je meteor tedaj, ko se ie razletek va-Iil z obeli koncev, pot-Jin na iz^inii. S sveiovnega kongresa črncev, ki se je vršil f)red kratkim, poročajo, da sa je predsednik Marij (Kirvev. ki nosi nr,- y.lox «zača.sni predseduik Afrike«. zs- ključil s lerni besedami; Ako h-oeejo ime- ti evropski narodi rnir, jih vabimo, naj Afriko zapuste kolikor mogoee hitrc?-« Poza'bil je povedati doloc'no dnn, do ka- terega hi morali odiii v/. Afrike vsi beli liud.ie. Spoaieiiik »PoJ.iska — Viiiorikl». Pred kralkim je bil -odkrit v krakovskem predmeslju Varsave spomenik »Poljska Ameriki«. Park, kjer stoji spornei'ik. --r imenuje scdaj «Park Guvera« Materinsehia prebivalstva v Clii- cajsiu. Pre'bi-v.ilsivo mesfa Chicago zna§a po zadnjem Ijudskem stetjn 2,701.705 ljudi, od katerih je 2,589.169 beiokožccv. Od teh je tujerodcev in njihovih tamka.i rojenih otrok nie manj koi 1,946.298. Be- lokožno prebivaNtvo mesta Chicago .v toiej v razmerju tako-le razdeljeno: skoraj 25% Amerikancev, katerih obu roditelja sta se /e rodila v Zdniženili državah, 44?« tanikaj rojenih od tujfe- rodnih staršev in 31% tujerodcev. Po materinščini' - - izmed prve in druge &«- ncracije priscljcncev prednjacijo Netnci, katerih je 4,11.340. Na to sledijo Angleži in Irci, potem Poljaki, katerih je čez 300.000, /a njimi žid.ie. Italijani. Jvetli in Cehi. Jugoslovanov. katerili materinsčiiia je navedena kot srbolirv-n- šeina oziroma slovenščina, je bUo na Ijudskem štetju od 1. 1920 vsega skitpaj 20.733, nasproti 16.204 v I. 1910, nam- rec: Slovencev: 7.417. od teh 3.967 tu- jerodcev in 3.450 tanikaj rojeni'h. Srbo- Hrvatov: 1.3.316, od teh 8.456 tujerod- cev in 4.860 tamkaj rojenih. Vseh Slova- i;ov ie bilo v Chicago: 502.075. Professor Büchner o zenskah. Si>o- štovanje in ugled -- pravi slavni pisatefj knjige »Kraft und Stoif« — k\ ga nžlva žena v življenju kakega naroda, je ba- rometer kulture in naobrazbc dot-fčnegu naroda. Kitajci verujejo, da žena nima l\usc, Mohamedanci. da ie žena zapri raj. Naiboljc žive žeiie v Ameriki. Amc- likanke so materijalno in socijalno P"- iiolTioma stiinostoinc. ves svet jim je od- prt. Ameriski nacin vzgaiania bi mogel služiii vseni ostaiim za vzgled- Po zavotliih se vzgaja.io na enak način de^ki iu deklice, kakor zahteva Princip eun- kosti. Pri nas so žene v družbi potl- ceujevaue. Temu so krivi predsodki. — Splosno ženski rod ni tako slab, kakor se misii. Zene se čcsto bol.i trudijo in mučijo. kakor moški. Zainorec na pri- mer, pridobi toliko, da kupi kravo in — žeii-o, potem pa orepusti vse delo zeni. on se pa vleže hi spi. Na.imočnejše o- rožje, katerega se pnslužujejo sovražni- ki ženskega spola. je trdiiev. da Zen« iiima toliko količino jnožjran kakor nm- Stregi*. »NOVADOBA« Stev. 132. ski. Zato pa ima ieua razvite «ežnejše «.iite in srce. Spk>sno ima ženska dar /a vsako učenje. Žene so uoravljale ür- ave in vodiie politiko in veeinama so /.ene izvrsile svoje posle dovršeno. Ne- pravično je, pravi Büchner, da izobra- /ena ženska nima tflasovalne praviee. :,i4id'teni iko jo ima moški. ki sioji u;i iuij- nižji uniskj. stopinii. Praznoverie ruda»jüv. Ka/.iična pra- /i/overja so razširjena sicer med vserci!