STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1978 • L E T N 1 K XXXVI • š T E V 1 L K A 2 p.1-56 Ljubljana, januar 1978 VSEBINA- INHALT- CONTENTS dr. Milan Piskernik 1 Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Stellt die Vegetation ein Kontinuum dar oder nicht? Does the vegetation represent a continuum or not? Stana Hočevar 7 Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et Maas Geesteranus - Rajhenavski Rog in Gorjanci Der zweite und dritte Fundort des Pilzes Discina parma in der Welt: Rajhenavski Rog und Gorjanci in Slowenien The second and third finding places in the world of the fungus Discina parma: Rajhenavski Rog and Gor- janci in Slovenia 18 Pismo Jože Skumavec 20 Organizacija evidenc v gozdnogo- spodarskih organizacijah Ciril Remic 22 Novosti letošnje gozdne mehaniza- cije dr. Marjan Zupančič 31 Gozd in široka javnost prof. Franjo Sevnik 36 Ob sončnem vzhodu 46 G~C Postojna in Gozdarski oddelek BF se dogovarjata Branko Breznik 49 Anketa o uresničevanju samouprav- nega sporazuma o življenjskih in de- lovnih pogojih gozdnih delavcev 51 Propozicije Gozdarskega vestnika 52 Iz domače in tuje prakse 54 Zapis na bukvi Tisk: ČGP DELO Naslovna stran: Zima - Emil Golob Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Breznik Branko Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48428 Letno izide 1 O številk 10 issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din; za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.182 Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Dr. Milan P is ke r n i k (Ljubljana)* P i s k ern i k M.: Bistveno vprašanje: je vegetacija kontinuum ali ne? Gozdarski vestnik, 36, 1977) 1, str. 1-6. Povzetek v nemščini. Tako kot v zadnjem času J. Br.aun-Blanquet, pa tudi nekateri jugoslovanski fitocenologi, ~leda avtor tega se- stavka na vegetacijo kot na kontinuum izraz sicer ni ustrezen, vendar z njim označujejo vsi objektivni fitocenologi isti pojem, to je, da je vegetacija sestavljena iz kombinacij rastlinskih vrst, ki so ekološko vezane v prostoru v obliki samih prehodov. Prehodi pa niso tekoči zaradi morebitnih neznatnih razlik med kombinacijami, ampak izrazito sko- koviti na vseh ravneh sistema. Na gorskem krasu je npr. poprečna razlika med dvema dotikajočima se popisoma iste združb'e in hkrati podzdružbe 20 vrst, med dvema raz.- ličnima združbama, ki pa sta si v mikroreliefu sosedni, pa 80 vrst cvetnic in praprotnic. Avtor zastavlja vprašanje o vlogi florističnih razlik, in sicer v tem smislu, da verjetno vedno in povsod pomenijo tudi manjše razlike lokalno spreminjanje rastnosti, ki na ta način tudi sama predstavlja kontinuum, in razpravlja o posledicah te okoliščine za bodočo vlogo združb, podzdružb in njihovih meja v gozdarski p11aksi. Pi s kern i k M.: Does the vegetation represent a con- tinuum or not? Gozdarski vestnik, 36, 1977, 1, pag. 1-6. Summary in German. Like J. Braun-Blanquet in the most recent time, as well as some Yugoslav phytosociologists, the author considers the vegetation as a continuum, i. e. a natural phenomenon for- med by combinations of plant species hound ecologically in the space, and ·that without exception in form of transitions. The transitions are, however, not fluent because of eventual negligible gradual differences (that may, of course, occur within the most primitive vegetation), but very evident on all levels of the vegetation system. This is true even in the case of adjacent releves of the same subcommunity within the same plant community, more expressed in the case of distanced releves of the same community within a small territory, stili more expressed in the case of the same com- munity within an extensive territory (encompassing several local regions), and finally very accentuated in the case of two different communities adjacent in the microrelief although within a small territory. In the High Karst of Slovenia, the citcd examples show mutual differences of * Dr. M. P. dipl. biol., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, YU. 1 20 : 40 : 55 : 80 species (Bryophyta and Lichenes excluded) on the average. The floristic differences are accompanied by growth rate differences of tree species which are proved to be very considerable even between the individual regional varle- ties of the same community. The differences between adja- cent releves are, however, stiH an untouched problem. But the solution of this problem is essential because, in the case that the changing of the growth rate over the boundary of two adjacent communities is fluent, this boundary does not represent an unavoidable obligation, nor does the cornmunity itself. Should the results of investigations confirrn this pre· sumption, then the communities would assume an explicit biological role (complex of possibilities of establishing and maintaining of tree species in all their development stages) and Jose most of their quantitative meaning, representing a very dispersed growth situation within their limits. The growth rate would then be determinable by establishing the gradients between the key points representing the cores of individual plant communties. Izhodišče za razmišljanje naj nam bo naslednja izjava J. Braun-Blanqueta, ki jo je dal na mednarodnem simpoziju fitosociologov v Rin1elnu (Zah. Nemčija) leta 1970 (poročilo o simpoziju str. 478, originalno besedillo v nemščini). »Leta 1969 je izšla kratka razprava M. Wraberja, ki se nanaša na vegetacijsko sistematiko. Avtor upravičeno poudarja, da je narava sicer ogromen kontinuum in da je zaradi tega vsako tipiziranje umetno, da pa je klasificiranje naravnih pred- metov in pojavov dmpera!tiv človeškega mišljenja in nepogrešljiva osnova znan- stvenega raziskovanja.« Na strani 363 istega poročila začenja hrvatski fitocenolog V. Glavač svoj članek z naslednjima stavkama: )}Z naraščajočo nadmorsko višino se v gorskem masivu spreminjajo mikroklimatske razmere. Vzporedno se korak za korakom spreminja tudi sestava vegetacijske odeje, tako da lahko govorimo o kontinuumu.« Zadovoljimo se s tema dvema oirtatoma, ki sta jih nedolgo tega izrekla dva vidna fitosociologa, in pustimo ob strani severnoameriške avtorje, ki so koncept kontinuuma ustvarili: njim namreč pomeni kontinuum tako predstavo o prostorski zgradbi vegetacije, ki ne dopušča klasifikacije v tipe kot ponavlja:joče se biološ-ko in kvantitativno enakovredne izseke vegetacije, ker je vegetacija na vsakem koraku drugačna. Za nas seveda zaradi dialek1ličnega poj1movanja naravnih pojavov ne more biti govora o kontinuumu kot o dobesednem pojmu, ker predstavlja celo pri neskončno majhnih osnovnih delcih materije razlika za en sam elektron že dialekltični kako- vostni preskok dn ne zložno (kontinuirano) spremembo. Toda pojem kontinuuma je za f1tocenologijo kljub temu nepogrešljiv, vse dokler ga ne poimenujemo ustrez- neje, dialektično. Ime za sedaj ni bistveno, bistvena je vsebina in pomenska teža pojma samega. Odločilno vprašanje za obstoj kontinuuma je: Ali zmoremo v vegetaciji najti vsaj dve popisni ploskvi, Id sta v vrstni sestavi in prostorski zgradbi vegetacije po naravi popolnoma enaki? Na to vprašanje moramo objektivno odgovoriti le z ne. Ne ,gamo to, tudi dveh potencialno (to je v idealno uravnoteženih okoliščinah) popolnoma enakih plo- 2 skev si ne moremo zamišljati. S tem je obstoj »·kontinuuma« pribit, ker je potem- takem vegetacija povsod sestavljena iiZ samih prehodov. ·»Dvojnic« ne najdemo niti v neposredni soseščini katerekoli za primerjavo izbrane ploskve, še manj pa v večji oddaljenosti od nje, ker je ;tam ekološko- biološkJi kompleks še izraziteje drugačen. Zato smemo govoriti le o različnih stopnjah razli'čnosti (zrcalna: enakšnosti), ki jim posvečamo nekaj besed v tem sestav ku. Obravnavali bomo samo razlike na najnižjih stopnjah sistema, to je: 1. med dvema združbama, ki sta si v mikroreliefu na enaki kamenini sosedni znotraj ~stega višinskega pasu in torej medsebojno najsorodnejši; 2. med okolišnimi enačicami iste v:išinskopasovne združbe; 3. med posameznimi, daleč razmaknjenimi popisi iste višinskopasovne združbe; 4. med sosednimi (kontaktnimi) popisi iste višinskopasovne združbe. če bi namreč vzeli v obravnavo razlike na ravni višjih sistematskih stopenj, bi te bile večje in kot take seveda v zvezi z obravnavanjem kontinuuma nezanimive. 1. Za primer razliik med dvema najsorodnejšima združbama smo vzeli dve združbi zahodnega gorskega krasa: gozd bukve in jelke s planinskim šipkom (Fago- -Rosetum pendulinae) in gozd bukve in jelke s ~trili&tno penušo (Fago-Cardamine- tum trijoliae). Na podlagi 5 popisov prve združbe in 4 popisov druge, ki pred- stavljajo čiste tipe, to se pravi, da prva združba nima določevalnice druge in narobe, so razlike naslednje: Fago-Rosetum pendulinae ima 40 vrst cvetnic in praprotnic, ki jih Fago-Carda- minetum trijoliae nima, Fago-Cardaminetum pa 41 takih, ki jih nima Fago-Rose- tum. Skupnih vr.st je 59, skupna ( = obojestranska) razlika je 81 vrst cvetnic in praprotnic. 2. Za primer razlik med okolišnimi variantami iste združbe smo vzeli gorsko- kraški bukovo-jelov gozd s prehlajenko (Fago-Galietum odorati), za katerega imamo iz vsakega okoliša po več ( 5-25) ~popisa v iz različnih leg, skupaj 125 popisov. To precej obsežno gradivo je razdeljeno na 14 okolišev od Roga in Snežnika do Trnovskega gozda in smo iz njega lahko izdelali naslednjo primer- jalno razpredelnico. Okoliš: 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1: 61 68 63 46 54 60 58 65 70 66 46 60 77 2; 65 67 71 53 64 58 65 51 53 59 59 67 3: 55 48 56 46 49 56 53 40 62 47 61 4: 34 58 48 39 30 51 54 46 53 67 5: 48 50 41 40 56 57 37 44 62 6: 40 53 60 55 60 56 48 74 7: 50 50 56 49 47 40 75 8: 38 58 44 48 51 57 9: 66 58 46 54 64 10: 44 66 54 77 11: 60 56 70 12: 52 69 13: 68 Razlike, izražene s številom vrst Razpon razlik je 30-77 vrst cvetnic in praprotnic, ·poprečno 55 vrst. 3 3. Za primer razlik med posameznimi popisi iste združbe v istem okolišu, ki pa so daleč razmaknjeni, smo vzeli gorskokraški Fago-Galietum odorati na Krimu. Razpredelnica razlik med 6 primerjanimi popisi je naslednja: Popis Razlike 1 39 2 3 45 50 4 5 6 39 39 29 47 45 39 40 40 40 40 32 30 Poprečna razlika: 40 vrst 4. Končno vzemimo še 4 kontaktne popise iste združbe Fago-Scopolietum carniolicae (gorskokraški bukov gozd z buniko), ki so bili napravljeni le 10-20 m vsaksebi. Poprečna razlika med njimi je 21 vrst cvetnic in praprotnic, kar znaša 43% celotnega qnven:tarja rteh vrst v vseh popisih (21 : 49 vrst). Zaradi konkretnega prikaza smo iz teh pop iso v izdelali fitocenotsko ra2!predelnico. V si popisi pred- stavljajo isto podzdružbo, ker med njimi ni razlik v sestavi drevesnega sloja (st. 5). Kakor je logično, upadftjo razlike od velikega števila razlhlcovalnih rastlin med dvema različnitma, čeprav kontaktnima združbama prek manjših razlik med okolišniml variantami iste združbe do najmanjših, toda še vedno znatnih razlik med posamezrrimi popis-i iste združbe v istem ·okolišu. če ostanemo pri gorskem krasu in ga analiziramo kot celoto od Trnovskega gozda do črne gore, ugotovimo presenetljivo prelivanje vrst: od 236 vrst cvetnic in praprotnic se jih pojavlja .le 15 (6,35%!) v v.sakem okolišu jugoslovanskih Dinaridov, toda še te ne rastejo povs:od po okolišu - z edino izjemo bukve in jelke vse druge pa so diferencialne. Torej ~je gozdna vegetaciJja Dinaridov ravno ttako tipičen primer ogromnega kontinuuma kakor vsa druga vegetacija. če hočemo biti realistični, se torej vegetacijskemu kontinuumu ne moremo izogniti. To pa pomerri, da pri raziskovanju in praktičnem obravnavanju vegeta- cije ne smemo posploševati in delati z velikimi poprečji. To bi pomenilo, da smo za fitocenološki pristop in metodo samo z besedami, da pa gremo v praksi mimo nje, kakor da fitocenologije kot stroke in vede z njenimi raziskovalnimr rezultati ne bi bilo. Nujno je zato, da fitocenologijo ne uporabljamo kot vserešujočo tipo- logijo. Danes namreč že vemo, da niti ekološko najožja, to je mikroreLiefna osnovna enota vegetacije, zajeta v ozkem višinskem pasu, ne predstavlja homogene tvor:be, ampak obsega pestro sestavo sestojev in znaten rastni razpon (več bonitet); še neprimerno bolj pa so neenotne širše pojmovane enote. čeprav zožimo združbe dosledno na najmanjši mogoči višinski r.azpon (na pasove široke ok. 300m), to še vedno pomeni 1udi izmerljiv ekološki razpon in kakovostne ter količinske razlike med spodnjim in zgornjim robom istega pasu z vmesnim od spodaj navzgor usmer- jenim gradientom. Sploh pa vegetacija ali pa posamezne rastlinske vrste niso zmožne s svojim pojavljanjem nakazovati drugega kot ra:opone in gradiente. Zaradi tega predstavlja tudi najožja osnovna kategorija ·Sistema le okvir za- pletenega bio-ekološkega kompleksa. V tem okviru so neposredno uporabni le podatki o biološklih potezah sestojev, to je o možnostih njihovega naravnega ob- 4 Nadmorska višina m 505 508 519 516 Lega JZ JZ ZJZ ZJZ Nagib0 28 28 22 30 Površinska kamnitost % 10· 40° 40+ so+ pretežno: ~grušč, Obalvani, +skale 1 2 3 4 Tamus communis + Cornus sanguinea II + Pulmonaria officinalis + Lathyrus vernus + Bromus ramosus + Dentaria bulbijera + Circaea lutetiana + Corydalis cava + Adoxa moschatellina + Sanicula europaea + Carex silvatica + Daplme mezereum II + Euphorbia amygdaloides + Oxalis acetosella + Tilia platyphyllos II + + Asarum europaeum + + Cardaminopsis arenosa + + + FAGUS SILVATICA l 5 5 4 3 Acer pseudoplatanus l + + + + Ulmus glabra I) Il II l I I Corylus avellana II + + + + Sambucus nigra II, III III II II III Scopolia camiolica + + + + Plyllitis scolopendrium + + + + Aruncus vulgaris + + + + Geranium r.obertianum + + + + Dryopteris filix-mas + + + + Mercurialis pere1mis + + + + Mycelis mura/is + + + Actaea spicata + + + Urtica dioica + + + Polysticlwm aculeatum + + + Arum maculatum + + + Clematis vita/ba II, III II III Salvia glutinosa + + Campanula trachelium + Asplenium triclzomanes + + Se11ecio fuchsii + + Cystopteris fragilis + + Abies alba Il, Ili III III II Dentaria enneaphyllos + + + Rhamnus fallax II + + Moehringia ttinervia + + Cyclmnen purpurascens + Lamiastrum galeobdo/on ...L. + Galium odoratum + Rubus hirtus II + Fragaria vesca Lonicera alpigena II + navijanja in kasnejšega razvoja v medsebojni konkurenci drevesnili vrst, jasno da s tveganjem pri sklepanju zaradi perlocličnega spreminjanja podnebja. Kar pa zadeva rastnost drevesnih vrst, je v vsaki združbi prejkone razporejena razpršena, toda z določeno ekološko vezano usmeritvijo, tako da bi jo lahko zajemali ne kot ,poprečke celotnih združb ali njihovih podzdružb, ampak le v obliki gradi- 5 entov, v katerih bi ekološko čimbolj enakšne tipološke kategorije oziroma bolje konkretna mesta v njih predstavljale le ključne, povezovalne ·točke. Poudariti velja, da studi podenote (npr. »subasociacije«) ne morejo biti v pro- storu v nobeni svoji lastnosti homogene, prvič zato ne, ker so tudi one podrejene sinuzialnosti, drugič pa zato ne, ker imajo tako kot združbe višinski razpon nekaj sto metrov dn so zatorej tudi njihove lastnosti razporejene v smislu ekološkega (predvsem klimatskega) gradienta. Pri rtem povzročajo seveda makro- in meze- reliefni zasloni ter ostrejše in milejše spremembe v mikroreliefu bolj ali manJ skokowte ali zložne, vendar povsod prisotne spremembe. STELLT DIE VEGETATION EIN KONTINUUM DAR ODER NICHT? Zusammenfassung So wie in der letzten Zeit J. Braun~Blanquet als auch einige jugoslawische Pflanzensozio- logen, betrachtet der Autor die Vegetation als ein Kontinuum, d. h. eine natiirliche Erscheinung, welche von im Raume okologisch gebundenen Pflanzenartenkombinationen gebildet wird, wobei diese Kombinationen ausnahmslos lauter Dbergange darstellen. Die Dbergange sind jedoch nicht fliessend, weil etwa die Unterschiede zwischen den einzelnen 6rtlichen Kombi- nationen ganz unbedeutend gering waren, sondern sehr auffall:end auf allen Ebenen des Vege- tationssystems. Das gilt auch im Falle von kontaktierenden Aufnahmen derselben Grundgesell- schaft und zugleich derselben Subassoziation, ist ausgepragter im Falle von weit entfernten Aufnahmen derselben Gesellschaft innerhalb eines beschrankten Gebietes, noch ausgepdigter im Falle derselben Gesellschaft innerhalb eines grosseren Gebietes (mit mehreren lokalen Varianten) und schliess1ich sehr ausgepragt im Falle von zwei verschiedenen Gesellschaften innerhalb eines beschdinkten Gebietes, die aber im Mikrorelief aneinandergrenzen. Auf dem Hohen Karst Sloweniens zeigen die zitierten Beispiele beiderseitige durchschnittliche Gesamt- differenzen von 20 : 40 : 55 : 80 Arten J1oherer Pflanzen (Bliitenpflanzen und Farne). Die floristischen Unterschiede werden von Wachstums- unterschieden der Baumarten be- gleitet. Es ist :erwiesen, dass diese sogar zwischen den einzelnen regionalen Varianten der- selben Gesellschaft sehr bedeutend sind. Im Gegensatz dazu weiss man jedoch noch nichts von der Grčsse der diesbeziiglichen Differenzen zwischen benachbarten Aufnahmen. Die L6sung dieser Frage ist aber von wesentlicher Bedeutung, da im Falle, dass die Anderung der WuchsintensiHi.t liber die Grenze von zwei benachbarten Pflanzengesellschaften hinweg flies- send oder gleichmassig stufig sein sollte, diese Grenze keine Verpflichtung darstelt und ebenso nicht die Gesellschaft selbst. Sollten die Resultate der Forschung diese Annahme bestiitigen, so wtirde den Pflanzengesellschaften eine ausgesprochen biologische Rolle zufallen (im Kom- plex der Festsetzung und weiteren Behauptung der Baumarten wahrend aller Entwicklungs- stadien). Sie wtirden hingegen - wie auch die Untergesellschaften - den Grossteil ihrer quantitativen Bedeutung verlieren, indem sie eine sehr disperse Wachstumsverteilung aufweisen wi.irden. Die Wuchsintensitlit wiirde dann anhand der Ermittlung von Gradienten festgestellt werden k6nnen, innerhalb welcher die Mittelpunkte einzelner Gesellschaften bzw. Untergesell- schaften Schliisselpunkte darstellen wiirden. Literatura: Barkman 1. 1.: Einige Bemerkungen zur Synsystematik der Hochmoorgesellschaften (Diskussion). - Grundfr. u. Meth. i. d. Pflsoz., Symposion 1970, Den Haag 1972. Glavač V.: Eine quantitative Methode zur vegetationskundlichen H6henstufengliederung in einem Buchenwaldgebiet. - Grundfr. u. Meth. i. d. Pflsoz., Symposion 1970, Den Haag 1972. Piskernik M.: Temelji mziskovanja gozdnih združb in rastišč v svetu. - Gozd. vestnik XIX 516, Ljubljana 1961. Značilne spremljevalne rastline prevladujočih drevesnih ij grmovnih vrst na slovenskem ozemlju. - Gozd. vestnik XXXII/6, Ljubljana 1974. 6 UDK 634.0.172.8 Discina parma Breit. et M. Geesteranus: 634.0.228.81 (497.12 Rajhenavski rog, Gorjanci) Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et Maas Geesteranus - Rajhenavski Rog in Gorjanci Stana H o č e v a r (Ljubljana)* Hoče var, S.: Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breitenbach et ftllaas Geesteranus Rajhenavski Rog in Gorjanci. Gozdarski vestnik 36, 1978, 1, str. 7-17. V slovenščini, povzetek v nemščini. Avtorica je pri raziskovanju mikroflore v pragozdovih Slovenije našla prvič glivo Discina parma Breitenbaclz et Maas G. 20. maja 1976, v Rajhenavskem Rogu, kjer je eden izmed najlepših jelovo-bukovih pragozdov na Slovenskem, po ohranjenosti in sestavi rastlinstva. Drugo najdišče glive je na Gorjancih pod Trdinovim vrhom, v krasnem, skoro čistem bukovem pragozdu. Ti najdišči sta prvi za SR Slovenijo in za SFR Jugoslavijo ter drugi v Evropi in na svetu. Discina parma se razvija v Rajhenavskem Rogu v nadmorski višini 895 111, v rastlinski združbi Abieto-Galietum odor.ati1 na Gorjancih pod Trdi- novim vrhom pa na nadmorski višini 1080 m, v rastlinski združbi Fago-lsopyretum thalictroidis. H oče va r, S.: The second and third finding places in the world of the fungus Discina panna: Rajhenavski Rog and Gorjanci in Slovenia. Gozdarski vestnik 36, 1978, 1. str. 7-17. In Slovene with summary in German. The authoress discovered, during her research work concerning the mycoflora in the virgin forests of Slovenia, the fungus Discina parma Breiten.bach et Maas G. on May 20th, 1976, in the Rajhenavski Rog, for the first time in Slovenia. The place is represented by one of most beautiful Fir-Beech virgin forests as the territory as to preservation and flora (altitude 895 m, Abieto-Galietum odorati). The second finding place is situated next to the boundary of Croatia on the Gorjanci, in an almost pure Beech virgin forest without any conifers (altitude l 080 m, Fago-lsopyre- tum tlzalictroidis). Pri raziskovanju mikoflore v slovenskih pragozdovih .smo naleteli v Rajhe- navskem Rogu in na Gorjancih pod Trdinovim vrhom na nepoznano glivo iz raz- reda Ascomycetes. Ker določevalna ključa - Moser (1963) in Dennis (1968) - ki ju imamo za te glive, ne vsebujeta vrste, ki smo jo našli, smo glivo poslali v Zagreb mikologinji dr. Milioi Torticevi. Ta jo je določila in jo rimenovala Discina parma. En primerek glive je poslala na Nizozemsko, v Leiden, m~1kologu dr. R. A. Maasu Geesteranusu, ki ~e potrdiJ, da je bila gliva prawlno določena. Obema mikologoma se lepo zahvaljujemo za trud pri določanju glive. Mikolog J. BreJitenbach iz švice, iz kantona Obwaldna pri Grafenortu je poslal aprila 1970 in aprila .ter mruja 1972 glivo dr. R. A. Maasu Geesteranusu. Ta pa jo je pošiljal več trnikologorn v Ameriko in po Evropi, da bi jo določili. Zani- mivo pa je, da glive niso poznali niti v Amer,i:ki niti drugod v Evropi. Zato jo je * S. H., dipl. biol., inštitut za gozdarstvo in lesarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, YU 7 opisal kot novo vrsto in velja švica za prvo svetovno najdišče gfrive Discina parma, pragozdova Rajhenavski Rog jn Gorjanci pod Trdinovim vrhom pa prvo in dn1go rastišče v Sloveniji in Jugoslaviji, ter drugo in tretje najdišče ne samo v Evropi, temveč ~tudi na ~vetu (slika 1). SR SLOVEN lJA o lo 2o 3o 4o km Sl. 1. Lega pragozdov Rajhenavski Rog in Gorjanci pod Trdinovjm vrhom v slovenskem prostoru. Risal J. Grzin Sistematska opredelitev glive Discina parma spada po Moserju (1963) v družino Helvellaceae (hrčki), po Benedixu (1969) pa v družino Discinaceae. Ta .družina .spada v red Pezizales in ta v razred Ascomycetes (glive zaprtotrosnice). Opis trosnjaka Trosnjak Discina parma* je mesnat in nima izra:ztito razvitega klobuka in beta (slika 2). Raste posamič ali pa so dva do triije različno zraščeni. Trosnjak1 sestoji iz receptaculuma**, ki prehaja v š-iršo osnovo in je podobna krajšemu ali daljšemu betu (slika 2). V mladosti je receptakulum skoraj okrogel, pozneje po- stane pakrožen .in dobi koJutas.to ali lahno ·skledasto obliko z nekoliko navzgor * parma = majhen, okrogel ščit ** receptaculum = struktura (ustroj, sesta.va) podgobja, na kateri se razvija trosovnica (himenij). 8 Sl. 2. Trosnjak Discina par- ma Breitenbach et Maas iz pragozda Gorjanci pod Trdinovim vrhom, 9. 6. 1977 Foto S. Tortic Sl. 3. Mls.d, okPogel, žar- kasto naguban receptaku- lum Discina parma z nav- lgor zavihanim robom, ki se razvija na zrušenem, razkrajajočem, bukovem deblu v pragozdu Rajhe- navski Rog, 20. 5. 1976 Foto dr. M. Piskernik Sl. 4. Nagubana, grbasto bradavičasta hrblna stran receptakuluma Discina parma iz pragozda Gor- janci pod Trdinovim vr- hotn, 9. 6. 1977 Foto S. Tortic Sl. 5. Discina parma. Askusi in v njih askospore z osrednjo oljno kapljico v 2% raztopini KOH. Sl. 6. Scanning elek- tronska mikroskop- ska slika askospor Discina parma iz pragozda Gorjanci pod Trdinovim vr- hom, 9. 6. 1977 Po- večano 3160 krat Fot·o Vili Bukovšek Inštitut za tekstilno tehnologijo univerze v Ljubljani Povečano 600 krat. Foto J. Grzin zavitim robom. V mladosti daje videz, da je zaradi lahno vdrte sredine na hrbtni strani žarkasto naguban, sicer je precej raven (slika 3). Pozneje, z razvojem, se močneje naguba in postane ponekod bradavičast (slika 4). Rob se zavtiha navzdol in navznoter. Receptakulumi iz pragozda Gorjanci pod Trdinov,im vrhom so veliki od 6,5 cm do 12,5 cm, izjemoma 14,5 cm v premeru ~tu je merjena daljša os pakroga). Po krajši osl je njihov premer od 4,5 cm do 11 cm, i:ojemoma 13 cm; receptakulumi glive, ki raste v švici, pa imajo premer le 7-10,5 cm. Hrbtno po- vršino receptakuluma sestavlja trosovnica, ki je rdeče rjava. Pri nekaterih osebkih je barva trosovnice skoraj povsem enaka barvoi Metlmen 6E7, pri drugih pa je podobna barvi Jviethuen 7E7-6 (pravilna barva je med tablicama 6 in 7). Po Seguyu (1936) je barva trosovnice najbliže barvi št. 162, v švici pa številki 191. Barva ·trosovnice je pri naš1ih trosnjakih iz pragozda Gorjanci manj rdečkasta kot je barva trosovnice pri trosnjakiih iz švice. Ta je namreč zelo spremenLjiva, odvisna je od količine vlage, ki jo vsebuje trosovnica. Trebušna stran receptakuluma je rahlo klobučevinasta, ob robu gladka in prehaja proti betu v močna, zaokrožena, bolj ali manj razvejana rebra (slilca 2). Gladki del je rumenkasto sivkaste rjavkast. Po barvi je najbUže barvi Methuen 503 ali po Sšguyu barvi št. 133 m št. 337. V švici je barva obravnavanega dela trosnjaka tiJO Seguyu enaka barvi št. 249 ali ,pa št. 193. Preostali del trebušne strani receptakuluma in bet sta belkasta, do bela. Pri nekatenih trosnjak>ih je zelo opazno nasprotje barv med gladkim rumen- kasto sivkaste rjavkastim delom in belkastim do belim rebrastim delom recep- takuluma in beta (slika 2). Ce stisnemo rebrasti del receptakuluma in bet, postaneta rjavkasta. Bet je navadno enostaven, toda zaradi zraščenosti posameznih trosnjakov zelo sestavljen, valjast; prot·i vrhu se razširi in preide v receptakulum (slika 2). Bet je bel, klobučevtinast. če bet prerežemo, je poln ali deloma votel ali pa lima celo več zaprtih votlinic. Beti so v ;naših pragozdovih visoki večinoma 