- sianovi, toda v najveCji meri gotovo I ied rudarji. To seveda. )ii iiič čudnesa, •aj je niihov stau nekako naibolj tajfn- stven in nevaren. V velikem an*jleškem rudniku Yorksliini rudarjj lakoj opustljo iielo, ako se kateremu tovarišu pripetf icžja nesreča. Pa to ni vsc- Je tue« mno&o takili, ki sc povrnejo dcrnov, ako /iutraj na poti v rudnik .srecajo žensku, posebno še, če jc stara. Kadar vstopi rov rudar v delo, ne sine v ianio s prvo partijo, ker so ne ve, a'li prinasa srečo .iii nesreeo. Ako pa to vendar stori, sc inora takoj vrniti iz iame in sole >>asiea- i'.ii dan naistopiti posel. Kadar v rudnik u vsekajo nov rov. mora oiii rudar. ki pr- vi ndari s kUidivoni, odtrgati- košČeK .-.vo.ie obleke in ^a vreei kor »žttev». V iiekaterili nidnikili ne snie.io rndarji no- slti svetiljk v levi r-oki, ker to baje prt- iiaša liesreeo: v dnitfili rudnikih pa jc /.opct narobe. k'avno tako se ponektu: ne sniejo opominjati pri ininiranjii; p«- \cx tega pa je ined rudarj; razširjeno prenmotfo pravljic o podzenuiili škratili, ¦liclili jHKljCiuiah in drti.^ili tain ill pojavan. ki rudarjem naznanjajo nesrečo. Najstarejši bankovec na svetu. V nekern dimajskem muzejii se nahaja ;mkovee. ki je gotovo najstareiši. To jc ieki kitajskj bankovec iz časa dinastije Taiminga, ki je via da I v drugi polovici i4. stolet.ici. Na tem bankovcn se nalia- .iajo nastopni napisi: »Bankovec dimi- stik' Tainiing, ki vei.ia povsod pad ne- bom«. Na druji'i strani pa: »Vsakeinu pmiarejalcn toga bankovca se bo od- "ekala «lava.* Pisnio inilcinu uosuodii Boru. Journal des Oebats« prinasa zauiniiv dogodek. V nekeni francoskem irvcstu Je ;'ivel invalid, ki je trpel veliko pomanj- kciiije. Bil je pobožen in veren niož, zaco pu se jc v svoji globoki veri usede! in uapisiil pisni'O, v katerom prosi gospoda Boga, iiaj inn podari sto frankov. Napi- sal ie uaslov >Milenin gospodu Bogu« rn \ rge! pisnio v ivostno skrinjico: Pošta }c ciobila pismo. Jeer |)a ni mogla najti adre- s;tta, je pisnio odprla in ga poslala inva- lid s.k emu oddelkn miinstrstva. Castniki so pri-čitali pisnio, bili so giiueni vsled I-ede in vere in nabrali so med seboj 5(.» irankov. Posiali so jili invalidn in pripi- s:di »polovica dariia od gospoda Bogct. Po&ljajo častniki ijivaüdskega oddelka ii'iuistrstva.» Cez teden jc preiela. post a /.opct pisnio, naslovlietio «Milemu S"- | spodu Bogu» in zopel ga je poslala v mi- nistrstvo. Tu so ga odprli in cital'i: »Mili gospod Bog! Zahvaljujein sc Ti za pri- j:i/!)'O darilo. Saiuo i>rosiin to. kadar po- -;1ih. Zelo lei) in dober zaslužek, potom \isokili provb.ij. -••¦ Oferte: Podružnici [.'Union franc, dništvo osig.. Zagreb, Preradovičeva ulica br. 40. 1312 3-1 Sokolstvo RazprcKlaia lesa od tribuii n«i vsu- sokolskem telovadišeu v L.inbljatii se vrši od sedaj naprej vsaki dan na te- ! iovadišcn. lnteresenfi. ki sc zanimajo za tu les, dobe potrebne informacije pri br. liiengu ali br. Zakoinikn na OumijsK! cesti. Objavljene licitac-ije se vrše vzlic rernu vsak pondeljck ob določeni uri. Sokolski koiedar la i. 1923 je prav- J»ar izšed ter ima sledečo vsebino: I. 1 oledar, 2. dr. Miroslav Tyrs: NaSa za- dača, sitijer i cilj. 3. dr. Vladimir Rav- nihar; Naša ziuagu. 1 si. (iangl: Hočem! 5. Za'kii'ki: Sokolskoi vojsei. 6. Miroslav Anibrožič: Posle prvog jugoslovenskog vsesokolskog sleta. 7. .YlirosJav Ambro- žit: VU. medjiinarcKina utakmica. 