2-5,5 cm, izjemoma do 9 cm, njihov premer pa je večinoma 2-3 cm izjemoma 4 cm. V švicarskih ekoloških razmerah merijo beti 2-6x0,8-2,5 cm. Pri svežih trosnjakih je meso vodeno, več kot tri milimetre debelo -in belkasto. Ko so gobe še mlade, dišijo pri- jetno po užitnih gobah, toda izrazitega vonja nima. Apotecij je razplodno telo z dobro razvito trosovnico, ki se oblikuje na po- vršini; sestavljajo jo askusi in parafize. Apotecij je v mladosti skoraj okrogel, nato se plitvo ulekne in končno precej usloči. Askusi merijo v naših klimatskih razmerah 350-400 X 20-22 fl, v švicarskih pa 375-415 x 17,5-22 ~t. So valjasti, operkulatni, kar pomeni, da se odpirajo s pokrovčkom. Vsak askus vse- buje 8 askospor, ki so v njem razporejene druga ob drugi poševno v ~ni vrsti (slika 5). Na jod (J) ne reagirajo. Askospore so pakrožne, brezbarvne in prosojne, včasih pa vretenaste. Zanje je značilna mrežasta skulptura. Večina askospor ima v ·sredini velliko oljno kapljico (sUka 5). Nekatere vsebujejo poleg osrednje kapljice na obeh koncih še eno ali dve oljni kapljici, ki sta mnogo manjši kot ~tista v sre- dini. Priložnostno opa:oimo, da vsebujejo askospore samo eno ali samo dve mali oljni kapljici. Oljnih kaplj.ic skoraj ne opa2limo v Melzerjevem reagentu. Ugotovili smo tudi mnogo iznakaženih askospor. Askospore Discina parma v pragozdu Gor- janci pod Trdinovim vrhom so velike (brez merjenja ornamen1Jike) (27) 30-33 9 (37) x 12-14 (16) p, v švici pa 26-28,2 (29,5) X (12,7) 13-14,5 (15)4) ~t. Mre- žasta ornamentika je cianoftilna, na vozliščih pogosto malo odebeljena in se na obeh koncih podaljša v eno ali več bodic, ki so ravne ali pa malo zakrivljene. Bodice so dolge 3,5--4,5 fl, izjemoma do S ~~; v švici so ·te bodice dolge prav tako do 4,5 p.. Na scanning elektron&kli mikroskopski sliki vidimo odlično askospore z mrežasto ornamentiroo in s štrlečimi bodicami (slika 6). Parafize so 4,5-6 1t široke, v švki pa 4-6 p, nitaste, ·septirane in se proti vrhu k!ijasto razširijo. Vrhnji člen je širok 9-10 ~t, V švici 6,5-11 fl in vsebuje rumeno rjavkasta zrna. Prvo najdišče - švica V švici je naš'el Discina parma mikolog J. Breitenbach prvič ap.Pila 1970 in nato zopet 27. aprila 1972 ter 19.maja 1972 v kantonu Obwaldnu pri Grafenortu v logu, ki ga ;poraščajo brest, le.Ska ~n smreka, na nadmorski višini 570 m. Glive Discina parma so rasle iz tal ob dnišču starejšega, a ne vedno istega jesenovega debla. Potem iko se je zrušil trheil jesen, 'SO opazili, da se l. 1977 trosnjaki razvijaJjo tudi na razkrajajočem jesenovem deblu. Glive se pojavljajo posamezno ali pa so različno zraščene. Podrast sestavljajo: mnogocvetni salamonov pečat (Polygonatum multijlorum), podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), robidnica (Rubus fruti- cosus), visoki jeglič (Primula elatior ), trpežni golšec (Mercurialis perennis), pu- hastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum), svib (Cornus sanguinea), brago- vita (Viburnum opulus), lisasta mrtva kopriva (Lan·lium maculatum). Med temi zelmi rastejo še šaši (Carex spp.) in mah (Mnium hornum). Discina parma raste na humoznih tleh, ki so jim primešam razkrojeni ostatrlki lesa. Njihova spremlge- valka je jelenova ščitovka (Pluteus atricapillus [Secr.] Sing). Taina podlaga naj- dišča J)iscina parma so aluvialni nanosi, ki jih je na koncu prekri:lo gradivo interglacialnega gorskega plazu. Geološko podlago sestavljaJjo kredni apnenci. Ph vrednost tal je 6,6. Drugo najdišče - Rajhenavski Rog Glivo Discina parma smo našli pri nas prvič 20. maja 1976 v pragozdu Rajhe- navski Rog, na nadmor-ski višini 895 m. To območje upravlja TOZD gozdarstvo Rog, ki spada h gozdnemu gospodarstvu Kočevje. Pragozd 1leži v 31. oddelku gozdnega revirja Rog in ~obsega 51,14 ha površine. RaZJprostira se na valoviti kraški planoti z blagimi nagibi, različnimi legami in s precej globokimi V1itačami, 1na nadmorskri vlšini 855-915 m (slika 8). Geogra11ska šrrina pragozda je 450 40' 30", geografsa dolžina 15° 01'00". Matično kamen.ilno sestavljajo beli do temno siVii spodnjekredni apnenci, na katerih so se razv-illa rjava pokarbonatna tla. Tu se razvija mešan sestoj jelke in bukve, toda ponekod močno prevladuje jelka. Poredko in posamezno je primešan gorski javor, zelo poredko pa gorski brest in lipa. V grmovnem sloju nastopata poleg jelke in bukve dostikrat gorski javor, zelo poredko pa gorski brest. Po ohranjenosti .in ·sestavi vegetacije je to eden izmed naših najlepših jelovo-bukovih pragozdov. 10 Lega našega prvega :najdišča Discina parma je jugozahod, nagib 15°, nadm. višina 895 m. Svet je tu precej skalovit, na skalah se razvija bodeča podlesnica (Polystichum aculeatum). Na tem najdišču sta zastopani le dve drevesni vrsti, in sicer jelka in bukev. V grmovnem lsloju so zastopani: lovorolistni volčin (Daphne laureola), kranjska krhlika (Rhamnus fallax)J puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) in navadni volčin (Daphne mezereum). Najznačilnejša rastLinska vrsta v zeliščnem sloju je torilnica (Omphalodes verna). V zeliščni etaži so med drugimi PRAGOZD RAJHENAVSKI ROG Z NAJDIŠČEM GLIVE DISCINA PARMA odd 28 odd 29 odd 32 200 UD"' Sl. 7. Risal J. Grzin še: trilistna penuša (Cardamine trijolia)} zajčja deteljica (Oxalis acetosella) in de- veterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos). Združbe je opredelil dr. M. Pi- skernik. Geološko podlago sestavljajo beli do temno sivi spodnjekredni apnenci.• Tla so humozna, rjava, pokarbonatna. 20. maja 1976 smo našli na opisanem rastišču •tri mlade trosnjake, ki še niso imeli trosov v askusih, bili so tŠe sterilni. Toda po zunanjih makroskopskih zna- menjih so prav taki kot trosnjaki Discina parma iz pragozda Gorjanci pod Trdi- 11 novim vrhom, ki ·smo jih določili tudi po zrelih askosporah. Kakšni so mladi trosnjaki Discina parma, kaže 3. slika. Ker je iz I.iterature znano (Breitenbach, Maas G. 1973), da dozorevajo trosi več kot tri tedne, smo se l. 1977 napotili v Rajhenavski Rog šele 10. junija, zato da bi tedaj dobili trosnjake z zrelimi ;trosi v askusih. Toda na žalost nismo našili niti ene gobe. V jpragozdu Rajhenavski Rog se je razvijal 20. 5. 1976 en trosnjak Discina parma na zrušenem, razkrajajočem se bukovem deblu, druga dva trosnjaka pa sta bila zraščena in sta se razvijala na odpadli, razpadajoči bukovi skorji. Na jelovih odpadlih vejah, na zrušenih aLi pa še stoječih, toda suhih jelovih debtih in debelnih štrcljih je ;nismo našli, čeprav nastopa tu rastlinska združba Abieto-Galietum odo- rati, kjer prevladuje po številčni zastopanosti jelka, bukev pa ji je podrejena koli- činsko. Na zrušenem, razkrajajočem se bukovem deblu, na katerem se je razvijala Discina parma, rastejo še tele gobe: Iuskavka (Polyporus squamosus [Huds. ex Fr.] Fr.), Peziza varia (Hedv.) Fr., Mycena renati Quel., proti trebušni strani zru- šenega bukovega debla pa še sploščena pološčenka (Ganodenna applanatum [Pers. ex Wallr.} Pat.) in majska luknjičarka (Polyporus ciliatus f. lepideus [Fr.} Kreisel). Pod razpadajočim bukovim lubjem se razrašča po deblu rizomorfno podgobje prave štorovke ali panjice ( Armillariella mellea [Vahl ex Fr.] P. Karsten). V ne- posredni bližini zrušenega bukovega debla je strela udarila v jelko in ~o močno razklala. Na še ohranjenem deblu se razvijajo trosnjaki obrobljenke (Fomitopsis pinicola [Swartz ex Pr.] P. Karsten). V neposredni okolici zrušenega bukovega debla se razrašča v iglicah še rastočih jelk, posebno v iglicah spodnJih vej, zaje- davska g1iva Cytospora pi nas tri Fries. Tretje najdišče - Gorjanci pod T1·dinovim vrhom Drugo najdišče v Sloveniji in Jugoslaviji tter tretje v Evropi in na svetu je za Discina parma edinstven~ pragozd na Gorjancih pod Trdinovim vrhom. Pragozd leži na nadmorski višini 995-1160 m (slika 8). Upravlja ga TOZD gozdarstvo Novo mesto. Zajema severna, severovzhodna in severozahodna pobočja. Tu so kraški pojavi slabo razviti. Teren je položen ·in zmerno razgiban, toda ponekod nagnjen celo do 30°. Pragozd obsega 23,16 ha površine v 17. oddelku revirja Gorjanci. Geografska širina pragozda je 45° 45' 45", geografska dolžina pa 15° 19' 55". Geološko podlago sestavljata zgornjekredni plastnat svetlo rjav apne- nec in zgon1jetriadni siv plastnat do neplastnat dolomit, na katerih so se razvile rendzine in rjava pokarbonatna tla. Pragozd oblikuje pretežno čist bukov sestoj) ki ima raznodobno stopničasto strukturo. PreVtladujoči bukvi so posamič primešani kot drevo gorski javor ( Acer pseudoplatanus), zlasti v zgornjem delu pragozda, iva (Salix caprea) in ostrolistni javor (Acer platanoides) pa zelo poredko predvsem v spodnjem delu. Ostrolistni javor se pojavi zelo poredkoma prav tako kot gorski javor tudi kot gvm in mladica. črni bezeg (Sambucus nigra) je redek in včasih nastopa kot drevo. Glivo Discina parma smo našli v tem pragozdu prvič 9. 6. 1976, drugič pa leto dni kasneje 9. 6. 1977. Trosnjaki so se razvijali obakrat na istem kraju. Teren, kjer smo jih našli, je pobočje z nagibom 25° in s -severozahodno lego. Nadmorska višina kraja je 1080 m. Na površini so številni apnenčasti kamenčki. Geološko 12 PRAGOZD GORJANCI POD TRDINOVIM VRHOM Z NAJD!ŠČEM GLIVE DISCINA PARMA odd16 ~(0,\00V Vrh a 1178 -----=--~""""""~~- e o 400m ~========~~====~ 200 Sl. 8. Risal J. Grzin n SRH podlago sestavlja zgornjekredni plastnat svetlo rjav apnenec, na katerem so se razviJa humozna, pokarbonatna tla. Na tem kraju sta dve zrušeni bukovi debli. Nad njima je v krošnjah vrzel, velika 15 x 2m. Ob deblih (spodaj) rastejo 4 m visoke, mlade bukve, ki so po- polnoma sklenjene. Njihove krošnje so plitve in redke, veje pa razkrečene. Pod zrušenima debloma •Se razvijata veliki nadlišček (Circaea lutetiana) in navadna nedotika (lmpatiens noli-tangere). 9. 6. 1976 smo našli le 5 trosnjakov Discina parma. Razvijali so se samo na razkrajajoči bukovi skorji, ki je odpadla z zrušenih debel. Letos ob istem času, 9. 6. 1977, smo jih našteli na istem kraju kar 16. Enajst se jih je razvijalo na površini zrušenega, precej razkrojenega debla, pet pa 13 na trohneči bukovi veji, ki izvira iz zruš'enega debla in še ni odpadla. Trosnjaki se oblikujejo posamič, nekaij je tudi zraščenih. Večina jih uspeva na lubju, nekaj pa tudi neposredno na lesu pod razkrojenim lubjem. Gliva Discina parma je torej lignikolna gnilloživka. Tistega dne (9. 6.) so bili l. 1976 in l. 1977 ,trosnjaiki Discina parma popolnoma razviti in askospore v askusih zrele. Na tem drugem sloven- skem in jugoslovanskem najdišču glive Discina parma sestavlja v pragozdu tipa Fago-Isopyretum thalictroidis drevesni sloj samo bukev (Fagus silvatica). V grmov- nem sloju je gost bukov mlaj in skromen pomladek gorskega javora, dalje številno planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena) in redko puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum). Zeliščni sloj sestavljajo tele višje rastline: pegasti kačnik (Arum maculatum), veliki nadlišček (Circaea lutetžana), deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos), brstična konopnica (Dentaria bulbifera), navadna glistav- nica (Dryopteris filix-mas), prehlajenka (Galium odoratum), vretenčasti salomonov pečat (Polygonatum verticillatum), srhkostebelna robida (Rubus hirtus) -in navadna nedotika {lmpatiens noli-tungere). Raziskave z dne 9. 6. 1976 so pokazale, da se razvijajo na najdišču, kjer uspeva Discina parma, še tele glive: na rastoči, zeleni, toda ranjeni bukvi se oblikujejo v rani debla trosnjaki luskavke (Polyporus squamosus [Huds. ex Fr.] Fr.). Na zrušenih bukovih deblih ra;stejo trosnjaki prave kresilne gobe (Fomes fomentarius [L. ex Fr.] Kickx). V rani bukovega debelnega štrclja se v neposredni bližini bohoti nagubana čeladarka (Mycena galericulata [Scop. ex Fr.] S. F. Gray). Podstojno, posušeno drobno bukovo debelce je načela gni'loživka Diatrype džsci- formis. V zakopanih bukovih vejicah se razvija česnovka (Marasmius alliaceus [Jacq. ex Fr.] Fr.). 9. 6. 1977 se na istem zrušenem, trohnečem bukovem deblu kot Discina parma razvijajo tudi trosnjaki prave kresilne :gobe (Fomes fomentarius [L. ex Fr.] Kickx), pod lubjem pa rizomorfno podgobje panjice ali mraznice (Armillariella mellea [Vahl ex Fr.] P. Karsten). V razkrajajoči bukovi veji se obli- kujejo poleg Discina parma krvobetna čeladarka (Mycena haematopoda [Pers. ex Fr.] Kummer), pod lubjem pa rizomorfno podgobje prave štorovke ( Armillariella mellea [Vahl ex Fr.] P. Karsten). Na drugem zrušenem bukovem deblu smo ugle-1 dali trosnjake sluzave korenovke (Oudemansiela mucida [Schrad. ex Fr.] v. Hoeh- nel), ki se razvijajo posamezno. česnovka (Marasmius alliaceus [Jacq. ex Fr.] Fr.) uspeva posamič na odpadlem bukovem listju in na odpadli bukovi veji. Na drugi odpadli bukovi veji se v šopu -razvija Mycena renati Quel. Na deh, ob zrušenem bukovem deblu rastejo v šopih sljudnaste črnilovke (tintnice) (Coprinus micaceus [Bull. ex Fr.] Fr.). V rani bukovega deb~lnega štrclja je izoblikovala svoje tros- njake, enako kot l. 1976, nagubana čeladarka (Mycena galericulata [Scop. ex Fr.] S. F. Gray). Na bukovl kladi so se razvili v šopih trosnjaki Mycena renati Quel. in črna krogličarka (Ustulina deusta [Fr.] Petrak). Povzetek GHvo Discina parma je odkril prvi mikolog J. Breitenbach aprila 1970 v švJ.ci, v kantonu Obwaldnu pri Grafenortu. Kot novo vrsto jo je določil in opisal mikolog dr. R. A. Maas Geesteranus iz Leidena (Nizozemska). Oba pa sta objav,rla študi~o o Discina parma (1973). Tudi drugič je glivo našel J. J3reitenbach in sicer aprila 14 in maja 1972 v logu ~esena, bresta, leske in smreke na nadmo11sk~i višini 570 m. Do tedaj je gliva rasla vedno v tleh, ki so bila bogata z lesnimi odpadki, -ob dnišču dveh jesenovih debe:l. Pozneje se je eno izmed razkrojenih debel zrušilo in leta 1977 so se razvili trosnjaki Discina parma tudi na rtem jesenovem deblu. V Sloveniji smo našli glivo samo v pragozdovih, in sicer prvič 20. maja 1976 v Ra1henavskem Rogu, na nadmorski višini 895 min 9. 6. 1976 v pragozdu Gor- janci pod Trdinovim vrhom, na nadmorski višini 1080 m. Drugič smo ugotovili glivo v pragozdu Gor.janci 9. 6. 1977. V obeh pragozdovih so se razvijali trosnjaki na odpadli trohneči bukovJ skorji, na zrušenih in že precej strohnelih bukovih deblih in veji, ki še ni odpadla z zrušenega debla. Discina parma je torej li~nikolna gniloživka. V prvem pragozdu uspeva gliva v vegetacijskem tipu Abieto-Galietum odorati, v drugem pragozdu (Gorjanci) pa v rastlinski združbi Fago-Isopyretum thalictroidis. Geološko podlago sestavljajo v obeh pragozdovih kredni apnenci, v Gorjanoih pa še zgornjetriadni dolomit. Na krednih apnencih in zgornjetriadnem dolomitu so ISe razv'l·la rjava pokarbona:tna tla, v pragozdu Gorjanci pa poleg teh še rendzine. V slovenskih klimatskih razmerah se razvija gliva samo na bukvi, na jesenu je njsmo našli. Oba pragozdova sta v Sloveniji dn Jugoslaviji prvo in drugo najdišče glive Discina parma ter drugo in tretje v Evropi in na svetu. J. Breitenbach in R. Maas Geesteranus (1973) navajata, da potrebujejo askospore precej časa, da dozore. Trosnjakd, Ici jih je nabral J. Brcitenbach 27. 4. 1972, so bili še popo1Inoma sterilni, le malo jih je imelo po 23 dneh -19. 5. 1972 zrele trose. V Rajhenavskem Rogu dne 20. 5. 1976, na nadmorski' višini 895 m, v askusih še ni bilo sledu o askosporah; bili so 1Š1e stenillni. Askospore v vseh trosnjakih pa tso bile zrele že 9. 6. 1976. Tako je bilo tudi naslednje leto, 9. 6. 1977, v pragozdu Gorjanci pod Trdinovim vrhom, na nadmorski višini 1080 m. Menimo, da se začno pri nas razvijati askospore v askusih pozneje kot v švici zato, ker je v naših kra:jih nad- morska višina rskoraj dvakrat višja (570 in 1080 m), dozore pa prej, ker se raz- prostirajo GorjanCi bolj južno kot Grafenort v kantonu Obwaldnu. Trosnjaki Discina parma jz pragozda Gorjanci pod Trd~novirn vrhom (1080-m) se razlikujejo od tisrt:ih iz švice predvsem po velikosti (premeru) receptakuluma, višini in širini betov ter po dolžini askospor. Receptakulumi imajo v švici premer 7-10,5 cm, v pragozdu Gorjanci pa 6,5 do 14,5 cm. Ti so v izjemnih primerih ~kar za 4 cm večji. Beti medjo v švici 2-6 x 0,8-2,5 cm, v Gorjancih pa 2-9 x 2-4 cm. Pri nas so torej v izjemnih primerih za 3 am višji dn za 1,5 cm širši. Prav tako so v pragozdu Gorjanci v askusih daljše askospore kot v švici. V švici merijo askospore 26-28,2 (29,5) x (12,7) 13-14,5 (15,4) ~l, v pragozdu Gor- janci pa (27) 30-33 (37) x 12-14 (16) Jl.· Iz obravnavanega je razvidno, da so pri nas naJjvečje askospore kar za 7 ,S ~L daljše. To si razlagamo rtako, da smo mi merili že popolnoma razvite trosnjake in popolnoma zrele askospore. Askospore iz kantona Obwaldna pa 1so bile ob meritvah zrele samo v nekaj trosnjakih. Raziskali smo tudi, da ima v pragozdu Gorjanci množica zrelih askospor samo eno srednjo oljno kapljico, askospore iz švice pa imajo večinoma po tri oljne kapljice - eno veliko v sredini in po eno manjšo na vsakem koncu askospore. Opazsili smo celo, da imajo askospore v istem askusu različno število oljnih kapljic, 1n sicer od 1 do 3. Breitenbach in Maas G. 1973 tega ne navajata. 15 DER ZWEITE UND DRITTE FUNDORT DES PILZES DISCINA PARMA IN DER WEJJT: RA.THENAVSKI ROG UND GORJANCI IN SLOWENIEN Zusammenfassung Die Pilz Discina parma wurde zum erstenmal vom Mykologen J. Breitenbach in April 1970 im schweizcrischen Kanton Obwalden bei Grafenort entdeckt. Die Bestimmung und Beschreibung als eine neue Art fiihrte der niederlandische Mykologe R. A. Maas Geesteranus aus Leiden durch . Beide veroffentlichten liber Discina parma 1973 eine Studie. Zum zweiten- mal fand J. Breitenbach diesen Pilz im April und Mai 1972 in einem Auwald mit Esche, Ulme, Fichte und Rasel in einer Meereshč:ihe von 570 m. Zuerst wurde der Pilz immer in einem an Holzabfallen reichen Boden an der Basis von zwei Eschenstammen gefunden. Spater sttirzte einer von den morschen SUimmen und 1977 entwickelten sich die Fruchtkč:irper der Discina parma auch an diesem gefallenen Stamm. Jn Slovenien fanden wir diesen Pilz nur in Urwaldern, und zwar zum erstenmal am 20 Mai 1976 im Rajhenavski Rog in einer Meereshohe von 895 m und am 9. Juni 1976 im Urwald in den Gorjanci in einer Meereshč:ihe von 1080 m. Im letzterwahnten Urwald wurde der Pilz am 9. Juni 1977 erneut gefunden. In den beiden Urwlildern entwickelten sich die Fruchtkč:irper an abgefalleoer und modernder Buchenrinde, an gesti.irzten und moderigen Buchenstammen und einem Aste, welcher noch nicht 'abgefallen war. Discina parma ist also ein lignikoler Saprophyt. Im ersterwahnten Urwald gedeiht der Pilz in Vegetationstyp Abieto- Galietum odorati, im zweiterwahnten im Fago-lsopyretwn 1halictroidis. Die geologische Unterlage bilden in beiden Fallen Kreidekalke, in den Gorjanci auch Dolomit der oberen Trias, worauf braune Karbonatboden entwickelt sind, in den Gorjanci auch die Rendsina. In den klimatischen Verhaltnissen Sloweniens tentwickelt sich der Pilz nur an Buche. Die beiden Urwalder stellen den ersten und zweiten Fundort der Discina parma in Slowenien und Jugoslawien dar und gleichzeitig den zweiten und dritten Fundort in Europa und in der Welt. J. Breitenbach und R . A. Maas Geesteranus (1973) fi.ihren an, dass die Askosporen zur Reifung eine langere Zeit benotigen. Die von J. Breitenbach am 27. 4. 1972 gesammelten Fruchtkorper waren noch vollkommen steril, wahrend am 19. 5. 1972 (nach 23 Tagen) nur in wenigen Fruchtč:irpern reife Sporen gefunden wurden. Im Rajhenavski Rog gab es am 20. 5. 1976 noch keine Spur von Askosporen, hingegen waren die Askosporen in allen Frucht- kč:irpern am 9. 6. 1976 sowie am 9. 6. 1977 in den Gorjanci in der Meereshohe von 1080 m schon reif. Wir sind daber der Meinung, dass in unserem Lande die Entwicklung der Asko- sporen spater beginnt als in der Schweiz, da die Meereshč:ihe fast doppelt so gross ist, deren Reife tritl jedoch wegen der si.idlicheren geographischen Lage friiher ein. Die Fruchlkorper der Discina parma aus dem Urwald in den Gorjanci unterscheiden sich von jencn aus der Schweiz vor allem in der Grosse (dem Durchmesser) des Rezeptakulums, der Hč:ihe und Dicke der Stiele und der Lange der Askosporen. Die Rezeptakula haben in der Schwiez einc Lange von 7-10,5 cm, in den Gorjanci 6,5-14,5 cm. Sie sind also in Aus- nahmsfallen um ganze 4 cm breiter. Die Stiele messen in der Schweiz 2-6 X0,8-2,5 cm, in den Gorjanci 2-9 X 2--4 cm, sind also in Slowenien in AusoahmsHillen um 3 cm tanger und um ),5 cm dicker. Ebenfalls sind die Askosporen Hinger. In der Schweiz messen sie 26-28,2 (29,5)X (12,7) 13-14,5 (15,4) ~l in den Gorjanci (27) 30-33 (37) X 12-14 (16) LL· Daraus ist zu crsehen, dass die grossten Askosporen in Slowenien um 7,5 ~L langer sind. Das ware so zu crklliren, dass bei unseren Messungen die Fruchtkorper und Askosporen schon vollkommen reif waren, wahrend die Askosporen im schweizerischen Fali nur in einigen Fruchtkč:irpern ausreiften. Wir stellten auch fest, dass eine Menge von reifen Askosporen aus den Gorj;1nci nur einen zentra.len 61tropfen besitzt, wahrend die Askosporen aus der Schweiz meist je drei 6ltropfen haben, und zwar einen grossen in der Mitte und je einen kleineren an den Enden. Wir bemerkten auch , dass die Askosporen in demselben Askus eine verschiedene Anzahl von 6ltropfen besitzen, und zwar 1-3. Breitenbach und Maas G . (1973) machen keine diesbezligliche Bemerkung. Literatura: Benc:dix, E. H.: Art und Gatungsgrenzen bei hoheren Discomyceten. III. Kulturpfl. 17, 253-284, 1969. Breitenbach, J. & Maas Geesteranus. R. A .: Eine neue Discina aus der Schweiz. Mycology, Proceedings, Series S, 76, No. 1, 1973. Dennis, R. W. G.: British Ascomycetes. Lehre, 1968. 16 Kornerup, A. & Wanscher, J. H.: Methuen Handbook ,of Colour. Methuen & Co Ltd. London, 1967. Moser, M.: Ascomyceten. Band Il a, Stuttgart, 1963. Osnovna geološka karta SFRJ. Novo mesto. Merilo 1 : 100.000. Izdana leta 1975. Peterlin, S.: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ljubljana, 1976, str. 548-549 in 686-687. Piskernik, M.: Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Ljubljana, 1977 razprava za RRS). Puncer, I. in Zupančič, M.: Prašuma Rajhenavski Rog na Kočevskem. Južnoevropske prašume i visokopl'aninska flora i vegetacija istočno alpsko-dinarskog prostora. Akademija nauka i umjetnosti BiH. Posebna izdanja. Knjiga 15, odjel. prir. i mat. nauka, knj. 4, Sarajevo, 1970, str. 91-102. Seguy, E.: Code universale des couleurs. Paris, 1936. Sivic, A.: O starih gozdih na Dolenjskem. šumarski list, Zagreb, št. 11, 1924 Wartenberger, A.: Systematik der niederen Pflanzen. Stuttgart, 1972. Wraber, M.: O gozdnogospodarskem in kulturno-znanstvenem pomenu pragozdnih rezer- vatov. Biološki vestnik, I., str. 38-66, Ljubljana, 1952. Wraber, M.: Naši pragozdni rezervati. Proteus, št. 29, Ljubljana, 1967, str. 243-246. Wraber, M.: Topografski, ekološki in sociološki podatki o slovenskih pragozdovih. Južno- evropske prašume i visokoplaninska flora i vegetacija istočno alpskodinarskog prostora. Akademija nauka i umjetnosti BiH. Posebna izdanja knj. 15, odjelenje prir. i mat. nauka, knj. 4, Sarajevo, 1970. 17 Sloj, kje imaš pa plombo! lesti ca, levo zgoraj, prosim! Pismo Ne morem verjeti, da sem spet na vrsti. Z novoletnim pismom namreč. Cas zares neverjetno hitro beži. Ali ga bomo sploh kdaj lahko ujeli? Ce opustimo nostalgična razmišljanja o staranju in o lepih mladih letih, nam slej ko prej ostane samo še resnica, da je le delo tisto, ki osrečuje in ki ga vedno znova izpostavljamo naši presoji, bodisi javno, ali osebno, intimno. Tako pogosto pa tudi kritično zategadelj, ker je delo naša obveza, toda tudi (in pred- vsem!) naše bogastvo. Ob tako pomembnih časovnih prelomni- cah kot je Novo leto, smo običajno malce sentimentalnejši, do bližnjih zmernejši, do otrok darežljivejši, do žena nežnejši, do sodelavcev strpnejši, do samega sebe pa sploh brez odnosa - zato sprašujem najprej samega sebe, potem pa tudi V as dragi bralci, ali je ta trenutek primeren, da se resno pogovarjamo o delu v zadnjih dvanajstih mesecih, o obvezah in nalogah, iz- polnjenih in neizpolnjenih; skratka ali naj obračunamo. Kdaj pa kdaj se moramo »ozreti nazaj«. Bilanca je bilanca in narediti jo moramo. TOZD se »izpoveduje« SDK, možje doma vsak po svoje. Seveda nimam najmanjše pravice vtikati se, če ste svoje obveznosti do vaših bližnjih in še koga izpolnili. Nekje pa se kljub vsemu srečujemo, kot gozdarji in kot ljudje. Kje neki drugod kot pri Gozdarskem vestniku. Srečujemo se kot pisci in kot bralci, včasih v eni, drugič v drugi vlogi. Kot dobri naročniki pa se srečujemo tudi pri banalnem, vsakodnev- nem vprašanju, kako zagotoviti denar, da bo naš posinovljenec brez težav shodil, hodil in tudi normalno napredoval. Govorim seveda o Gozdarskem vestniku, ki je imel v preteklih letih po- štene težave, komaj se je pobral. Ni bilo pravega gradiva za njegovo rast, tudi denarja ni bilo! Spominjali se boste dramatič­ nih pozivov v GV na občnih zborih ZJT GL - plačajte naroč­ nino, da boste omogočili izid naslednje številke. Uredniški odbor in jaz smo poskušali vse, da bi angažirali pisce za aktualne goz- darske probleme, ni jih bilo. Rečem Vam, zelo hudi časi. Ceprav je bilo zares hudo pa imamo danes, ko je vse hudo pozabljeno, čudovito spoznanje, da so v tistih časih skoraj vsi bralci GV pomagali. Odmevi na naše klice pomoči finančne narave so bili čudoviti, nepozabni. Tudi novi pisci so se začeli pojavljati. Sveže moči, sveže misli, ideje - zmagala je korajža. Danes sem prepričan, da je veliko 18 gozdarjev, ki znajo pa tudi hočejo pisati, da pa jim resnično še vedno manjka poguma. Tem moram sporočiti, da bralci želijo ravno takšno čtivo, saj je le-to navadno operativno zanimivo ter strokovno in organizacijsko aktualno. Tega pa