8- I. B.: Misli o razmerju med Sokolstvorn in solo. 9. Dr. Ljudevit KuSSer: Maltm društvoni in odsekom. !0. Miroslav Ani- hrožič: L. 1922. II. Veri Svajgar: Sta- tistika s statisticniin prcgledoni jugo- slovenskega Sokolstva za I. 1921. Ko!e- d;ii je nredil Miroslav Ambrožič. Koie- dar stasne 7 Din ter se naro'ca pri Jugo- slovenskeni Sokols'keni Savezu, Narodni uom. Ljubljana. Pozivljamo vse brate in sestr.L'i, da naroca.io sokolski kokdar v veiikem številu. OBRATINI RiiD ZA MKSTNO KLAV- NICO V CCLJU. (Določila slede uvažeiiesa svežega mesa iu uporabe hladilnice.) Klavnica. S 1. V ubinoOju mesta Celje se smc kianje konj, goved, telet, pražičev, koz in ovac vršiti edino v inesrni klavnicl. § 2. Zasilno klanje se sine izvajati na iastnikovem domu oziroma lieu anc- sta le tedaj, če je prevoz živine v klav- nico po vmienjit /ivinozdravnika nc- ir.ogoC. J? 3. Vse nieso od živaii.. ki so zn- kiane izven mesta se mora. pripeljati s pravilno izdanim ogiedniii; listom v klavnico k iiadprvgiedu. Za nadpreglect- bo se plaCajo postavno odobrene pr>- stojbinc. Meso od zasilno zaklanih ži- vali se v svežem stanjü nc sine v mc- stu prodajati; tako meso sineio npora^- I.iati le prekajevalci oz. klobasitarji. 55 4. Vstop v klavnične prostore >c nczai>oslenini v ofrče zabranien. Osetoe, ki žalijo mir in red, ki nK>liio druge pr! delu, jih dejanski ali z besedamj zalljo. se iz klavnice odstranijo in kaznujejo. Kaditi in pljuvati je v klavnih pro- siorih in v hiadihiici prepovedano. Psi se v klavnieo ne smeio seboj voditi. S $. V ecu klavnici mora vladati retJ i.i snažnost in se nwjrajo lozadevne oci- rddbe nadzorovalnoga osabla natantco \po.števati. Vozila se moraio lako po- stavljali, da nc ovirajo vlioda in izho- da \ klavnične prostore oduosno % njih. Naglo voziti, pokati z bičcm je v jvlavničnem dvoriščn zabranjeiio. Me- sa rji (klalci) smeio klavnico zapnstiti le v čistih oblekaii. Prevoz mesa se sine vršiti !e na čistih vozilih in mora bft! meso pokrito s cistimi plahtaml. ^ 6. Obratovanje se vrsi izvzemSi ob nedeljah in državnih praznikih od 7. do 17. ure. S klanjem se pa mora n.e- hati vsaj I uro prej kot se Klavnica z«- kljuci. da se v tem 5asu Izvrsi preglet! mesa: in konča črščenjc prostorov. Kla- iije izven obratovalne dobe dovoljuje * posebnih obzira vrednih slučajih klav- nicno vodstvo in sicer največ 2 uri vcz določeni delavni čas, klanje v nedcliali in praznikih pa mestni magistrat In si- cer sanio za izvozno klanie v kolikor to ne nasprotnje dolouHojn obrtnega rccw. Š 7. Za klanje določena živina mora bili opnernljena z zakonitim, na ime m«- sarja prepisanim živinskim r>otnhn IT- stom. katerega ie v kiavničnein. uraau oddati tedaj, ko se živina v klavnico prv pelje. Klavnicno osobje ima nalog, da IX- vino brez zivinskega potnega lista nc pušča \- klavnične prostore (tudi ne v hieve) in da .meso brcz oglednega lista zapleni, Klanje razgretc ali UmuČene živine je zabranicno. Živma mora prod ¦kiaiTJcm stati v lilevu najmanj 3 ure. § 8. Klavni prostor doloČa po rc<>u do^lih prijav klavnični obratK;vodja. V klavnici sc živina ne sme privezovafi. • I'ri klanjii st' je izogibati vsakeinu ?r- pinčenjii živali. V to svrlio izda mestm mali ščiliti pri-d trpiu- Cenjeni. S 9. Meso in noiranji üeli se ne smejo iz klavnice odstr,:niti, dokler se ni vršil živinozdra-vniški pregled in do- kler meso ni žigosano. S 10. Izddavn zaklane živine se mora vršiti kar unjboli cistn. Creva in /ebdei se smejo odpirati in nrati le na , zato doloCe-nem mestu. Po