naši reviji še vedno zelo manjka. Tako lahko ocenjujemo, da smo našo skupno nalogo - financiranje Gozdarskega vestnika - ki pa ni bila naloga samo minulega leta, temveč traja že nekaj let in bo še trajala, uspešno izvrševali. Pred dvema letoma smo s takojšnjim plačilom naroč­ nine izrekli Gozdarskemu vestniku zaupnico in potrdili, da ga rabimo. Takšen poziv je bil izhod v sili, ni bilo druge poti. Danes pa prek delegatov v skupščini samoupravne interesne skupnosti iščemo pot za trajno ureditev financiranja Gozdarskega vestnika. Pred letom ali dvema sem V as prepričeval, da se odrecite kakšni kav ici s smetano - za toliko smo GV podražili. To krat Vas vabim jaz na kavo s smetano, seveda na Vaš račun. Ured- niški svet je namreč že novembra sklenil, da ostane cena reviji leta 1978 ista kot v letu 1977, čeprav bodo stroški tiskanja v letošnjem letu porasli za okroglih 12 starih milijonov. Da ne bo izgledalo, kot da se neprestano vrtimo le okoli denarja, moramo spregovoriti tudi o vsebinski problematiki re- vije. Vsebino smo na moč zasuka/i. Rekli smo: naj bo tudi Gozdarski vestnik simbol svobodne izmenjave dela: izobraževa- nje + praksa + znanost ( abecedni red). Vaše veliko zanimanje in odzivi potrjujejo, da je ideja te izmenjave zelo zanimiva, aktualna in potrebna. Zato jo bomo gojili in razvijali še naprej. Namesto voščil in pozdravov prek logov in dobrav, samo pri- srčna hvala za vse, kar smo skupaj storili in kar še bomo. Vaš 19 UDK 634.0.64 Organizacija evidenc v gozdnogospodarskih organizacijah Poslovne dogodke so že od nekdaj evidentirali. Sprva so bile evidence skrom- ne, saj je bilo tudi poslovanje enostavnejše od današnjega. Z uvajanjem strojev se je evidenca povečevala. Poleg stroškov za osebne dohodke ~n nabavo materiala je bilo treba voditi amortizacijo in vse ostale stroške za stroje. S širjenjem pro- izvodnje je bilo zaposlenih vedno več delavcev in nabavljenih vedno več strojev. Evidence so postajale čedalje obsežnejše in njih število je hitro naraščalo. En delavec tega dela ni mogel več opravljati. V ta namen je bilo treba zaposl>zavora« za les, ki drvi s prevehlko hitrostjo. To je bila enostavna gumijasta plošča, položena in pripeta na drčo ter obtežena z oblicami. Les zadeva ob to oviro in taJko zmanjša hitrost. Avtorji te drče so posklibeli še za izboljšano zavoro, imenovali so jo >>zavorni volk«. Ta je sestavljena iz zavorne mrežaste lupine preko katere je položena ob- težena plastika v obliki jezika, ki je pritrjena na drčo. Ko les zadeva ob njo zmanjša hitrost (odvisno od obtežke), (sl. 1). Zvedeli smo, da se pri nas zanima za izdelavo teh drč Jugoplasbika iz Splita. Klešče za krate]<: les Zanimivost, čeprav nič posebnega. Take ali podobne reči smo že videli. Po- sebnost tega traktor~kega prilključka je samo ta, da zložen metrski ali dvometrski les zgrabi tako, da traktor spodnje ravne vilice ritensko porine pod les in s hidrav- ličnim zgornjim delom zagrabi kopico lesa. Težava nastopi pri priključitvU. klešč na hidravliko. Klešče tehtajo 220 kg, 'kraki so dolgi 130 cm, zajemajo pa na- enkrat lahko 1,6 •ma lesa (sl. 2). Sankalna plošča Po zamisli ·in konstrukciji nič novega, saj take plošče pri nas, zlastJi na Go- renjskem uporabljamo že dolga leta, že od tedaj, ko smo les spravljali še s konji. Novost je le v materialu. Te sankalne plošče, ki jih je izdelal Georg Buchegger iz Radstadta v Avstriji so lahke in narejene iz umetne snovi! Uporabljajo se pri spravilu drobnejšega okroglega lesa z vitli ali »konji« pa tudi s trakorjL Vlečna vrv služi obenem tudi za pritrditev tovora in je speljana skozi odprllino na prednji strani sankalne plošče (sl. 3). 1\IJini Urus Znani proizvajalec žičnih žerjavov Hinteregger iz Beljaika je v letošnjem letu pomarrjšal svoj znani Urus, za katerega se kupci najbrže niso prerivali, v mali al1i Mini-Urus z upanjem, da bo naletel na boljši odziv, tkot·njegov starejši, večji in dražj;i brat. Najbrže se prJ. teh računih ni uštel, saj kaže nekatere dobre lastnosti, med katerimi ni na zadnjem mestu cena. V svoji ponudbi navaja Hinteregger, da je Mini-Urus namenjen zlasti redče­ njeln in spravilu drobnejšega lesa. ,poganja ga lahko traktor ali pa ima svoj zračno hlajeni (VW) motor. Kot posebno prednost Mini-Urusa navaja, da je montaža in priprava za delo zelo enostavna, lahka in kratkotrajna ter da je njegovo visoko delovno zmogljivost težko v polni meri izkoristiti. Zahvaljujoč enostavni in ročni 24 Sl. 3. Sankalna plošča Sl. 4. Mini-Urus uporabi je tudi šolanje ek,ipe treh delavcev, ki strežejo Minl-Urusu enostavno in kratko. Po vrednosti pa je skoraj za -:.;3 cenejši od velikega Urusa (okoli 500.000 din) (sl. 4). Gravimat Novi Grav:imat - Hintereggerjev žični voziček, ki je bil prvikrat prikazan na celovškem velesejmu, ima posebno novost, ki ga uvršča med najboljše na tem področju. To je hidromehanično časovno sti'kalo za poljubno zaustavljanje vo- zička. Zaradi tega ni več potrebna določena vozna pot, da se voziček zaustavi, kot pri dosedanjih rešitvah. Ta voziček se lahko, zahvaljujoč časovnemu stikalu za- ustavi v pol~ubni smeri in v določenem času oziroma na določenem mestu, kot smo ga programirali (sL 5). Steyerjev žični žerjav Steyer-Daimler-Puch-AG se je tudi lotilo izdelave ~ičnih žerjavov za spravilo lesa v strmih gozdnih predelili! Poleg toHko drugih podjetij v sami Avstriji! člo­ vek se nehote sprašuje, ali je to področje res tako komercialno zanimivo? Pri nas gotovo ni, saj ta način spravila lesa nazaduje celo tam, kjer bi bilo umestno upo- rabljaJti žične žeiTjave. Zlasti pa ne vzdrži ekonomske primerjave z drugimi spra- v.ilnimi sredstvi (traktorji), kar smo lahko nazorno ugotovili na letošnjem semi- narju na Lokvah. SIP šempeter v Savinjski dolini je izdeloval 3 BV vida celo brez konkurence - pa je obupal nad nami, gozdarji! 25 Zgoraj: Sl. 5. žični voziček »Gravimat« Desno: Sl. 6. Steyerjev žični žerjav Steyerjev samohodni žični žerjav ima 5 bobenskih vitel in 16 m (na željo tudi 20m) visok stolp, vse skupaj pa je montirane na tovornjaku Steyer 1290 ali 1490. Tovornjakov motor pogan1a vitla (180 do 320 KM) lahko pa imajo poseben, lasten motor. Na 3 bobnih so navite: vlečna, povratna in nosilna vrv, ki so na- peljane prek stolpa. Razen teh sta še 2 pomožna bobna za montažo žerjava. Moderne, tekoče zavore omogočajo mehko in dinamično napenjanje vrvi, pogon vitel pa je tako lahkoten, da omogoča z »lebdečo nosilno vrvjo« natančen prenos tovora tik nad talno površino. Upravljanje žerjava je pnevmatično iz kabine. Stolp lahko postavimo tudi poševno do 5° stranskega ter ± 1 0° vzdolžnega nagiba kamiona. Pri transportu položimo s pomočjo hidravlike stolp v vodoravni položaj, tako da celotna dol- žina z vozilom vred ne presega 14 m. Celotna naprava, tako zatrjujejo, se da v zelo kratkem času postaviti in uspo- sobiti za delo, tako da se jo splača uporabljati tudi pri majhnih sečnjah (?). Mon- taža traja približno 1/2 ure, demontaža pa nekaj minut, če celotno napravo pre- stavljamo za nekaj metrov na nov položaj. V poročilu seveda ne manjka zagotovil, kako se ta naprava izplača, kako znižuje spravilne stroške itd. Celotno napravo in njeno funkcionalnost smo si lahko ogledali tudi pri nas v Zavidovicih, ko so sredi oktobra prcikazali delovanje žerjava na samem delovišču (sl. 6). 26 Levo: Sl. 7. HIAB - FOCO 900 Zgoraj: Sl. 8. FIS KA RS F 700 Z nakladač Naldadalne naprave Nimamo namena podrobneje in nMančneje pisariti o novih ali novejših na- kladalnih napravah in nakladalnikih, saj 1·ih je toliko, da jim je že težko slediti. Na celovŠ:kem velesejmu sta se ponašala HIAB-FOCO 900 od Bergerja iz Schwa- nenstadta (maks. dolžina ročice 7,3 m), (sl. 7) ter finski FISKARS F 700 Z s po- dobnimi lastnostmi kot Jonsereds Super Z (sl. 8). Kmalu bo težko slediti tudi že domačim nakladalnim napravam, saj imamo že 5 tovarn, ki jih izdelujejo, po naši praksi pa se jih še najmanj toliko ukvarja z načrti in idejami za proizvodnjo. G. M. T. strojna naprava za lupljenje Med vsemi, že znanimi strojnimi napravami za lupljenje je na letošnjem ce- lovškem velesejmu vzbudila največ zanimanja francoska naprava G. IvL T. Lam- bres-les-Douai iz mesta Douai v severni Franciji. To napravo uporabljajo v Franciji že dalj časa v borovih sestojih jugozahodne Francije. Naprava je izde- lana v dveh verzijah: stacionarni in mobilni. Tehnologija dela s to napravo je zelo enostavna in se lahko ekonomično uporablja tudi na majhnih in srednje ve- likih obratih o~iroma sečiščih v gozdu. Posebnost in značilnost te lupilne garniture je v tem, da opravljajo pomik in vrtenje hlada oziroma debla nizkotlačna gumijasta kolesa. Ta kolesa se hidrav- lično naravnajo pod določenim kotom, da vrtijo in pomikajo hlod z določeno brzino. Gumijasta kolesa sama nimajo pogona, temveč ležijo s svojo težo in težo debla na centralnem pogonskem valju. Lupljenje opravlja skobelna glava, ki pa nima nožev, temveč kladivca s katerimi odstranjuje lubje. Odpadkov skorajda 27 Sl. 9. G. M. T. Mobilna strojna naprava za lupljenje ni. Udarjanje kladiva povzroča pnevmatski pritisk iz cilindra. Ta se lahko regu- lira pač glede na vrsto lubja (lesa). V Franciji uporabLjajo te naprave že četrto leto, na~več v borovih in bukovih sestojih. Uporabne pa so :tudi za druge vrste lesa. Lupi lahko na deblih velikega debelinskega razpona, od premera 15 do 80 cm pri stacionarni napravi in od pre- mera 10 do 65 cm pri mobilni napravi. Zmogljivost te lupilne naprave je 9 m3/h pri premern 20 cm, pri premeru 40 cm pa 18 m3/h. Pogonska moč za stacionarno napravo zadostuje 15 KW, za mobilno pa 50 KM (tudi za pogon nakladalne naprave). Z napravo- stacionarno ali mobilno - upravlja en sam delavec. V Avstriji ugotavljajo, da je naprava zaradi majhnih investicijskih in obratovalnih stroškov ter kvalitetnega lupljenja zelo zanimiva. Ravno tako pa je enostavno tudi samo vzdrževanje z majhnimi vzdrževalnimi stroški. Zastopstvo za te naprave v Avstriji je prevzel L. Rath, ki nam je znan s svojimi stroji za pogozdovan1e (sl. 9). Ha1·vester - Timberjack TJ-30 Ni čisto nov stroj, saj je takih ~n podobnih že precej v svetu. Uvrščamo ga v to poročilo bolj zaradi tega, ker je bil razstavljen na celovškem velesejmu (Goess & Starhemberg) in je prvi tak stroj !kupljen pr-i nas. Nabavilo ga je SIP Sremska Mitrovica za svojo žetev v topolovih plantažah. Tam smo ga tudi videli pri delu v dneh državnega sekaškega prvenstva. Ni mu kaj reči, če izločimo ekonomiko, katere pa, resnici na ljubo, ne poznamo. Osebno ne morem razumeti, da mora, ob tako visoki stopnji mehaniziranega poseka in kleščenja, motožagar razžago- 28 Sl. 10. Timberjack TJ-30 Harvester vati debla na rmetrske oZJiroma dvometrske dolžine, ker celulozna tovarna ne prevzema večjih dolžin. Pa še to: kako ga bomo krstiti? Nekateri mu že prav-ijo »gozdarski kombajn« (sl. 10). Za zaključek še neka~ o posebnosti letošnjega celovškega velesejma: Zagarija drobnega lesa! žaganje drobnega lesa je postala moda ali pa konjunktura oziroma oboje skupaj. Nič čudnega, da so ,temu pojavu prisluhnili proizvajalci opreme in na ve- liko pričeti izdelovati strojno opremo za žaganje drobne oblovine. Na celovškem velesejmu so namesto klasičnega žagarskega obrata postavili celotno linijo za ob- 29 delavo drobne oblovine, kajti ;kJasičen način žaganja ni več ekonomičen. Sodobne naprave, sestoječe iz rez;kalnikov aH razumljiveje rečeno »planšnitzlerjev«, po- dolžnih in prečnih transporter1ev, centralnih naprav, krožnih žag itd., s katerimi upravlja en sam delavec, omogočijo obdelavo lesa s hitrostjo do 60 m/min., ali v poprečju 6 debel v minuti! Kako zapeljiva tehnologija in mašinerija! Tudi marsi- kateremu našemu gozdarju so se zasvetile oči. S ))planšnitzlerji« smo se že itak okužili, ko smo se po nekajletnem presledku z vso zagnanostjo ponoYno vrgli na »tramarijo«. Celulozni industriji pa smo hiteli zatrjevati: Veseli bodite, saj boste dobili veliko -ostankov! Bolje, da ne razmišljam na glas. Ciril Remic, dipl. inž. gozd. POSKUšAJMO SI ZAPOMNITI Začetek novega gozda je: pomlajevanje, gozd se omladi ali pomladi; pomladiti, pomladitev in pomladek; gozdno mladje, mladovje, mlad Pomni! Podmladek je nepravilno! IZZIV GOZDARSKI TERMINOLOŠKI KOMISIJI Veliki moderni traktorji v gozdarstvu so že popolnoma udomačeni v naših gozdovih. NekatePi jih imenujejo vzgihniki, drugi pregibniki ali vzgibni traktorji oziroma pregibni traktorji. Tudi nakladalne naprave na kamionih poznamo že zelo dolgo, ene so hidravlične, druge (starejše) vrvne. Zanje uporabljamo imela kot: nakladal- nik, žerjav, nakladalna naprava, hiab in morda še kakšno. Pojavili so se »procesorji«. Tudi zanje bo treba najti nekaj primernega. KAKSNO IME, TO JE VPRAšANJE! 