dogotovlje- nem klauju se moraio kože. loj in vsi odpadki iz klavnice odstraniti, kri se H inora odvažati v čistih pokritili posodaii. Vse \- zdravstvenem ali veterinarskein <*bziru oporečne manipuiacik z rnesom (napihovanje, poraba kovinskih igel >td.) so sirogo prepovedane. (I)alje prih.) Kaj je storiti davküpIacevaJeeiu v dobi do koiica leta 1922? (Opozoiitev trguvske in obrtniške zboruice za Slo- venijo v. Ljiibljani). I. Stanovanjskl listi in zaziiamki. Do 30. novernbra tl. rnorajo vsi posestniki Iiiš v Sloveniji in v Pre?\- rviurju vložiti sami ali po svojili name- stnikih pri pristojnili davenin oblastvih hisne iai stanovaujske izkaze, če .so Ja- ne v naje'ni. za v Jiajem neoddana po- slo])ja pa zaznaniek prebivalcev takili poslopij. Izkaze oziroma zaznaniek je )?.- polniti Po stanju z dne 15. novembra tl. "i iskovine se dobivajo brezplačno pri davčnih obkistvili in tlavčnili uradili. 2. Davek na poslovni proiuet. Davčni z;>\ezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni proinet kniigo opravljenega prometa poleg trgovskih dnižb. zadrug itd., vsi obrati, katerih promet je pre- bcge! v 1. 1921 vsoto 360.000 Din in ome- njenega davka za IH. eetrtletje tl. do 30. oktobra tl. še niso odpremili. naj to na- knadno siore, da se ognejo kaznini ui si ohranijo pravico pritožbe. ako bi se n.ii- i hova prijava ne spoznala za nravilno. Prijava naj se napravi po vzorcu A. objavljenem v razglasu finančne deTc- _______________^—^—^^^^ gaeije z dne 22. 5. 1922 st. A 6-3 ex 22 (Uradni list z dne 3. junija 1922 St. 59) v 3 izvodih, od. katerega bbdrži davčni u- iad dva izvoda. enega pa vme plačni- kii kot pobotnJ.co. Knjige opravljeuega promt;ta daveni urad ne sme zahfcevatt. : ker je zato opravtčen po c.l. 116 finanč- j nega zakona za leto 1922-1923 na pod- ' stavi določbe davčnega odbora odino '¦ le predstojnik davčnega oWastva. — 3. Dospelost dtrektiiih davkov. Dne 1. novembru tl. so dospeli v pla^ik)' di- rektni davki za 4. cetrtletje 1922. Davč- ni uradi so npraviceiji jih Po 14. my vembru prisilno iztiriati in ziaračunati poleg 6% zaiimdnih obresti se za opo- min 4% od tirjanega zaostaiika- 4. Na- povedi za hišno najinarino. tiišni pose- stniki. ki še niso vložili napoved o na- jemnini za leto 1923 oziroma za leto 1923-1924 — teh je Še precejsnje šte- vilo --¦ tiaj čimpreje zadoste svoäi doli- nosti, ker se jim bo pri pogonu teh iia- povedi stavil rok Je 3 dni jn zapadejo lwizui do 100 Din, ako bi tudi na PQfcon tie vložili v 3 dueh napovedi. Vrhu tega staviti: napoved in si zaracunilo za to delo efektivne stroske uradnega odpo- slanca. Izdaja in tiska: Zveziia tlskarna v C«Qu. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnlc. Izjava. Jaz podpisani Franc Turin, tovar- nar v Celju, obžalujem, da sem gosp. Roberta Bayer dne 13. 11. tl. razžalil, prosim ga za odpuSčanje ter se zahva- ljujem, da je od tožbe ocistopil. Franc Turin, tovarnar. Sfalnega riiiw paznika ! sprreinse Ribarsko društvo v Celju. Prosilci naj vlcže nekolekovane pro^nje na imenovano druStvo z navedbo starosti, poklica in druzinskega stanu do 23./11. tl. Plača po clogovoru. Nazttagäilo. Vsem trgoveem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo & kSiobuKt in 8lamniiti v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—36 •Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžal.i) Brenobop vozičeh dobro ohranjen se takoj kupi. 1 Naslov pove upravniStvo lista. Primarii dr. I. RAJŠP CEUüE, Krekov trg Ät. 8 naznanja da je do bil üo mk site (Quarzlampe) ! in da sc vrše dnevno obsevanja popoldn«. licence in učenhe sprejmeta Brata Knez ülatarja in dra- guljarja, Celje-Gaberje. - Kupujela tudi zlomljeno zlato in srebro po naj- višji dnevni ceni. 4—1 Božična drevesca! En vagonistih se takoj kupi. Ponudbe na H. Gross, Gelje hotel Pošta. 1338 Oskar Wagner Dor« Wagner roj. Poseh«nreiter porodcha Cclic IS. wvembra 19P-2 «r»4«ß S:ev- 132 •N 0 V 4 D O B A* Sfrac 5- ftsframwljEna I28*«~< w*>........i"......iWNn»«,«,. ^^S^>S^>M» Išče se: za večjo delikatesno trgovino združeno z bufetom (zajuterko- valnica) z nastopom S5.januarja I923: prvovrstna moč delikatesne stroke, pldČJIi HliMci zmožna kavcije in pomožno ä V pismeni jDonudbi je navesti dosedanje službovanje in pia- čilne zahteve ter priložiti sliko. Naslov: Poštni predal 5, Celje. Delavke A~4 za lahko delo se sprejmejo pri i Pinter & Webet» I tovarna bonbonov Zagv&d šiev. 31, Celje. Ant. Lečnik Ceije, Glavni irg üt. V (c8>*e§ Pacchiaffo), 33 ! Hajvočje, domač» ele&trotehničtio podjetje: I ELI Hi driizha za elektrotehničuo industrijo ti- z o. z. Elin gradi eleictr!Lne centralc in onirežja; Fliani pr°.lrraj\ln *°*a"li* "W elektridne stroje in HUHH« eiektrotehmdne aparate in izdelkei ITISm PfOJck*ira bfexpladno vae naprave in obrate, Kb III a |ci so v xvexi z elektriko. Tehnične pisarne n zaloge: y??Mfua» Dunajska cesta, 13?1 2S_9 Marlbor, Vetrinjska ul. 11. SUfiNO 82 50—43 pristno L«&ko za moške in v^olneno za ienske obleke in razno ftüanufak- tut*o kupite radi direktnega importa po čudovito nixkih cenah samo v veletrgoyini in razposiljalnici R. Stermecki, Celje. Ppodom bPBjo hobilo | Hilado ali pa zameürijami za enako j prazno. Naslov v upravi lista. 1328 Išče se 1332 uciteljica z Jjudsko^olskimi izpiti k 2 deklicama za popoldanske ure. Naslov v upravi. Gostilničarji in mesarji pozor! LED Podpisano podjetje izdeiuje po najno- vejših vzorcih 5 načinov razučnih na- črtov za moderne ledenlce, v katerih se letno uniči ie 15° 0 'edu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst skupaj pa 400 Din. Ponudbe na Kor^ssc D«»®- Cfoti^, stavbetii podjetnik, Rečisa *»b PaBti. -------------- Naznanilo. Naznanilo. • oxt Jjvmmzia jJazn»5Tiilo, Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franj© Dolžan Kralia Petra cesta CEUEl Kpolja Petra cesta isvriujc vsa eSela točno In soliifno. = s S Cenc zmerne. 53 IProraöuni na razpolago. 52-45 ¦asHBBaflBBaaBaasnwHBHnaBMBBaaannnMaiiHMMMBrnB.i.»l Oglefte si i manufakturno trgovino JT. KUDIŠ Gaberje št. 3 (gostilna Plevcak) nasprofl fflesfnega mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo« Dospeia je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. 1VT*"* rw«-i*^*-a31 ^-v Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila liloZlldflllil na Slomšekovem trgu v Deökovl hifti * iMliliMiUlVa w ceij,, poleg farne oerkve 1264 13-3 Sih do najfTnejSih vedno °v "alogi^Spre- . IO^ 1/1*3111 PUT jemam tudi popravila po najnižji ceni. ******'+ w E lAIlJV/IV« Stiaa 6. »NOVA DOBA. Štev. Vr-L POSOJILNICA V CEL1U MARODNI DOM avBja vte denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje. - ftogisfpow. kreditna in stavbena Pi*elm»novt ul. 15 W WOyU "LOSTNI DOM" (Aprejema hranilne vlogc tn jih ohr frtiiajjr po 5% to je 5 Din od «to, protE odpovedl po 5V/o Din od sto. Prt veofih naloitfeati po dogovoru. Otvoritev mesarije. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da tern prevzel dtse I. no» wem bra 1922 staroznano mesarijo umrlega g, Pfo>vLak&* v Gabeirjju prs Celju in izsekavam po najsolidnejših cenah le prvovrstno volovsko, telecje in svinjsko meso. Hi praSbi nafin povojeno svinjina in divjačina vedno na razpolagn. Postrežba strpgo Solidna. is Cone kar najoeneje. Vsled mnogoletne prakse v stroki sem v prijetnem polo- žaju, da postrežem vsako stranko pošteno, dobro in ceno. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča Anton Permozer, mesar 1322 2-2 Gaberje (goatilna Plevčak). ! kn, slot aft WQi iti \nw, solje \ | in druge deželne pride Ike KttpttjC in prodaia ' ! Oset Andre}, Martbor I AieuandroT« ce*ia )7 818 69-42 Telaton U Tfpgovina z galantepijakim in modnim blagom9 9 > zenskim in moskrm |te«»ilom ter igr&čami < t FRANC KRAMAR 144 50-40 poprej Prica Ä Kramar I Na drobno f CJ L2 X- «J JS Na debolol | Zaloga cigaretnih paairckow in ftirocntic. j Drobirro sol 4°-40 in specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC RANT, KRANJ telcfon int. At. 9, ter kupuje po najviSjih cenah poljake pridelke in suhe ! gobe9 ki se naj povzorijo. ! Pekarna ma prometnem kraju SO VZame V nslCIIl. Ponudbe na upravo lista. 1323 3-2 Lepo doniače platno izrednotrpežnolzlaneneprejeizdeluje Rajceneje thalnica .RR0SN91 Ljubljana, Zriishiga c. 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) SppBiema tudi laeeno prejo i thaniB. Zamenja platno za predioo Na zahtevo poSUja vzorce. Zamenja platno za biago. Lokal "-' primeren za delavnico ali skladišče, vzamem v naj em. Reflektiram na vsak prostorček bodisi v mestu ali okolici. C«nJ. ponudbe na: HYALA, Alaksaadrora nlica 1/11. ZdružitBv manufahtupnih trgouin! Podpisana si usojava cenjenemu občinstvvi vljudno naznaniti, da sva najine manufakturne trgovine V. Hladin Prešernova ulica 14. in Ft. Dobovičnik Gosposka ulica 1 5, z I. novembrom zdrttžila rer bodeva iste od sedaj naprei vodila skupno pod imenom Hladin 8 Dobovicnik Celje 6UIHB trgoiißa: Presents ulita IV zraven neinške cerkve Fodražnics: BDsposha ulica Stn IS nasproti gostilne Gsund Vsled združenja nama bode dana možnost vse v manufakturno stroko spa- dajoče predmete v vcčjib množinah direktno ccneje nabaviti ter cenj. občinstvu po vedno konkurenčnlh najnižjih cenah postreči. Ker bova skupaj delovala, bova vedno gledala, da bodo cenj. odjemalci glede solidne in točne postrežbe kakor tudi glede cen v vsakem oziru najceneje in in najkulantneje postreženi in tako z nakupom vedno zadovoljni. Priporočava najino bogato zalogo sukna za površnike In obleke^ kakor cenejših vrst In najboljši Češki kamgarn. Prvovrstno modno blago za kostume in nevestne obleke, svllene robce, svHo za predpasnike, najboljšo hlačevlno, vragovo kožo, rižastl žamet za hlače, druke (tlskovineK kambrike, ceflrje, platno za perllo In rjuhe, barhante, slanele in vse zlmske po- trebščine TrJkot za srajce in spodnje hlače, Berllnarce (mreže). odeje iz satena in kambrlka, odeje za konje, vse po najntžjl ceni- Znaten popust za krojače in Slvilje pri vseh potrebSčlnah. Za naiobilnejSi obisk se priporočava z vsem špoštovanjem Wadin A DobOVtČnik. DEVIZE NAKAZJLA VALUTE AKREDITIV!