30 UDK 634.0.156.5:634.0.907:634.0.945.2 Gozd in š!roka javnost Horst Stern, nemški publicist in častni doktor, je tudi pri nas poznano ime (glej Gozd. vest. 1977, št. 1, s. 44). že večkrat se je zavzel za pravilnejše odnose med lavam in gozdarstvom, kar gotovo zahteva dovolj poguma. Tudi v tem svo- jem govoru obravnava problem gozd - divjad. Ugotavlja, da ima javnost vso pravico vedeti, kaj se z gozdom dogaja, ker je gozd odločilnega pomena za člo­ veka vredno okolje. Celotna javnost naj bi se zavzela za razvoj zdravega, ekološko stabilnega gozda in za ureditev odnosov z lovstvom. Državljan zakonito uporablja državne gozdove in ima pravico o njih tudi soodločati. žal pa je javnost o pro- blemih gozda popolnoma nepoučena, pogreznjena v naivno ))bamby mentaliteto« in ni zmožna biti pravi lastnik kulturnih dobrin gozda in divjadi. Gospodarski položaj gozdarstva je vedno težji, poleg tega je gozdarstvo podrejeno privatnim interesom lovstva in gozdarji zapadajo v malodušnost in oportunizem. Sternov govor se sicer nanaša le na nemške razmere, je pa v njem dosti zanimivega tudi za nas. Vse bistvene misli in značilnosti Sternovega govora skušam podati čimbolj verna. Zato navajam tudi podnaslove, s katerimi je besedilo razdeljeno. Poznavanje gozda pri poprečnem državljanu je enako ničli To je mogoče ugotoviti brez demoskopskih anket. škodljiva »bamby menta- Iiteta«, to je sentimentalna oboževanje srnjačkov in podobne preštevilne in dege- nerirane divjadi, naivne predstave o gozdu in gozdni idiliki, pomanjkanje vsakrš- nega znanja o gozdu in gozdarstvu- vse to kaže, da državljan ni zrel za saJast- nika kulturnih dobrin gozdov in divjadi. Ta nezrelost je voda na mlin tistih, ki imajo pri vsem tem svoje privatne interese in koristi in ki se predstavljajo celo kot zaščitniki gozdne narave. Ali je naš gozd res tako zdrav? Avtor navaja nekaj dokumentiranih podatkov o stanju nemškega gozda. Nem- ški gozd se je večinoma spremenil v enomerne monokulture. Od nekdanjih me- šanih gozdov je ostalo bore malo. Zaradi tega nastopajo tudi velike katastrofe, kot npr. veliki vetrolomi pred nekaj leti, gozdni požari v lanskem letu. Od gozdov se za vsako ceno zahteva čisti donos, zato gre razvoj v smeri monokultur s čim­ večjo mehaniziranostjo. Ali imajo l'dečkarji boljšo zeleno stroko? Tu avtor zelo pohvali stanje in naravnost slovenskih gozdov, katere mu je pri njegovem nedavnem obisku razkazal prof. Mlinšek. Zelo pohvalno navaja velik delež naravnega pomlajevanja (okoli 70 Ofo, v Nemčiji 30 O/o). Navaja, da je go- losek po zakonu prepovedan, da besede obhodnja v naših navodilih za gospodar- jenje z gozdovi ni. Poudarja, da nam je glede gojenja gozdov vzor velekapitali- 31 stična Svica. Navaja izjavo zuriškega profesorja Leibundguta, ko je odgovarjal na vprašanje, ali bi on hotel naložiti denar v nakup gozda. Priletni profesor je odgovoril, da bi kupil zrelo smrekovo monokulturo, če bi kupoval za sebe. Ce bi kupoval za svoje otroke in vnuke, bi kupil le zdrav, mešan in raznodoben gozd. Divjad ni edini grešni kozel Ce gre za usmeritev v bolj naravno gospodarjenje, slišimo izgovor: »Za to nimamo ljudi in denarja«. In v tem je začarani krog gozdarske revščine. Iz pre- komernih posekov se financira gozdarska mehanizacija. Ta mehanizacija se upo- rablja le v najlepših in zrelih gozdovih, ostali gozdovi pa so zato radi zanemarjeni. Gozdarje muči razpetost med etičnimi dolžnostmi njihovega poklica in njihovim vsakdanjikom. Izhod najdemo v lovu, agresivnosti ali apatiji. Uprava državnih gozdov ne zna navdušiti državljanov kot lastnikov gozda za njihove zakonite interese, za pomen gozda pri ohranitvi najnujnejših dobrin, kot je čista voda, zrak, prostor za oddih. Pri vsej preobilnosti informacij v današnjem času je gozd tiho in mirno obstal v dobi romantike. Na gozdnih učnih stezah izvemo nekaj o tem, kako se imenuje eno ali drugo drevo, da je treba varovati ptice, da gozd ni smetišče. Učne steze so speljane tako, da obiskovalec vidi le idiliko, ne seznani se pa z resničnimi problemi gozdarstva. Samo golosek pozna vsak če vprašamo kakšnega sprehajalca v gozdu, kaj ve o tako velikem kulturnem dosežku kot je načelo trajnosti, kaj ve o nepogrešljivih posrednih koristih gozda, o pragozdu, gospodarskem gozdu, o monokulturah in prebiralnem gozdu itd., najbrž ne bo nobenega pametnega odgovora. Ljudje poznajo le golosek, in sicer smatrajo gozd kot delo ljubega boga, golosek pa kot delo gozdarjev. Brdavsarsko o pragozdu Mnogi gozdarji, posebno tisti na visokih položajih, ostro nasprotujejo idejam varstva narave v pragozdu. Pragozd naj bi bil kaotičen, človeku neprimeren in sovražen, v njem se ne moreš gibati, ne moreš ga doživeti, rekreacije željni ljudje ga odklanjajo itd. Seveda se ni treba bati, da bi vse gozdove začeli spreminjati v pragozdove. Le na majhnih površinah naj ostane pragozd kot študijski objekt, da bi gozdarji še lahko videli, kaj narava zmore. Prava blagodejnost za dušo in telo je namreč, če moremo stati pod večstoletnimi drevesnimi velikani. Izživ- ljanje cenilcev lesne mase jih le oskrunja. V pragozdu človek spet začuti ljubezen do gozda. Kako revni so v primerjavi s pragozdom običajni in denaturirani gospo- darski gozdovi. Duhovna setev monokultur Velike katastrofe> predvsem v severni Nemčiji in na Spodnjem Saškem, npr. strahoviti vetrolom l. 1972> gozdni požari I. 1976, v javnosti niso povzročili po- 32 sebnega vznemirjenja. Javnost je videla le, da je bilo polomljenih ali požganih toliko in toliko kubikov lesa, ki se sicer lepo spravlja v denar. Ni pa opazila, da je bil s tem uničen gozd z vsemi svojimi blagodejnimi vplivi. Vzklilo je duhovno seme monokultur. žurnaJisti in pisarji Avtor obravnava neprijazen odnos, ki ga imajo nekateri vodilni gozdarji do novinarjev, naravoslovcev, ekologov, do varstva narave. Ti gozdarji nočejo, da bi se jim ti ljudje vtikali v poseL Potem stekajo ob raznih katastrofah, kot so bili npr. omenjeni vetrolomi in požari, kažejo s prstom na nekaj bukev in hrastov, ki so jih te katastrofe tudi prizadele. Ne uvidijo pa, da so sami krivi za te kata- strofe zaradi denaturiranja gozdov. Na prizadetih površinah se medtem snujejo nove monokulture in z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo spet enkrat prišla nadnje sodba z viharjem in ognjem. Z zgibnimi traktorji nad izgube Gospodarski položaj gozdarstva postaja vedno težji. Vedno bolj so potrebni dobri odnosi z žurnalisti, ekologi, varstvom narave itd. Vedno bolj je potrebno razumevanje širše javnosti za težave in probleme gozdarstva. Sicer se gozdarstvo obnaša kot otrok, ki ima zelo revne naravne zmožnosti, pa se kljub temu skuša vključiti v brezobzirno splošno konkurenco. To pomeni vedno večje mehaniziranje gozdarstva. Traktorska kolesa pogazijo nauke GA 1'ERJA, :WIOLLERJA, KbST- LERJA, LEIBUNDGUTA in podobnih, gojenje gozdov postaja vedno bolj grobo. Papirniški lobby pritiska in hoče imeti lesne njive za ceiulozne drogove. Res se večina gozdarjev temu upira, toda stroji imajo svojo neizprosno logiko. Dokler ne bo na odločujočih položajih izumrla ideja o maksimiranju donosa gozdov, bomo imeli gozdove, ki bodo odgovarjali strojem, ne pa ljudem. če se zdrava krajina ne da uvažati, je možno ljudi izvažati v tuje rekreacijske krajine. Stroški socialnih in varovalnih funkcij gozda Po strokovnih cenitvah so nemški gozdovi obremenjeni s stroški v korist celotne skupnosti v višini povprečno 50 DM na leto in na hektar. To so stroški varovalnih in socialnih funkcij gozda. Pomembnost teh funkcij v zakonodaji ni primerno opredeljena. Tako stroški teh funkcij padejo le v breme gozdarstva. če bi le-to lahko beležilo te stroške tudi v svoji aktivi, bi bilo rešeno izgub. Sicer bi ti stroški znašali za vso Zahodno Nemčijo 350 milijonov DM, to je ravno toliko, kolikor stane 6 modernih bojnih letal brez rezervnih delov. Zaradi nezgod popada z neba vsako leto ne vemo koliko takih letaL Ta vsota je hkrati ravno desetina vsote, namenjene za pomoč nerazvitim. Celo subvencioniranje pre- mogovnikov zahteva štirikrat toliko denarja. Seveda nima avtor nič proti vsem tem izdatkom, toda iz teh podatkov je razvidno, kakšna je lestvica družbenih vrednot. Po teh prioritetah je gozdarstvo za celotno družbo čisto nepomembno. 33 Gozd nima svojega lobbyja Kmetijci znajo dobro popularizirati svoj težavni položaj in zasluge, ki jih imajo pri negi kulturne krajine. Gozdarji, ki so za nego krajine najbolj poklicani, ne znajo svojega gozda postaviti kot politični problem. Mnogi politiki in še bolj gospodarstveniki, ki so obenem veliki lovci, se konec tedna pritožujejo zaradi izginevanja zdrave narave, med tednom pa okrepljeni od lovskih doživetij poma- gajo pri tem izginevanju. Temu se menda reče pritisk stvarnosti. Krivda za poli- tično malodušnost gozdarjev je morda tudi v bojazni, da bi gozdarjem vzeli žago iz rok in jih degradirali samo v neke vrste gozdne zdravnike po zgledu nekaterih nemških narodnih parkov. Seveda je ta bojazen nesmiselna. Ponujena pomoč Nemčija ima zelo dobre možnosti za uvoz lesa in trenutno ni prisiljena sekati svojih gozdov. Zato bi bilo zelo pametno preusmeriti gospodarjenje v vzgojo debelega lesa. S tem bi se približali naravni zgradbi gozdov, trajnost gospodar- jenja pa bi veliko pridobila. Družbena pomoč, ki se bo enkrat gotovo pojavila, naj prepreči nadaljni razvoj v smeri popolne mehaniziranosti in denaturiranosti. gozdov. Gozdarji se morajo povezati z ekologi, prirodoslovci, varstvom narave in tako ustvariti močen lobby, ki jih bo rešil beraške palice drobnega lesa. Sicer je o gozdu govora samo ob velikih katastrofah. Kako dobro znajo lovci popularizi- rati svoje zasluge in apelirati na darežljivost in mehkosrčnost prebivalstva! Avtor navaja primer, ko so v deželnem okraju Celle prosili za pomoč za gozd, uničen po katastrofah. Komaj kdo se je zmenil za to. Ko so lovci nabirali denar za krmljenje divjadi, so v nekaj tednih zbrali 85.000 DM. Ministrskim poslom v spominsko knjigo Avtor analizira nekaj primerov, ko je država za denar davkoplačevalcev naku- pila večje gozdne površine od privatnih posestnikov. Ti posli bi bili še nekako v redu, če si bivši posestniki ne bi zadržali lovne pravice, in to še celo v varovalnih gozdovih. Tako navaja primer, ko je postavljanje ograje v varovalnem gozdu požrla ogromne vsote denarja. Uspeh tega postopka so bile luknje v ograji in obžrto gozdno mladje. Ostro obsoja cele generacije ljudi, ki sedijo na mehkih stolčkih visokih položajev in ki odloča jo tudi o gozdovih, so pa pri tem korum- pirani od lovske strasti in od trofejarstva. V besedi se zavzemajo za mešan in ekološko stabilen gozd, toda v resnici temu nasprotujejo. Ti gozdarji na visokih položajih vidijo gozd le takrat, kadar pridejo na lov. Takrat nabodejo na svoje roge kot sovražnike divjadi tiste gozdarje, ki svojo gozdarsko dolžnost jemljejo resno. Za službeni položaj podrejenih gozdarjev ima to le slabe posledice. Napačna kultura ograj Avtor močno kritizira mi.inchenskega profesorja gojenja gozdov J. N. Kostlerja, ki se je podredil interesom lovstva in priznal, da je gradnja kilometrskih ograj 34 »pameten izhod, iz sicer nerešljive dileme.«. Ce so škode v gozdu neznosne·, potem je divjadi preveč. To je tudi mišljenje podpisnikov poziva o parkljasti divjadi iz junija 1974 (glej Gozd. Vest. 1975, s. 132). Zarjavele ograje, ki vsepovsod presekajo gozd, so znak duhovne podreditve gozda politični vsemogočnosti lova, ali pa celo kažejo na sodelovanje s to vsemogočnostjo. Avtor nato omenja afero, ki je že prodrla v javnost. Visoki gozdarski uradniki in njihovi gosti so si privoščili rejo jelenov za svoj privatni lovski užitek, seveda na stroške gozda oziroma skup- nosti. Pri tem so se elegantno izgovarjali, da je lov njihova službena dolžnost. Zaradi privilcgijskega gospodarjenja in oportunizma se predpisani odstreli ne izvajajo že leta in leta. Visoki stroški za zaščito gozda se ne pišejo v breme lovstva, ampak se skrijejo pod zvenečimi gozdnogojitvenimi naslovi. Sicer je vse te probleme treba predstaviti javnosti. Nepoučeno in v gozdne živalice zaljubljena publiko je treba vprašati, ali je pogled na enega od prešte- vilnih in degeneriranih srnjačkov res vreden ogromne škode. Javnost se mora zavedati, da tako napačno gospodarjenje povečuje njihova davčna bremena. Po- membno je, da njeno pozornost usmerimo na degenerativne posledice prevelike razmnožitve divjadi, na pozitivno selekcijsko vlogo zime, na vedno večje biološko siromašenje gozdov in izginjanje posameznih drevesnih vrst kot na posledico obžiranja mladja. Toda namesto tega imamo vsako leto poplavo sentimentalnih reportaž o krmljenju divjadi, kar koristi zdravju tujskega prometa, ne pa zdravju divjadi. Profesorji kot priznavalci Kljub pomislekom pripisuje avtor velik pomen cenitvi škod po divjadi, ki se v Nemčiji že začenja izvajati. Vidi tesno zvezo med to cenitvijo in med pozivom gozdarskih profesorjev o parkljasti divjadi iz junija 1974 (glej Gozd. vest. 1975, s. 132). Takrat se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Profesorji so postali vredni besednega smisla svojega akademskega naslova, postali so priznavalci. Odkrito in javno, s postavljanjem tez so se zavzeli za gozd. Temu so sledile še nekatere akcije za ureditev razmerja gozd - divjad. Na koncu pravi avtor, da bi bilo za njega najgloblje zadovoljstvo, če bi mogel s svojim dolgoletnim žurnalističnim prizadevanjem doprinesti delež k odpravljanju nasprotja med gozdom in lovom. dr. Marjan Zupančič 35 Ob sončnem vzhodu V pozni jeseni 1944 je postajalo na bazi 80 vse bolj razgibano in burno. Odseku za gozdarstvo in KUNJ so redno dotelkala poročila inštruktorjev o goz- darskih 1in preskrbovalnih dejavnostih. Jesenska pogozdovanja so dokaj dobro potekala, zlasti v Beli •krajini, ~i je bila med vsemi pokrajinami najbolj zavaro- vana. Ravn'o tako ugodna je bila preskrba z gradbenim 1esom, ogljem in drvmi za vojsko in prebivalstvo. Bilo je tudi več predavanj o problemih našega gozdar- stva. Inž. Klemenčič je pripravil še sestavek o zatiranju lubadarjev v smrekovih gozdovih, •kli so se bili v vojnih letih marsikje zelo razmnožili in so hudo pusto- šili. Sestavek »Aktivizacija žene tudi v gozdarstvu« pa je navajal, kalco bi mogle ženske nadomestiti .moške v različnih gozdarskih preskrbovalnih poslih in katere konkretne naloge jih čakajo. V časniku »Partizanski dnevn~k« je odsek za goz- darstvo pri PNOO za Slovensko primorje priobčil okrožnico »Vipa v ci in Krašev ci, rešujte svoje borove nasade«. Ta odsek je poslal odseku za gozdarstvo pd pred- sedstvu SNOS obširno in temeljito »Poročilo o žagarskih obratih«. V zveZii s tem je naš odsek predsedstvu predlagal, da pokličejo na bazo 80 inž. Lojzeta žumra, iz- vedenca za lesno industrijo. Predlog so sprejeli, vpoklic so izvršili, vendar vpo•kli- cani prek Pokrajinskega odbora za Gorenjsko ni prispel na bazo pred koncem vojne. Odseki, komisije in ustanove pri SNOS so po naročilu :predsedstva pospešeno pr-ipravljali študije, referate in programe za prevzem oblasti. O tem se je bilo treba temeljito posvetovati. V .ta namen so tovadši iz predsedstva vedno češče prihajaH na bazo 80 in obravnavali pereča tekoča vprašanja. Nekoč so prišli na posvet: Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Boris Ziherl. I.mel sem priložnost z njimi reševati vprašanja o povojnem urejevanju razmerij na področju gozdarstva in lesarstva ob prehodu na socialistični način gospodarjenja z gozdovi Moje glavno vprašanje se je nanašalo na ravnanje z zasebnimi gozdovi: z vele- posestvi in z malolastniškimi, pretežno kmečkimi gozdovi, ki jih je v Sloveniji nad 2/a gozdne površine. Nanj ~e Kardelj odgovoril takole: »Gozdovi veleposestev bodo domala vsi podržavljeni. Malo gozdno posest pa bomo privedli v socia- listično gospodarstvo prek zadrug, zasnov anih na prostovoljni podlagi, nikakor pa ne s podržavljanjem.« Na mojo pripombo, češ da bo takšno podružbljanje rrrmečk:ih gozdov dolgo trajalo, če ne bodo prej ugodno rešili zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmečkih prebivalcev, kar sodi med najtežje probleme v našem •kmečkem oZJiroma narodnem gospodarstvu, je odgovoril Kidrič: »Takšno zdravstveno zavarovanje oz. starostno preskrbo bomo lahko uvedli šele potem, ko bo naša industrija v ta namen ustvarila potrebna ogromna finančna sredstva, kajti slaba kmečka proizvodnja jih sama ne bi zmogla. Ustrezno po- družbljena bo tudi vsa ~esna industrija; mali žagarski obrtni obrati pa ne bodo podružbi jeni.« Na podlagi te načelne odločitve je izdelal Ivan Klemenčič leta 1944 študijo »Gozdne zadruge<<, Franjo Sevnik pa napisal sestavek »Okvirni načrt za gozdne zadruge«.1 1 Izvlečke iz teh dveh del sem priobčil v razpravi »Zadružništvo v gozdnem in tesnem gospodarstvu Slovenije« v Gozdarskem vestniku 1952 str. 141-154. 36 Uspehi na sremski fronti, pošiljanje vse večje zavezniške pomoči v orožju in opremi ter bombardiranje nacističnih središc v naši državi z zavezniškimi letali, ki so vzletala z oporišč v osvobojeni južni Italiji, umikanje sovražnih armad z Bal- kana prek Bosne ln ob jadransikii obali, kakor tudi razglasitev splošne mobilizacije pri nas (dne 25. 11. 1944) - vse to je povzročilo, da so naše vojaške sile naglo naraščale in naše brigade jeklenele za udarce v zagrizenih zadnjih osvobodilnih bojih. Ob novem letu 1945 je baza 80 priredila v črnomlju slovesnost, ·ki je pre- ldpevala od navdušenja nad uspehi protinacistov na vseh zavezniškiih frontah. PribJižal se je čas obračuna, ki ga je napovedi! nas velilki pesnik-jasnovidec v svoji pesmi »Veš poet svoj dolg«? Nacisti so še uživali, Iker so se Slovenci med seboj zagrizeno borili. Dogajalo se je, da so v posameznih družinah bili nekateri člani v vrstah OF, drugi pa kot izdajalci med sodelavci nacistov. V Beogradu je bila pri Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) izvršena nova organizacija Poverjeništva za gozdove in rudnike. Na čelu poverjeništva je stal poverjenik, ki je imel svojega pomočnika in svoj kabi- net K:ot posvetovalni organ je bil ustanovljen svet delegatov federalnih enot, ki se je občasno sestajal plil poverjeniku. Poverjeništvo se je delilo na: splošni oddelek; gozdarsko upravo, ki je imela: upravni gozdarski oddelek, kontrolni gozdarski oddelek; rudarsko upravo, Ici je imela: upravni rudarski oddelek in kontrolni rudarski oddelek. Na čelu oddelkov so bili načelni/d. Oddelki so se delili na odseke; na čelu odsekov so bili šefi odsekov. Odseki so se lahko delHi na pododseke, ki so imeli svoje vodje - referente. Poverjenik za gozdove in rudnike je bil polkovnik Sulejman Filipovic, njegov pomočnik za gozdarsko upravo pa je postal inž. Miran Brinar. Z le-tem sem pismeno obravnaval pomembna organizacijska in kadrovska vprašanja na slo- venslci federalni enati. Našim razmeram opisana organizacijska oblika v glavnem ni ustrezala. Boljša se nam je zdela povezava med gozdovi in lesno industrijo (med gozdarstvom in lesarstvom). V odseku za gozdarstvo smo se končno odločili za predlog organi- zacije ministrstva za gozdove v federalni Sloveniji po koncu vojne, ·in sicer po naslednjem osnutku, ki ga priobčujemo le v glavnih obrisih. Odsek za gozdarstvo St. 115/45 Dne 12. 4. 1945 Predmet: Organizadja ministrstva za gozdove v federalni Sloveniji. Predsedstvu SNOS l. Organizacija ministrstva - shema a) minister, b) pomočnik ministra, c) kabinet ministra s šefom kabineta. 37 Delitev ministrstva na oddelke: I. Splošni oddelek, II. Oddelek za državne gozdove (uprava), III. Oddelek za nedržavne gozdove (nadzor, dirigiranje rin eventuelna uprava), IV. Tehniški oddelek. Oddelki se delijo na odseke in pododseke. Na čelu oddelkov stojijo načelniki, odsekov šefi odseka, pododse!kov pa referenti. 2. Razpoložljivi kadri. V evidenci vodimo okoli 100 gozdarskih inženirjev ter okoli 200 gozdarjev in logarjev. To bi bila 1/3 osebja, ki bi ga nu1no potrebo- vali. Od tega osebja je pretežna večina v vrstah OF. Za vodilni kader predvidevamo osebje, ki 1e navedeno v p!lilogi »Spisek ... «. Večina tega osebja se nahaja v Ljubljani ali v naši vojski ali pa izven Slovenije, predvsem v Beogradu. Večina gozdarjev, ·ki se nahaja sedaj izven Sloveruije, želi domov in ker imajo Hrvatje in Srbi več gozdarjev, bi bilo Slovence pozvati do- mov takoj, ko bo to mogoče. Za vodilno osebje pr.idejo v poštev v prvi vrsti za- nesljivi pristaši OF, ki so zaslužni boroi oz. aktivisti in ki imajo daljšo prakso. 3. Začasna zasedba: Na baz;i 80 je na razpolago poleg podpisanega sledeče osebje: inž. Renko Stanislav, ;inž. Cajrrko Tugomir, dnž. Cvek Stanko, gozdar Mulej Dušan. (Na službovanje pri NKOJ - poverjeništvo za gozdove in rudnrke - sta morala v začetku 1945 oditi inž. Klemenčič Ivan in inž. Budihna Karmela.) Predlagamo, da se pOtkliče iz vojske tudi inž. Rajner Franjo, lvi se nahaja v štabu 9. korpusa, linž. Hočevar Jurij, ki se nahaja v Bohinjskem odredu, ter inž. Kumer Karl, ki se nahaja v vojski nekje v 4. operativni coni. 4. Prvi ukrepi, Ici. jih bo izdati čimpreje, so v Ljubljani: prevzem odseka za gozdarstvo in odseka za hudournike, prevzem direkcije državnih gozdov, pre- vzem centrale Začasne državne uprave razlaščenih gozdov, prevzem direkcije ver- sko zakladnih gozdov. Vse gozdove navedenih institucij naj bi prevzela takoj Direkcija državnih gozdov v Ljubljani, da se začne čimprej racionalno gozdno gospodarstvo. Vse osebje navedenih ustanov bo staviti na razpoloženje v svrho preiskave. Načelnik SPISEK gozdarskega osebja - pristašev OF - za vodilni kader Priimek in ime l. ing. Brinar Miran 2. ing. Klemenčič Ivan 3. ing. Pipan Rudolf 4. ing. Miklavžič Jože 5. ing. Jošt Jože. 6. ing. Cerjak Dominik 7. ing. 2agar Bogdan 8. ing. šuškovlč Viktor 9. ing. Sotošek Stanko Približna starost 35let 45let 40let 40 let 35let 50 let 44let 38let 40let 38 Oppmba ~edaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj v vojski v Beogradu sedaj v ujetništvu na Primorskem sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v nem~ki internaciji sedaj v nemški internaciji JO. ing. Raj ner Franjo 11. ing. Renko Stanko 12. ing. Rejic Hinko 13. ing. šušteršič Mirko 14. ing. Kanc Stanislav 15. ing. 2umer Alojz 16. ing. Sevnik Franjo 17. ing. Budihna Karmela 18. ing. Cajnko Tugomir 19. ing. Cvek Stane 20. ing. Osterman Jože 21. ing. Hočevar Jurij 22. ing. Kumar Karl 23. ing. Jurhar Franjo 24. ing. Guzelj Leo 25. ing. Ružič Ante 26. ing. Munih Franjo 27. ing. Funkl Alojz 28. ing. Možina I. 29. ing. šter Milan 30. ing. Cernagoj L 31. ing. Bole Dušan 32. ing. Dovgan Franc 33. ing. šetinc Anton 34. ing. Oraš Igo 35. ing. šinkovec Mirko 36. ing. Seljak Janko 37. ing. Beltram Vlado 38. polk. Pekarek Miroslav 39. Pavlin Maks 40. žagar Jože 41. Adamič Danijel 42. Mulej Dušan 43. Jaš Alojz 44. Ogris Krišpin 45. Urankar Ivan 46. Mogu Ivan 47. Meli va Anton 48. Tomše Jože 49. Fric Franjo 50. Kemperle Pavel 43let 34let 54 let 52 let 45let 45let 50 let 30 let 30 let 30 let 31let 30 let 40 let 44let 39let 55 let 451et 38let 39let 46let 55 let 39let 54 let 38let 461et 49let 50 let 42 let 62let 46let 34let 31let 33let 45let 54 let 40 let 341et 44let 52 let 33let 40 let sedaj v štabu IX. Korpusa sedaj v gozd. odseku pri Pred. sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj načelnik odseka za gozd. sedaj v Ministrstvu v Beogradu sedaj v gozd. ods. pri pred. SNOS sedaj v gozd. ods. pri pred. SNOS sedaj pri PO za Primorsko sedaj v vojski v Bohinjskem odredu sedaj v vojski v IV. operativni coni sedaj v Kranju sedaj pri PO za štajersko sedaj v Ministrstvu v Beogradu sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj v Ljubljani sedaj na Gorenjskem sedaj v Ministrstvu šum. Bgd. sedaj član PO za štajersko sedaj v Ljubljani sedai na Hrvatskem seda) na področju PO za Koroško sedaj na področju PO za štajersko sedaj v Ljubljani sedaj na področju ZA VNOH~a sedaj pri KUNI - gozdar sedaj okrožni gozdar Novo mesto sedaj pri KUN! - gozdar sedaj pri KUN! - gozdar sedaj v gozd. ods. pri Pred. SNOS sedaj okrožni gozdar okr. Dravograd sedaj pri PO za Gorenjsko sedaj pri Kozjanskem področju sedaj okrožni gozdar Celje sedaj okrožni gozdar Maribor sedaj v Ljubljani sedaj pri SVPB sedaj pri Savinjskem področju Razmere na področju lovstva in ribarstva so okuparorji na novo urejali: vsak si je po svoje prizadeval, da lovišča kar najizdatneje izprazni. OF je to seveda skušala onemogočiti in ohraniti uporabo lovišč čimbolj v skladu z našo osvobo- dilno borbo. Pokrajinski in okrožni NOO so jzdajali ustrezne uredbe z namenom, da se uvede določen red pri lovnih določilih in da se preprečijo škode. Tako je tudi okrožno NOO Novo mesto napravil v črnomlju 29. 10. 1944 naslednji osnutek »Sklepa o lovu in ribolovu« in ga poslal SNOS v odobdtev, da bi ga nato objavil. Sklep o lovu in ribolovu v območju okrožnega NOO za Belo krajino člen 1. Lov in ribolov sta prosta. Kdor hoče lovHi, mora imeti orožni list, ki ga izda NONZ, in lovsko karto, ki jo izda Ol NOO. Kdor hoče ribariti, mora imeti ribo- lovnico, ki jo izda CINOO. 39 člen 2. Lov se sme azvrševati z lovskim strelnim orožjem. Za pokončevanje roparic v zimskem času z zastrupljenjem se mora ·imeti posebno dovoljenje. Ribolov se sme izvrševati samo s trnkom. Vsi drugi načini lova kakor z zankami itd. in ribo- lov z mrežami, vršami, eksplozivruimi sredstvi, mamili, strupi in dr. so prepo- vedani. člen 3. Dosedaj običajni lovopusti ob lovu in ribolovu ostanejo v veljavi. Za lov na srnjad jn divjega petelina ter ribolov na postrvi se mora imeti posebno dovoljenje. člen 4. Prosti lov posameznika se sme vršibi. le za lastno porabo. Prepovedano je prodajanje in poklanjanje plena. 010 je upravičen, da priredi skupne love na posamezno divjačina ali ribolove. V tem primeru pripade plen javnim namenom. člen 5. Odškodnine za lovske karte, ribolovnice in posebna dovoljenja določi 010. člen 6. Z denarno kaznijo do 3000.- lir se kaznuje: kdor lovi divjačina ali ribe v dobi Iovopusta) kdor prodaja plen, kdor nima posebnega dovoljenja po določilih tega sklepa ali nima pri lovu predpisanega orožnega lista in lovske karte ali ribo- lovnice, lovi ali ribari na nedopusten način, v kolikor ne preide to v težje kaz- nivo dejanje. Poleg zgoraj navedenih kazni se lahko odvzame kršilcu orožni list in lovska karta ali ribolovnica za dobo 1-3 let, mora .pa se to :izvršiti v primerih, če kazni izreka pristojni oro. člen 7. Z denarno kaznijo do 5000 lir aLi s prisilnim delom do 1 meseca ali z obema kaznima skupno se kaznuje: kdor neupravičeno lovi ali ribari, kdor lovi z zankami, strupi ali mamili, kdor ribari z eJksplozivnimi snovmi, strupi ali mamili. Kazni izreka pristojno ·okrajno narodno sodišče. člen 8. Nadzor nad lovom in rrbolovom vrše lovski čuvaji in organi NZ. člen 9. Vse denarne kazni in odškodnine za lovske karte, ribolovnice in posebna do- voljenja se stekajo v lovski ftond pri oro. člen 10. Ta sklep stopi takoj v veljavo. S.F.-S.N. 40 Do odobritve tega sklepa takrat ni prišlo. Pač pa je odsek za gozdarstvo do- bil nalogo, da sproženo vprašanje temeljito preuči - plasti zaradi pritožb kmeto- valcev in sadjarjev o vse večji škodi, ki jo povzročajo za~joi in druga divjad - ter sestavi poročilo za široko obravnavo na posvetu ·o organizaciji lovstva v pri- hodnje. Vprašanju lovstva smo posvetili ddkaj študija in pripravili obširen »Referat o lovstvu«, ki smo ga obravnaval~ na posvetu dne 14. 3. 1945 na baZJi 80 v črnomlju. Zapisnik o posvetu je vseboval glavne osnove za organizacijo lovstva v federalni Slovenrji. V tem času sem večkrat obiskal logarje ZDU pod Kočevskim Rogom, v Suhi krajini, v Zgornji dolini Krke in v revirju Brezova reber. Tod so z nacisti vse bolj vneto sodelovali belogardisni in plavogardisti ter se posluževali črne roke. V Suhi krajini je partizani! tudi moj pri~iatelj iz mladih let Gustav Pečnik, učitelj z Bizeljskega,2 ki se je ob izselitvi Slovencev iz Posavja v šleZJijo zatekel v Ljub- ljansko pokrajino, hčerka pa v Ljubljano. Kot aktivist OF bi bil rad prišel k meni na Dolenjsko, kar pa mu ni uspelo. Belogardisti so ga ulovili in zaprli, a neki tovariš mu je pred črno roko pomagal pobegniti v Ljubljano 'k hčevki. Na Dvoru pri žužemberku se je tudi logar Franc Helmih zaradi grožnje, da ga bodo zahrbtno umorili, zatekel v Novo mesto; s posredovanjem partizanov se je sicer vrnil na svojo službeno mesto, toda kmalu ga je pokončala črna roka. V Soteski ob Krki je vrtnar Tine Zajc vestno delal za OF in dokaj ko11istil ZDU. Ker so mu grozili belogardisti, se je tudi on zatekel v Novo mesto; vendar se je vrnil domov, potem ko so mu partizani obljubili večjo zaščito prd njegovem preskrbovalnem delu za OF. Vsi omenjeni tovariši so mi bili znani kol skrbni družinski očetje. O teh dogodkih sem poročal na nekem partijskem študijskem sestanku na bazi 80 v črnomlju. MeDJi! sem, da smo doslej posvečali premalo skrbi hudo ogroženim tovarišem. Ker nisem dober govornik, sem premalo prepričevalno zagovarjal svoje mnenje, kar mi je naprtilo strogo preiskavo, če sem namreč že sploh dovolj zgrajen za politično delo. V Bariju, ·mestu na vzhodni obali osvobojene južne ItaHje, je nastalo zelo pomembno partizansko taborišče in preskrbovališče, zatočišče ter zdravilišče za naše bolne ali onemogle partizane 1in aktiviste OF. Angloameriška letala so pri- našala od tam na naše ozemlje orožje in vojno opremo, raznovrs~no strelivo in oblc:ke ter hrano, odvažala tja vojaške organizatorje in diplomate ter bolnike na zdravljenje. Med le-te1ni je bil tudi moj sin Dragomir (Dečko), ki je že v Ljub- ljani obolel za virusno zlatenico in jo v partizanih ni mogel pozdraviti. Kot pri- zadeven skojevec v okolici Dolenjskih Toplic je vse bolj slabel, zato so ga poslali v Bari na varno zdravljenje. Na novoosvobojenem ozemlju blizu Splita so ustanovili varno zatočišče za družine naših močno ogroženih partizanov vključno pri pogozdovanju, ra- čuna z možnostjo nenadnega pojava škod- ljivcev. Zato naj bi pri pogozdovanju upo- rabljali le absolutno zdrave, po možnosti proti napadom rilčkarjev odp·orne vrste sa- dik, upoštevajoč hkrati krajevne vremen- ske in terenske prilike. Nadalje je priporoč­ ljivo, da na ogroženih površinah poveča­ mo števillo sadik po enoti površine, v izogib naknadnemu zasajevanju v primeru, če bi rilčkar uničil le preveč sadik. Na pogozde- nih površinah moramo skrbeti za čim bolj- šo rast in uspevanje sadik, - da pred saditvijo vse sadike zaščiti­ mo z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in- sekticidi. Zaščitno sredstvo naj bi obvaro- valo sadike pred rilčkarji vsaj v teku prve vegetacijske dobe. če je le mogoče upo- rabljamo za zaščito sadik le ekološko se- lektivne insekticide. Delovna skupina IUFRO nakazuje hkra- ti tudi nujno potrebo po nadaljnjih raz- iskavah in to z namenom, da bi ugotovili nove načine in nova sredstva za zmanjše- vanje škod, ki jih na z iglavci pogozdenih površinah povzročajo rilčkarji vrste Hylo- bius. Priporočilo je bilo objavljeno v Anzei- ger fiir Schadlingskunde, Pflanzenschutz, Umweltschutz, 3/1977. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. ANGLEži BI RADI VEč GOZDOV Po AID Informacijah, Bonn Nr. 18/1976, objavljenih v »Anzeiger fur Schiidlingskunde, Pflanzenschutz, Umwelt- schutz« zv. 3/1977 povzemamo, da ima Anglija danes okoli 1,6 milijonov ba gozdnih površin, kar predstav1ja okoli 8 °/o celotnega državnega ozemlja. Zanimiv je podatek, da je večji del ob- stoječih gozdov, to je okoli 1 milijon ha, bilo zaznamovanih v razdobju od konca prve svetovne vojne (1918) pa do danes. Pogozdovanja vrše v pretežni meri držav- ne gozdarske organizacije, ki so v letnem poprečju odkupile in pogozdile okoli 22.000 ha površin. Perspektivno zastavljeni cilj je, da bi z nadaljnimi odkupi zemljišč in pogozdo- vanjem dosegli 100/o gozdnatost države, kar je pa še vedno zelo skromen delež v pvimerjavi s prav tako močno industria- lizirano Zahodno Nemčijo, v kateri znaša gozdnatost 290fo. Slovenija 510/o! Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. GENETIKA V GOZDNEM GOSPODARS1VU SOVJETSKE ZVEZE Die sozialistische Forstwinshajt, Berlin, Nr. 7, 1977. V sovjetskem gozdnem gow 53 spodarstvu pridelajo letno nad 7 milijard sadik in potaknjencev 70 različnih dre- vesnih vrst. To je osnova za nove gozdne površine. Pogozdene površine negujejo) da bi dobili stabilne in kvalitetne gozdove s kakovostnim in vrednim lesom. Ob pomoči znanstvenikov genetikov in drevesničarjev so v zadnjem času v raznih območjih ZSSR izbrali več kot 9000 »plus« dreves, najboljših predstavnikov svojih vrst v gozdovih ZSSR. To je osnova za pridobivanje visokovrednih potomcev, ki vsebujejo koristne dedne lastnosti. Med to izbiro :»staršev« je na primer sloviti bor iz Rige, ki zraste 40 m visoko. Ta bor ima ravno steblo z minimalnim številom vej. Sleherni hektar tega bora iz Rige daje 600 ms odličnega lesa. V seznamu elitnih dreves so zajeti tudi hitrorastoči hrasti iz okrožja Vinica v Ukrajini ter s področja Tule, enako kot macesni iz Lindulovskega gozda pri Leningradu. Vladislav Beltram, dipl. inž. gozd. V ZRN NAD 500 GOZDNIH POZAROV V LETU 1976 Die sozialistische Forstwirtschaft, Ber- lin, Nr. 7, 1977. Po pregledu ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo Zvezne republike Nemčije je bilo v zad- njih 20 letih v Zvezni republiki okoli 39.000 požarov, kar je poprečno 1900 na leto. V minulem letu pa jih je bilo 5433. Največ požarov je v spomladanskih me- sedh, od marca do maja; drugi vrhunec pa je v juliju in avgustu. Od 1957. do 1976. leta je bilo uničenih 48.185 ha goz- dov; že samo v letih 1970 do 1976 znaša škoda 127 milijonov mark. Postranske škode, kot je izguba humusa in uničenje pokrajine, je težko izraziti v denarju in v tej vsoti tudi niso zajete. Vladislav Beltram., dipl. inž. gozd. Varujmo gozdove pred požari. Komisija za gojenje, varstvo in urejanje je poslušala tudi informacijo o uporab- nosti protipožarnega sredstva PHOS - CHEK 259 R FIRE TROL 936. To je poseben prah, ki se primeša vodi v raz- merju 1 : 5. Ena tona tega prahu stane 20.000,00 din. žal ni znano kako se sredstvo obnese in kakšni gasilni pripo- močki so potrebni za uporabo tega prahu. Upamo, da bo Emona-zunanja trgovina Ljubljana, ki uvaža reklamni preparat, kaj več sporocila o učinkovitosti tega sredstva. Kavadarci - Mall:edonija Angelov Krum, ki se je sicer bolj po- gosto oglašal v naši reviji, nam je sporočil, da je šumarski centar Ivo Lola Ribar iz Kavadarcev letos dobil pomembno na- grado za uspehe pri vzgojni in izobraže- valni dejavnosti. Omenjeni zavod ima poleg rednega go- zdarstva tudi oddelek za okrasne drevje in grmičevje ter urejanje parkov in okras- nih nasadov. 54 ZA1P1lS NA lB lU IKVU Foto: prof. Franjo Rai11er Zanimivo je še to, da so Kavadarci po- brateni z ljubljansko občino šiška. Samol>na lepe oči«. Slovenija je resen kandidat za nakup takšnega helikopterja in čutijo se že resnejše finančne priprave - tudi v gozdarstvu - za tak nakup. UO PZGO 17. 11. 1977 Direl\.tor GšC Postojna Upravni odbor Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije je na svoji seji dne 17. 11. 1977 soglasno sprejel sklep o ponovnem imenovanju to- variša Vil1ija Garmuša, dipl. inž. gozd. za direktorja gozdarskega šolskega centra Postojna. Nova zveza DO Proles, s katerim so temeljne orga- nizacije družbenega in zasebnega gozdar- .stva pred nedavnim sklenile ·samoupravni sporazum o opravljanju zunanjetrgovinske dejavnosti za gozdarstvo, išče nove inte- gracijske partnerje. Ocenili so, da bi bila najprimernejša povezava s TOZD uvoz- izvoz DE Slovenijales- trgovina. Poslov- no združenje gozdnogospodarskih organi- zacij Slovenije je takšno povezovanje ugodno ocenilo pod pogojem, da bo no- tranja organizacija nove asociacije takšna, ki bo omogočala največjo možno interes- no povezavo in dohodkovno soodvisnost med DO Slovenijales - trgovina ter go- zdarskimi dejavnostmi. Celulozarji se dobrikajo Celulozarji so gozdarjem ponudili so- delovanje pri vlaganju v razširitev suro- vinskega zaledja. (žagarji o podobnem še niso razmišljali.) P.obuda vsekakor ni no- va. Vznikla je že pred leti, vendar pa ni bila realizirana. Medtem so gozdarji po- iskali druge načine za porabo celuloznega lesa in bo verjetno zelo težko, zlasti po srednjih cenah za to vrsto lesa, povečati dobavo celulozni industriji (čeprav je v ponudbi celulozarjev upoštevana tudi sti- mulacija za takšno sodelovanje). Gozdarji so na Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij ponudbo načelno sprejeli ter zadolžili posebno ko~ misijo, ki naj pripravi predlog gozdarstva za razgovore s celulozno industrijo. Pred- log naj vsebuje načelo, po katerem bi mo- ralo biti sovlaganje celulozne industrije v surovinsko zaledje odvisno od povečane dobave celuloznega lesa glede na zadnje obdobje. Povest o gozdu Tak je delovni naslov filma o gozdar- stvu, ki ga pripravljajo Zveza za zaščito in razvoj človekovega okolja, Zvezna gospo- darska zbornica, Komisija za gozdove sveta za zaščito in razvoj okolja in pro- storsko urejanje pri zveznem izvršnem svetu in Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Film bi imel 9 poglavij, ki so vsako za sebe samostojna celota. Govoril bo o po- menu gozdarstv:a in gozdov za naše go- spodarjenje pa tudi o pomenu gozdov, ki ga imajo na drugih, negospodarskih po- dročjih. Trajal naj bi dobrih 40 minut. Cena bo - zelo visoka. Sinopsis za film je napisal dr. Toma Bunuševac, profesor na gozdarski fakulteti v Beogradu. Zastavlja se vprašanje o smotrnosti pro- jekta. Glede na pomen gozdov in gozdarstvo na področju Jugoslavije kot glede na splošno razvitost te gospodarske in druž- bene dejavnostU po svetu, je projekt do- 56 brodošel in izraža globoko zrelost naše strokovne javnosti. Nekaj pripomb pa leti na dolžino in se- stav. Takšen film bi bil predolg. Smotr- neje bi bilo posneti serijo devetih krajših filmov, ki bi! bili zanimivi kot serija pa tudi kot filmi s samostojno, zaokroženo tematiko. Dohodkovni odnosi Veliko je dilem okoli priprave sporazu- ma o dohodkovnih •odnosih med gozdar- stvom in primarno predelavo lesa. Po- sebna skupina izvedencev za gozdarsko ekonomiko in organizacijo preučuje vse vidike takšnega sporazumevanja .. Načelo­ ma je zavrnila željo, da bi izdelali tipski sporazum za vse temeljne organizacije združenega dela v gozdarstvu, saj bi s takš- nim kalupom dušiti interese in uveljavlja- nje teh interesov v medsebojnem sporazu- mevanju temeljnih organizacij gozdarstva in primarne predelave lesa. Zato so skle- nili, da bodo izdelali teze za ta samo- upravni sporazum. Spominsld park Lansko leto je bilo jubilejno tekmova- nje gozdarskih delavcev v Sremski Mitro- vici. Ob tej priHki so gozdarji Jugoslavije proslavili T.itove in partijske jubileje. Po- leg osrednje prireditve, tekmovanja gozd- nih delavcev) so svečano odprli gozdarski spominski park republik in pokrajin v Sremski Mitrovici. 1 .'